RAČUNALNIŠTVO

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

280 UR

Prenovljeni učni načrt za računalništvo je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 79. seji dne 19. 5. 2005 in od šolskega leta 2005/2006 postopoma nadomešča dosedanjega, ki je bil določen na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje dne 29. 10. 1998 (nazadnje objavljen za šolsko leto 2004/2005).

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

a) Narava predmeta
b) Opis predmeta

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
2. LETNIK
3. LETNIK
4. LETNIK

2 Standardi znanj
KATALOG ZNANJ
2. LETNIK
ARHITEKTURA IN ORGANIZACIJA RAUNALNIŠKIH SISTEMOV (40 ur)
KOMUNIKACIJE IN OMREŽJA (30 ur)
3. LETNIK
PROGRAMIRANJE (105 ur)
4. LETNIK
PROGRAMIRANJE (35 ur)
INFORMATIKA (70 ur)

III. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

PRILOGA:

I. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

II. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

I. OPREDELITEV PREDMETA

a) Narava predmeta

Predmet računalništvo je izbirni strokovni maturitetni predmet tehniške gimnazije. Predmet zajema splošna znanja računalništva, ki jih potrebujejo izobraženci v informacijskih družbah. Pridobljena znanja so tudi temelj za univerziteti študij na tehničnih in naravoslovnih fakultetah. Predmet je načrtovan tako, da dijakinje in dijaki pridobijo teoretična in tudi praktična znanja. Posebej pri tem je v ospredju aktivna vloga dijakov. Možnost izbiranja vsebin pri izbiri projektnih nalog spodbuja osebni in strokovni razvoj dijakov in ponuja možnost za povezovanje med predmeti, sodelovanje z učitelji drugih predmetov, zunanjimi strokovnjaki in dijaki drugih sorodnih šol. Vsebine predmeta računalništvo dopolnjujejo vsebine preostalih predmetov na dva načina. Znanje naravoslovja dijakinje in dijaki utrdijo z izdelavo svojih izdelkov (projektov), ki obravnavajo določene probleme. Na podlagi predvsem praktičnih znanj, pridobljenih pri računalništvu, pa dijaki lahko poglabljajo znanja s področja družboslovja in humanistike.

V 2. letniku dijakinje in dijaki pridobijo osnovna znanja s področja računalniških mrež, metodologij in tehnik iskanja in zbiranja informacij in tudi osnovna znanja o strojni opremi računalnika. Tretji in četrti letnik sta namenjena programski opremi in informatiki. V tretjem letniku se dijaki naučijo algoritmičnega mišljenja, spoznajo tehniko objektnega programiranja in implementacijo algoritma v danem programskem jeziku. V četrtem letniku ta znanja poglobijo in dopolnijo z razumevanjem svojih lastnih podatkovnih tipov, tabelaričnih podatkovnih tipov in datotek. Seznanijo se z osnovami informatike in informacijskih sistemov.

b) Opis predmeta

V drugem letniku sta predmetu namenjeni po dve uri, v tretjem in četrtem pa po tri ure na teden. Vsebinska razdelitev: tretjina časa je namenjena podajanju nove snovi, tretjina reševanju primerov, demonstracijam in poskusom in tretjina ponavljanju, utrjevanju in preverjanju znanja. Predlagana izvedba: v drugem letniku dijaki 2 uri na teden sodelujejo pri teoretičnem pouku, v tretjem in četrtem letniku pa dijaki pri dveh urah na teden sodelujejo pri teoretičnem pouku, pri eni uri na teden pa se razdelijo na dve skupini in opravljajo vaje. Pri vajah sodeluje poleg učitelja tudi laborant, ki skrbi za pripravo strojne in programske opreme ter nemoteno izvedbo vaj. Laborant sodeluje v tretjem letniku pri 2*35 urah (to je 70 ur) in pri četrtem letniku ravno tako pri 2*35 urah (to je 70 ur) na leto. Poleg tega ima dijak v četrtem letniku še dodatnih 5 ur namenjenih individualnim konzultacijam z mentorjem seminarske naloge.

