MIKROBIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG - UČNI NAČRT

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

210 UR

Učni načrt za mikrobiologijo je bil sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 29. 10. 1998.

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

2 Standardi znanj

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

I. OPREDELITEV PREDMETA

Mikrobiologija se uvaja kot strokovni predmet za tehniško gimnazijo s področja agroživilstva. S svojimi vsebinami nadgrajuje znanja, ki so jih dijaki pridobili pri predmetih biologija, kemija in fizika. Vsebine predmeta mikrobiologija se povezujejo tudi z vsebinami strokovnega maturitetnega predmeta biotehnologija in strokovnega predmeta kmetijstvo.

Poudarjene vsebine strokovnega predmeta mikrobiologija so predvsem tiste, ki obravnavajo:

* fiziologijo mikroorganizmov in s tem povezano uporabo mikroorganizmov v različnih vejah industrije, * razmnoževanje in rast števila mikroorganizmov ter dejavnike, ki vplivajo na število mikroorganizmov,
* nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil in s tem povezane mikrobiološke analize,
* medsebojni vpliv mikroorganizmov in okolja, v katerem živijo,
* patogenost mikroorganizmov, interakcijo med gostiteljem in mikroorganizmom, obrambne sisteme gostiteljev, mikrobicidna in mikrobistatična sredstva.

Želimo, da dijaki pri strokovnem predmetu mikrobiologija:

* spoznajo obsežnost mikrobiologije kot znanosti in njeno povezanost z drugimi vejami znanosti,
* razumejo pojme, ki opredeljujejo vsebine predmeta in zakonitosti s področja mikrobiologije,
* razvijejo spretnosti, potrebne za varno laboratorijsko delo,
* se naučijo analizirati problem (npr.: določiti primerne razmere za rast določene vrste mikroorganizmov) in poiskati eno ali več ustreznih rešitev,
* primerjajo informacije, pridobljene iz različnih virov, in jih kritično presojajo,
* razvijejo sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj,
* razvijejo odgovoren odnos do okolja,
* s svojim iskanjem in preučevanjem spoznajo določene zakonitosti,
* dojamejo povezanost človeka in narave.

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

Namen predmeta je ponuditi dijaku možnost, da pridobi uporabna znanja mikrobiologije in o mikroorganizmih: o zgradbi, lastnostih, uporabi in nadzoru nad številom le-teh.

Da je pridobivanje znanja čim bolj sistematično, nazorno in pestro, se teoretične osnove prepletajo z laboratorijskim delom in vajami ter ogledi. Tako lahko dijaki dejavno pridobivajo znanje in spretnosti, potrebne za delo v laboratoriju. Ker pridobijo informacije iz različnih virov, jih začnejo kritično presojati, naučijo se povzemati bistvo ter analizirati in posploševati.

Z izdelavo seminarske naloge imajo možnost preveriti svoje sposobnosti in znanje. Naučijo se iskati in uporabljati različne vire strokovnih informacij. Svoje izsledke se naučijo predstavljati v pisni in ustni obliki.

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

1. Predvidena organizacija in časovni obseg

* Predmet obsega : 105 ur v 3. letniku
105 ur v 4. letniku

* Od skupno 210 ur jih je 70 namenjenih praktičnemu delu; poteka v obliki vaj, laboratorijskih vaj in ogledov.

2. Struktura učnega načrta

Vsebinski sklopi po letnikih	Laboratorijske vaje	Vaje	Ogledi
3. letnik: 105 ur
Mikrobiologija kot znanost Zgodovina mikrobiologije
Morfologija in citologija	1. Priprava mikroskopskih preparatov 2. Opazovanje celične zgradbe različnih mikroorganizmov
Fiziologija mikroorganizmov	3. Metabolna aktivnost (redukcijski testi, dokazovanje fermentacije ogljikovih hidratov)
Klasifikacija in identifikacija mikroorganizmov	4. Morfološke značilnosti 5. Biokemični testi
Razmnoževanje mikroorganizmov	6. Hitrost razmnoževanja (štetje celic, inkubacija) 7. Neposredne mikroskopske metode
Genetika
Rast mikroorganizmov	8. Vplivi na rast mikroorganizmov (T, a_w, pH) 9. Vplivi na rast mikroorganizmov (kemične spojine, antibiotiki, razkužila, čistila) 10. Vplivi na rast mikroorganizmov (navzočnost kisika, sevanje)
Uporaba mikroorganizmov v živilski industriji Uporaba mikroorganizmov v kmetijstvu Uporaba mikroorganizmov v drugih vejah industrije	11. Alkoholno vrenje (navzočnost etanola in CO₂) 12. Mlečnokislinsko vrenje (kiagulacija kazeina, sprememba pH) 13. Ocetnokislinsko vrenje (sprememba pH)