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

Dijaki

pridobijo splošna znanja s področja računalništva,
z informacijami ravnajo na način, ki ne krši človekovih pravic,
poznajo vpliv informacijskih tehnologij na družbo, mesto in vlogo posameznika v družbi,
poznajo moralna, etična in pravna vprašanja, ki so povezana z uporabo informacij,
znajo uporabljati orodja informacijskih tehnologij za zaščito informacij,
razumejo vpliv informacijskih tehnologij na družbo v celoti,
spoznajo sestavne dele računalnika in njihove funkcije,
spoznajo možnosti za elektronsko komuniciranje ter uporabo in delovanje računalniških mrež,
pridobijo temeljna znanja o sintaksi in semantiki programskega jezika Java,
spoznajo programske ukaze,
spoznajo postopke pisanja, dokumentiranja in testiranja programske opreme (osnovna raven),
pridobijo spretnosti za učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije,
razvijajo sposobnost za algoritmično reševanje problemov,
razvijajo spospobnost za abstraktno mišljenje,
spoznajo pomen in vlogo informatike,
spoznajo možnosti, ki jih ponujajo informacijski sistemi,
spoznajo problematiko razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov,
spoznajo skupinsko delo in razvijajo spospobnost za skupinsko delo,
razvijajo pravilen odnos do varovanja intelektualne lastnine in (osebnih) podatkov,
s strokovno terminologijo v slovenskem jeziku bogatijo svoje besedišče.

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

2. LETNIK

Cilji	Vsebine	Pojmi	Ure	Povezave
ponovitev in poglobitev znanj o zgradbi računalnika	Von Neumanov model računalnika Glavne veje računalniških organizacij	procesor : aritmetično logična enota, krmilna enota pomnilnik : predpomnilnik, primarni (glavni) pomnilnik, sekundarni (pomožni) pomnilnik vhodno/izhodne enote : tipkovnica, zaslon, tiskalnik, miška serijski/paralelni vmesnik, modem povezave : direktne, serijska/paralelna vodila model : pomnilnik-pomnilnik (CISC) model : register-register (RISC) tekoči trak (pipeline)	12	matematika fizika
razumevanje procesiranja informacij na strojnem nivoju	Ukaz Sled ukazov	zgradba ukaza, operand:celo število, število v pomični vejici, oktet (pogojno znak), četverka, bit osnovne operacije : aritmetične, logične, primerjalne naslov : fizičen, logičen načini naslavljanja : vsebovano, takojšnje, neposredno, posredno, relativno (na programski števnik in indeksni register) zaporedje ukazov, vejitev (brezpogojna in pogojna) klic podprograma in vračanje iz podprograma prekinitev : aparaturna in programska past	12	matematika fizika
poznavanje slojev v arhitekturi računalnika	Sloji v arhitekturi računalnika	elektriška vezja, logični operatorji in pomnilne celice, strojni ukazi, ukazi v zbirniku, stavki v programskem jeziku, tolmačenje ( interpretiranje ), prevajanje	8	matematika fizika
poznavanje vrst operacijskih sistemov ? razumevanje funkcij operacijskega sistema	Vrste operacijskih sistemov Razlaga operacijskega sistema Linux	enouporabniški, večuporabniški, enoopravilni, večopravilni, mrežni operacijski sistemi viri - zmožnosti računalnika, vhodno/izhodni podsistem, datotečni (diskovni podsistem), proces, opravilo, posel, kreiranje, odstranjevanje in premikanje imenikov (direktorijev) in datotek	7
poznavanje vpliva uporabe orodij informacijske tehnologije na ergonomijo in zdravje	neposreden in posreden vpliv na zdravje, možnost za zaposlitev oviranih	delovno mesto, zaslon, tipkovnica, delo na domu	1
spoznati osnovne načine in vzroke za povezovanje računalnikov	Povezovanje računalniških sistemov	omrežje, uporabiška dostopna točka, informacijsko komunikacijski sistem, lokalna omrežja, prostrana omrežja, dostop do podatkov	2	labor. vaje sociologija
spoznati zgodovino in razvoj računalniških povezovanj	Razvoj računalniških komunikacij	prva računalniška omrežja, vzroki za povezavo, internet	1	zgodovina sociologija
spoznati storitve, ki jih ponujajo informacijsko-komunikacijski sistemi	Informacijske storitve (storitve interneta)	oddaljeni dostop, prenos datotek, elektronska pošta, nadzor in upravljanje, značilni standardi	7	labor. vaje sociologija
spoznati osnovne komunikacijske modele in njihovo uporabnost spoznati zgradbo komunikacijskega sistema in razumeti njegovo delovanje	Zgradba in delovanje komunikacijskega sistema	protokol, standard, plast, večplastna arhitektura računalniških omrežij	4	labor. vaje fizika matematika
spoznati strukturo in delovanje transportnega sistema ter njegovih delov	Zgradba transportnega sistema	transportni sistem, topologija omrežja, končna povezava, preklapljanje povezav, preklapljanje sporočil, preklapljanje paketov	8	labor. vaje matematika
spoznati način povezave računalnikov v prostrana omrežja	Medmrežno povezovanje	ponavljalnik (repeater), most (bridge), usmerjevalnik (router), protokolni konverter (gateway)	6	računalniški sistemi in omrežja labor. vaje