Vsebinski sklopi po letnikih	Laboratorijske vaje	Vaje	Ogledi
4. letnik: 105 ur
Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil	1. Analize surovega in pasteriziranega mleka 2. Mikrobiološka analiza sira in fermentiranih mlečnih izdelkov 3. Analiza zmrznjenih živil 4. Analiza sušenih živil 5. Analize mesa 6. Mikrobiološka analiza zraka	1. Jemanje vzorcev živil, brisov, cepljenje in inkubacija 2. Sanitacijski test opreme	Ogled mikrobiološ- kega laboratorija korelacija - biotehnologija
Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem
Mehanizmi patogenosti
Obrambni mehanizmi gostitelja	7. Aglutinacija 8. Precipitacija 9. Hemoliza	Zaščitna cepljenja, ki jih predpisujejo zakonski akti	Ogled veterinarskih klinik in postaj
Antimikrobna sredstva	10. Določanje občutljivosti mikroorganizmov na različne antibiotike
Specialna mikrobiologija
Patogeni mikroorganizmi v živilstvu, veterinarstvu in kmetijstvu	11. Identifikacija mikroorganizmov (laktobacili ipd.) 12. Identifikacija kvasovk 13. Identifikacija plesni (Mucor, Aspergillus)		Ogled mikrobiološ-kih laboratorijev

2.A Struktura učnega načrta

Vsebinski sklopi po letnikih	Laboratorijske vaje	Vaje	Ogledi
3. letnik: 105 ur	št. ur	št. ur	št. ur
Mikrobiologija kot znanost Zgodovina mikrobiologije
Morfologija in citologija	2
Fiziologija mikroorganizmov	4
Klasifikacija in identifikacija	4
Razmnoževanje mikroorganizmov	3
Genetika
Rast mikroorganizmov	4
Uporaba mikroorganizmov v živilski industriji	8
Uporaba mikroorganizmov v kmetijstvu
Uporaba mikroorganizmov v drugih vejah industrije

Laboratorijske vaje - dijaki jih opravljajo v laboratoriju, zapisujejo in oddajajo poročila. Trajajo po 1 šolsko uro. Namenjene so urjenju veščin in konkretizaciji učne snovi.

Vaje - namenjene so ponazoritvam in demonstracijam.

2. B Struktura učnega načrta

Vsebinski sklopi po letnikih	Laboratorijske vaje	Vaje	Ogledi
4. letnik : 105 ur	št. ur	št. ur	št. ur
Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil	20	4	1
Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem
Mehanizmi patogenosti
Obrambni mehanizmi gostitelja	5	2	1
Antimikrobna sredstva	3
Specialna mikrobiologija	7		2
Patogeni mikroorganizmi v živilstvu, veterini in kmetijstvu
Skupaj 3. in 4. letnik	60	6	4

Laboratorijske vaje - dijaki jih opravljajo v laboratoriju, zapisujejo in oddajajo poročila. Trajajo po 1 šolsko uro. Namenjene so urjenju veščin in konkretizaciji učne snovi.

Vaje - namenjene so ponazoritvam in demonstracijam.

3. Etapni cilji, dejavnosti, vsebine, pojmi

Predmetni katalog za program je pripravljen po letnikih. Vključuje cilje, dejavnosti, vsebine in pojme.

C i l j i
Operativni cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma sklop učne snovi. Nekateri cilji se uresničujejo pri laboratorijskem delu, vajah, terenskem delu in ogledih.

D e j a v n o s t i
Dejavnosti so določene z laboratorijskim in terenskim delom, vajami in ogledi. Natančno opredeljujejo cilje, ki jih dosegamo pri omenjenih dejavnostih.

V s e b i n e
Navedene so v obliki poglavij in podpoglavij. Niso vedno natančneje razdelane, mestoma jih opredeljujejo cilji in pojmi.

P o j m i
Skupaj s cilji opredeljujejo vsebino predmeta. Nekatere so dijaki že pridobili v predhodnem šolanju in jih zdaj ponavljajo. Ker so ključnega pomena, so vključeni v predmetni katalog. Z njimi je opredeljen obseg učne snovi v smislu "toliko in ne več".

3. letnik - 105 ur

CILJI

DEJAVNOSTI

VSEBINE

POJMI

Dijak

opredeli področje mikrobiologije in njeno mesto v znanosti
pozna zaporedje odkritij, pomembnih za razvoj mikrobiologije
razume uporabnost mikrobiologije na različnih področjih (živilstvo, veterinarstvo, kmetijstvo, farmacija, kem. industrija, metalurgija ...)

Mikrobiologija kot znanost

Zgodovina mikrobiologije

obnovi znanje o zgradbi celice (prokariontske in evkariontske)
pozna razlike v zgradbi različnih skupin mikroorganizmov
zna varno delati v laboratoriju
zna uporabljati mikroskop
zna pripraviti mikroskopski preparat
zna narisati in opisati opazovani objekt

Laboratorijska dela

1. Priprava mikroskopskih preparatov

2. Opazovanje celične zgradbe različnih mikroorganizmov

Morfologija in citologija

zgradba prokariontske celice

zgradba evkariontske celice

mikroskop

preparat

laboratorijsko delo

pozna tipe metabolizmov
pozna metabolne procese
razume povezanost metabolnih procesov
pozna delovanje encimov
pozna vplive na učinkovitost encimov
definira metabolno dejavnost
pozna vrste fermentacij
pozna mikroorganizme, ki povzročajo različne tipe fermentacij

Laboratorijske vaje

3. Metabolna dejavnost (redukcijski testi, dokazovanje ferment. ogljikovih hidratov)

Fiziologija mikroorganizmov

metabolizem, kemična energija, encimi, katabolizem

dihanje

fermentacije

anabolizem

metabolna aktivnost

pozna kriterije za klasifikacijo in identifikacijo mikroorganizmov

pozna morfološke lastnosti mikroorganizmov

pozna biokemične reakcije, ki se uporabljajo za identifikacijo mikroorganizmov

zna izvesti biokemične teste za identifikacijo

zna interpretirati rezultate testov

Laboratorijsko delo

4. Morfološke značilnosti

5. Biokemični testi

Klasifikacija in

identifikacija

morfološke značilnosti mikroorganizmov in kultur

biokemični testi:

fermentacija oglj. hidratov

hidroliza škroba

topljenje želatine

poskus z metil rdečim

redukcija nitrata

nastanek indola

nastanek H₂O₂

pozna načine razmnoževanja različnih vrst mikroorganizmov

definira dejavnike, ki vplivajo na hitrost razmnoževanja mikroorganizmov

nadgrajuje znanja iz predmeta biologija

Laboratorijske vaje

6. Hitrost razmnoževanja

(štetje celic, inkubacija)

7. Neposredne mikroskopske metode

Razmnoževanje mikroorganizmov

spolno razmnoževanje

nespolno razmnoževanje

hitrost razmnoževanja

vplivi na hitrost razmnoževanja

štetje celic mikroorganizmov

inkubacija

pozna genski material v celici

pozna procese prenosa genskih informacij

Genetika

genski material

genska informacija

prenos genskih informacij

zna razložiti rastno krivuljo

definira fizikalne, kemijske in biološke dejavnike, ki vplivajo na rast mikroorganizmov