3. LETNIK

Cilji	Vsebine	Pojmi	Ure	Povezave
spoznati različne programske jezike in jih razvrstiti po namenu in uporabi	Predstavitev različnih programskih jezikov in namen uporabe	zbirni jezik, višji programski jezik, postopkovni programski jezik, objektno orientirani programski jezik, deklarativni programski jezik	1	slovenski jezik matematika sociologija
spoznati se z orodjem, ki ga bomo uporabljali pri programiranju naučiti se dela v grafičnem okolju programskega paketa, uporabe pomoči ter poiskati, naložiti, popraviti in shraniti obstoječi program	Zagon programskega paketa s prevajalnikom Grafično okolje programskega paketa Uporaba pomoči	meniji, bližnjice, pomoč in nastavitve delovnega okolja	1
spoznati pojem algoritma v splošnem smislu in lastnosti algoritma	Definicija algoritma Lastnosti algoritmov Diagram poteka Primer programa	deklaracija, inicializacija, postopek, konstanta, spremenljivka, rezervirana beseda, operator, algoritem, razumljivost, ustavljivost, enoumnost, razčlenjenost	2	matematika sociologija
spoznati razvojno okolje pridobljeno znanje o tipih in algoritmih prenesti v programski jezik in samostojno reševati probleme s pomočjo višjega programskega jezika pridobiti si občutek za razvijanje algoritmov poznati in razumeti osnovne gradnike programskega jezika slediti dogodkom v programu	Pot do orodij, dokumenacija, knjižnice, napake v programu Osnovni podatkovni tipi Celoštevilčni tip Realni tip Znakovni tip Logični tip Vhodno/izhodne operacije Krmilni stavki Prevajanje Uporaba razhroščevalnika Testiranje in dokumentiranje programov	binarna datoteka, izvorna datoteka, knjižnica, projekt, prevajanje podatkovni tip, cela števila, realna števila, znaki, priredilni stavek, vhodni/izhodni stavek, predhodna vrednost, naslednja vrednost, vgrajene matematične funkcije, tabela znakov, ordinalna vrednost, logične vrednosti, primerjalni operatorji, logični operatorji, definiranje zaloge vrednosti, vrstni red operatorjev urejenost, pogojni stavek, zanke	40	matematika slovenski jezik fizika
utrditi logiko pisanja algoritmov in pretvorbo le-teh v program	Pretvorba algoritma v program in obratno		6
Spoznati in uporabiti sestavljene podatkovne tipe	Polja Nizi	začetne vrednosti, enodimenzionalna polja, večdimenzionalna polja, indeksi Združevanje nizov, dolžina niza in podnizi, primerjanje	20
Spoznati osnovne koncepte objektnega programiranja Uporabiti že definirane razrede Definirati lastni razred Osnovne zna č ilnosti razredov Uporabiti in implementirati dedovanje Ukrepanje v primeru napak	Objekti, sporočila, razredi Uporaba že definiranih razredov Zgradba razreda, konstruktorji, metode Statični člani, enkapsulacija Dedovanje Izjeme in razhroščevanje	objekti, lastnosti objektov, metode, sporočila, razredi spremenljivke objekta, metode objekta, dostopnost konstruktorji statične metode, statične spremenljivke, statične konstante, zasebne metode, zaščita izpopolnjevanje, dostopnost, prirejanje tipov, vmesniki, abstraktni razredi Prestrezanje izjem, obravnava izjem	35