ugotavlja vpliv različnih dejavnikov na rast mikroorganizmov

pozna osnovne načine ugotavljanja števila mikroorganizmov

Laboratorijske vaje

8. Vplivi na rast mikro- organizmov (T,a_W ph)

9. Vplivi na rast mikroorg.(kem. spojine, antibiotiki, razkužila, čistila)

Rast mikroorganizmov

rastna krivulja

fizikalni dejavniki (T, a_W, sevanje)

kemijski dejavniki (pH, prisotnost O₂, antibiotiki, razkužila)

direktni načini štetja

indirektni načini štetja celic

sposobnost preživetja mikroorganizmov v neugodnih razmerah

pozna načine, ki omogočajo mikroorganizmom preživetje v neugodnih življenjskih razmerah

spozna tehnološke postopke, s katerimi zaviramo rast mikroorganizmov v živilih

10. Vplivi na rast mikroorganizmov

(prisotnost O₂, sevanje)

tehnološki postopki

pozna načine uporabe mikroorganizmov v živilski industriji

zna določiti primernost mikroorganizmov za določene procese glede na tip fermentacije in pogoje rasti

zna poiskati in uporabiti informacije za ugotavljanje uporabnosti določene vrste mikroorganizmov

spozna načine uporabe mikroorganizmov v kmetijstvu

spozna vrste mikroorganizmov, ki so uporabni v kmetijstvu

. spozna vrste mikroorganizmov kot škodljivce v kmetijstvu

Vaja

11. Alkoholno vrenje

(prisotnost etanola in CO₂)

12. Mlečnokislinsko vrenje (koagulacija kazeina, sprememba ph)

13. Ocetnokislinsko vrenje(sprememba ph)

Uporaba mikroorganizmov v industriji

tip fermentacije

uporabnost v živilski industriji

spozna uporabo mikroorganizmov v farmaciji, rudarstvu ...

Uporaba mikroorganizmov v drugih vejah industrije

prozvodnja zdravil ...