4. LETNIK

Cilji	Vsebine	Pojmi	Ure	Povezave
spoznati pomen in vrste datotek naučiti se uporabljati datoteke, jih kreirati, spreminjati… Uporabiti programske konstrukte za delo z bazami podatkov	Razredi za delo z datotekami in tokovi. Znakovni in zlogovni tokovi Temeljni razredi Osnovne metode Programski konstrukti za delo s podatkovnimi bazami	tokovi znakov, tokovi števil, naključni dostop, besedilo. Dostop do podatkovne baze, branje iz podatkovne baze, ažuriranje podatkov v bazi, strnjene datoteke	24
Spoznati razloge za uvedbo podatkovnih baz, prednosti in slabost PB Razumeti ANSI/SPARC arhitekturo PB Seznaniti se s sistemi za upravljanje podatkovnih baz Spoznati dela in naloge administratorja PB Pridobiti informativni pregled nad centraliziranimi in porazdeljenimi sistemi za delo s PB	Podatkovna baza ANSI/SPARC arhitektura PB SUPB Funkcije SUPB Moduli SUPB Podatkovna neodvisnost Značilnosti porazdeljenih PB	Podatkovna baza Trinivojska arhitektura PB SUPB Moduli SUPB Zaščita in celovitost podatkov Administrator PB Porazdeljena podatkovna baza	33	poljubno področje, katerega delo sloni na PB, laboratorijske vaje
naučiti se (za enostavne probleme) izdelati konceptualni model delo s podatkovnimi bazami	Podatkovna plat razvoja programske opreme	oblikovanje konceptualnega modela, model ER, relacijski model, preslikava modela ER v relacijski model, SQL, ukazi za kreiranje tabel (CREATE TABLE, ALTER TABLE, DROP TABLE, CREATE INDEX, DROP INDEX), ukazi za delo s podatki (SELECT, UPDATE, INSERT, DELETE).		poljubno področje, izbrano pri procesni plati razvoja programske opreme
obnoviti znanje o osnovnih pojmih, kot so: podatek, informacija, računalništvo, informatika, in dobiti vpogled v lastnosti informacijske družbe	Informacijska družba	podatek, informacija, računalništvo, informatika, informacijska tehnologija	1	ekonomija sociologija
zna zaščititi informacije z uporabo orodij informacijske tehnologije, zna določiti in analizirati pravna, etična, socialna in varnostna vprašanja, povezana z uporabo omrežij in samostojnih sistemov	Varnost, tajenje, lažno predstavljanje, združevanje informacij iz različnih zbirk, urejen dostop do informacij	šifriranje, gesla, pravice, zasebni podatki	2
Spoznati pomen in vlogo informacijskega podsistema znotraj organizacije kot sistema	Informacijski sistem	opredelitev IS znotraj organizacije, aktivnosti IS, vrste IS	7
spoznati pojem programsko inženirstvo, njegov pomen in problematiko, povezano z razvojem in vzdrževanjem programske opreme	Programsko inženirstvo	definicija programskega inženirstva, življenjski cikel programske opreme, problemi razvoja programske opreme, sodobni model razvoja programske opreme, organizacija programskega projekta, cena programske opreme, dokumentiranje programske opreme	3
pridobiti informativni pregled sodobnih metodologij informacijskega inženirstva	Metodologija informacijskega inženirstva	metoda, tehnika, metodologija	1
seznaniti se s fazami in razsežnosti razvoja informacijskega sistema	Faze in razsežnosti razvoja informacijskega sistema	strateško načrtovanje IS, analiza funkcijskih področij, načrtovanje aplikacijsega sistema, izvedba IS	2
razumeti problematiko procesne plati razvoja programske opreme	Procesna plat razvoja programske opreme	diagrami toka podatkov, podatkovni slovar, specifikacija prvinskih procesov (mini specifikacije)	33	poljubno področje (biologija, geografija, jeziki ...)
pozna pojme: zaščita podatkov, računalniški kriminal, vpliv informacijskih in komunikacijskih tehnologij	Kako so zaščiteni osebni podatki, potreba po zaščiti poslovih podatkov. Kako reševati dilemo med potrebo po povezavi z omrežjem in preprečevanje vdora škodljivim vplivov.	osebni podatki, poslovni podatki, zloraba gesel in nepooblaščen dostop, vdor v računalniški sistem, računalniški virusi, globalna vas

2 Standardi znanj

Dijak

pozna številske sisteme in načina kodiranja,
pozna uporabo in razume delovanje računalniških mrež,
uporablja računalniške komunikacije v skladu z etičnimi načeli,
pozna in razume sestavne dele računalnika in njihove funkcije,
pozna načine zapisovanja algoritmov,
pozna, razume in zna uporabiti algoritme za iskanje minimuma, urejanje podatkov, izračun vsote, povprečja, iskanje največjega skupnega delitelja, izpisovanje podatkov v premem in obratnem vrstnem redu, izpeljavo sestavljenih matematičnih operacij s pomočjo enostavnih (npr. množenje s seštevanjem ali deljenje z odštevanjem) ...,
zna zaščititi uporabljene podatke in informacije pred nepravilno uporabo,
pozna sintakso in semantiko enega programskega jezika,
pozna definicijo in uporabo enostavnih in sestavljenih tipov podatkov,
zna uporabiti programske ukaze,
pozna osnovne lastnosti objektnih konstruktov ter objektnega programiranja
zna uporabiti tehniko objektnega programiranja,
pozna postopke pisanja, dokumentiranja in testiranja programske opreme (osnovna raven),
pozna pomen in vlogo informatike,
zna opraviti celoten postopek razvoja programske opreme za enostavne probleme,
razume problematiko vzdrževanja programske opreme.