4. letnik - 105 ur

CILJI	DEJAVNOST	VSEBINE	POJMI
Dijak ovrednoti pomen zdravstvenega nadzora nad živili definira zdravstveno neoporečnost živil pozna vrste nadzora pozna načine jemanja vzorcev in brisov zna pripraviti in izvesti mikrobiološko analizo vzorca zna, glede na razmere v živilu, predvideti skupine mikroorganizmov, ki so prisotni v živilu definira vire okužbe živil	Vaja 1. Jemanje vzorcev in brisov, inkubacija Laboratorijsko delo 2. Analize surovega in pasteriziranega mleka 3. Mikrobiološka analiza sira in ferment. izdelkov 4. Analiza zmrznjenih živil 5. Analize sušenih živil 6. Analize mesa 7. Sanitacijski test opreme 8. Mikrobiološka analiza zraka Ogledi Mikrobiološki laboratorij (v povezavi z ogledi pri biotehnologiji)	Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil	zdravstvena neoporečnost bakteriološka neoporečnost kemijska neoporečnost vrste nadzora vzorci, brisi kemijska analiza mikrobiološka analiza senzorična analiza sposobnost preživetja mikroorganizmov v živilih viri okužbe živil
definira pojme: patologija, patološki, mikrob, infekcija ... spozna vrste in vire okužb prepozna bolezenske znake kot posledice okužb spozna odnos med fiziološko mikrofloro in gostiteljem spozna vplive patogene mikroflore spozna kužne bolezni in njihove povzročitelje spozna načine prenosa kužnih bolezni spozna klasifikacijo kužnih bolezni		Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem	bolezen patologija okužba, infekcija bolezenski znaki fiziološka mikroflora kužna bolezen viri kužnih bolezni prenos kužnih bolezni epidemiologija
prepozna patogenost kot lastnost mikroorganizmov spozna pota in načine vdora mikroorganizma v gostiteljsko celico spozna mehanizme v gostitelju, ki vdor omogočijo spozna poškodbe gostiteljskih celic		Mehanizmi patogenosti	vdor v gostiteljev organizem poškodbe gostiteljske celice
spozna vrste nespecifične obrambe spozna vrste specifične obrambe definira imunost in imunski odgovor spozna praktično rabo imunologije (serumizacija, vakcinacija)	Laboratorijske vaje 7. Aglutinacija 8. Precipitacija 9. Hemoliza	Obrambni mehanizmi gostitelja	Obramba gostitelja bariera (mehanična, kemična), fagocitoza, antimikrobne substance, antigen, protitelo, vnetje, imunost (humoralna, celularna)
spozna bolezni, proti katerim so zaščitna cepljenja obvezna	Vaja 10. Pregled zakonskih predpisov, ki opredeljujejo zaščitna cepljenja		imunološki spomin vakcine
spozna antimikrobna sredstva in njihovo delovanje ugotovi potrebnost in načine nadzora nad uporabo antimikrobnih sredstev spozna teste za ugotavljanje učinkovitosti antimikrobnih sredstev zna določiti občutljivosti mikroorganizmov za antibiotike zna določiti učinkovitost razkužila	Laboratorijska vaja 11. Določanje občutljivosti mikroorganizmov na različne antibiotike 12. Določanje učinkovitosti razkužila	Antimikrobna sredstva	antibiogram načini delovanja antimikrobnih sredstev ugotavljanje učinkovitosti nadzor nad uporabo
spozna nekatere patogene mikroorganizme v živilstvu, veterinarstvu in rastlinski proizvodnji spozna patogene mikroorganizme, ki se prenašajo z živili ali vodo zna izvesti identifikacijo določene vrste mikroorganizmov spozna postopke v živilski industriji, pri reji živali in v rastlinski proizvodnji, s katerimi uničujejo patogene mikroorganizme ali preprečujejo njihovo rast spozna mikroorganizme, najpogostejše povzročiteljice živalskih kužnih bolezni in zoonoz spozna osnovne principe preprečevanja okužb in zdravljenja živali	Laboratorijske vaje 13. Identifikacija mikroorg. (laktobacili) 14. Identifikacija kvasovk (Saccharomyces cerevisiae) 15. Identifikacija plesni (Mucor, Aspergillus) Ogledi 16. Mikrobiološki laboratoriji v ustreznih inštitutih in zavodih	Specialna mikrobiologija Patogeni mikroorganizmi v živilstvu, veterinarstvu in kmetijstvu	patogenost, simptomi, preprečevanje okužb živil bakterije: Enterobacteriaceae Vibrionaceae, Campylobacter Listeria, Leptospira Micrococcaceae Mycobacteriaceae, Bacillus Clostridium plesni, ki tvorijo mikotoksine virusi, ki se prenašajo z živili
spozna mikroorganizme, ki povzročajo pogoste bolezni rastlin spozna načine za preprečevanje okužb in osnovne načine zdravljenja v rastlinski proizvodnji			zoonoze, simptomi preprečevanje okužb principi zdravljenja mikroorganizmi, patogeni za rastline preprečevanje okužb
dojame povezanost rastlinske in živalske proizvodnje in predelave živil

2 Standardi znanj

Standarde znanja ob koncu šolanja smo opredelili s pojmi, ki naj bi jih dijaki poznali, razumeli in znali uporabljati. Hkrati so kot pojmi opredeljena tudi nekatera znanja, ki jih dijaki pridobijo s praktičnim delom pri laboratorijskih vajah.

VSEBINE	POJMI
Mikrobiologija kot znanost Zgodovina mikrobiologije	uporabnost mikrobiologije kot znanosti revolucionarna odkritja v mikrobiologiji
Morfologija in citologija	zgradba evkariontske in prokariontske celice priprava preparata, mikroskopiranje
Fiziologija mikroorganizmov	metabolizem metabolna dejavnost
Klasifikacija in identifikacija	morfološke značilnosti principi biokemičnih testov
Razmnoževanje mikroorganizmov	vplivi na hitrost razmnoževanja štetje mikroorganizemskih celic
Genetika	genski material, genska informacija prenos genskih informacij
Rast mikroorganizmov	rastna krivulja vplivi na hitrost razmnoževanja
Uporaba mikroorganizmov v industriji	tip fermentacije uporaba v živilski industriji
Uporaba mikroorganizmov v kmetijstvu	fiksacija dušika
Nadzor nad zdravstveno neoporečnostjo živil	zdravstvena neoporečnost mikrobiološka analiza, vzorci, brisi viri okužbe živil
Interakcija med patogenimi mikroorganizmi in gostiteljem	fiziološka mikroflora, okužba, viri in prenos kužnih bolezni
Mehanizmi patogenosti	patogenost mikroorganizmov
Obrambni mehanizmi gostitelja	obramba gostitelja, imunost zaščitna cepljenja
Antimikrobna sredstva	ugotavljanje učinkovitosti antimikrobnih sredstev, nadzor nad uporabo
Patogeni mikroorganizmi v živilstvu, veterinarstvu in kmetijstvu	najpogostejše okužbe z živili, zoonoze in rastlinske bolezni povezanost rastlinske in živalske proizvodnje in predelave živil

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učni načrt predmeta mikrobiologija temelji na nadgrajevanju in poglabljanju znanj, ki jih dijaki pridobijo pri predmetu biologija v prvem in drugem letniku in pri predmetu biotehnologija v drugem letniku, ter na pridobivanju znanj, ki jih dopolnjujejo pri predmetu biotehnologija v tretjem in četrtem letniku. V tretji letnik so uvrščena osnovna znanja, ki so podlaga znanjem v četrtem letniku.

Laboratorijske vaje so načrtovane tako, da dopolnjujejo teoretična znanja. Hkrati spodbujajo analitični in povezovalni način razmišljanja. Laboratorijske vaje konkretizirajo učne vsebine in s tem omogočajo uporabo pridobljenega teoretičnega znanja.

V predmetnem katalogu so vsebine opredeljene z operativnimi cilji in pojmi. Pojmi tudi določajo raven znanja, ki naj ga dijaki usvojijo.

Pričakujemo, da učitelji od dijakov ne bodo zahtevali več, kot je opredeljeno s pojmi v predmetnem katalogu.

Za predmet mikrobiologija so neobhodne korelacije s predmeti :

*      biologija,
*      fizika,
*      kemija,
*      kmetijstvo,
*      biotehnologija in
*      laboratorijske vaje.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

1.      Globalni cilji in struktura preverjanja in ocenjevanja
2.      Kriteriji vrednotenja ocenjevanja
3.      Načini preverjanja in ocenjevanja

1. Globalni cilji in struktura preverjanja in ocenjevanja

Preverjanje znanja iz mikrobiologije obsega:
a) znanje in razumevanje
b) zajemanje in obdelavo podatkov

a) Znanje in razumevanje

Dijaki naj razumejo in poznajo:
*        pojme, definicije, zakonitosti, dejstva, pojave in teorije
*        varnostne ukrepe pri delu v laboratoriju
*        tehnike laboratorijskega dela s pripomočki in aparaturami
*        načine ravnanja z mikroorganizmi
*        uporabo mikroorganizmov in posledice te rabe za okolje

b) Zajemanje in obdelava podatkov

Dijaki naj bodo sposobni:
*        poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov
*        smiselno uporabiti podatke
*        razložiti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose
*        reševati probleme s povezovanjem znanj
*        uporabiti znanja v novih razmerah: zastaviti nove probleme, analizirati, se opredeliti za oziroma proti

2. Kriteriji vrednotenja ocenjevanja

Kriteriji preverjanja in ocenjevanja:
*        odnos do dela
*        sposobnost analiziranja problema
*        sposobnost za uporabo znanj različnih poglavij in predmetov
*        iskanje informacij v različnih virih
*        sposobnost povezovanja informacij iz različnih virov
*      samostojnost pri reševanju zastavljenih nalog
*      sposobnost opazovanja
*      sposobnost interpretacije rezultatov opravljenega dela

3. Načini preverjanja in ocenjevanja

*      ustno preverjanje: enkrat v ocenjevalnem obdobju (trikrat na leto)
*      pisno preverjanje: NE
*      seminarska naloga: ena (1) / 210 ur