KATALOG ZNANJ

2. LETNIK

ARHITEKTURA IN ORGANIZACIJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV (40 ur)

Dijak

loči osnovne gradnike računalniškega sistema in razume njihovo vlogo,
pozna razvoj računalniških sistemov,
loči osnovne tipe arhitektur računalniških sistemov,
zna našteti osnovne sloje v računalniškem sistemu,
pozna razlike med prevajanjem in interpretiranjem,
razume zapis programa v zbirnem jeziku in zna slediti izvajanju ukaza v računalniku,
zna opredeliti pomen in razloži, kaj je operacijski sistem,
poznajo vpliv uporabe orodij informacijske tehnologije na ergonomijo in zdravje,
zna opisati strukturo operacijskega sistema,
našteje osnovne dele operacijskega sistema in razloži njihove naloge (jedro, datotečni sistem ...),
pozna osnovne značilnosti najboj pogosto uporabljenih operacijskih sistemov,
uporablja operacijski sistem, ki ga predpisuje učni načrt.

KOMUNIKACIJE IN OMREŽJA (30 ur)

Dijak

opredeli komuniciranje in analizira vlogo in pomen komuniciranja,
opredeli vzroke povezovanja računalniških sistemov v omrežja,
pozna osnovne načine povezovanja v omrežje,
pozna in zna uporabljati osnovne standardne storitve omrežja,
uporabljajo informacije, dostopne na Internetu, na etični način,
uporabi oddaljen dostop in si spremeni geslo,
uporabi prenos datotek in si prenese datoteko iz oddaljenega računalnika na lokalni sistem,
nastavi si uporabniški vmesnik za sprejem in oddajo elektronske pošte,
uporabi elektronsko pošto (pošlje in sprejme elektronsko pošto),
pozna zgradbo in delovanje komunikacijskega sistema,
pozna strukturo in delovanje transportnega sistema.

3. LETNIK

PROGRAMIRANJE (105 ur)

Dijak

pozna pojem algoritem in načine predstavitve algoritma,
pozna osnovne gradnike v diagramu poteka,
zna uporabiti osnovne podatkovne tipe in izvajati operacije nad njimi,
zna zapisati krmilne stavke programskega jezika in razume njihovo delovanje,
uporablja okolje programskega paketa (vnos, prevajanje in izvajanje programa, testiranje programa),
zna zapisati algoritem v diagramu poteka za enostavnejše probleme,
zna pretvoriti zapis algoritma v program in program dokumentirati,
pozna pomen in zgradbo modulov,
zna uporabiti vgrajene module,
zna uporabiti ustrezno vrsto razreda,
zna napisati svoj projekt, razred, metode
pozna zgradbo in deklaracijo enodimenzionalnih tabel ter operacije nad njimi,
zna uporabiti tabele pri pisanju svojih programov,
zna definirati in uporabljati uporabniško definirane tipe podatkov,
zna definirati in uporabljati večdimenzijske tabele.
zna uporabiti metode za delo z nizi.

4. LETNIK

PROGRAMIRANJE (35 ur)

Dijak

pozna vrste datotek in tokov
definira datoteke in tokove
zna priti do podatkov v datotekah in tokovih
vpisuje, bere in spreminja podatke v datotekah,
zna programsko obravnavati napake pri delu z datotekami.

INFORMATIKA (70 ur)

Dijak

pozna osnovne pojme: podatek, informacija, računalništvo, informatika,
zna zaščititi informacije z uporabo orodij informacijske tehnologije,
opredeli mesto in vlogo informacijskega sistema znotraj organizacije,
pozna pomen in problematiko programskega inženirstva,
našteje faze in vidike razvoja informacijskega sistema,
razume procesni vidik razvoja programske opreme,
nariše diagram toka podatkov,
napiše podatkovni slovar,
izdela konceptualni model, baze podatkov,
s pomočjo ukazov SQL definira bazo podatkov in pridobiva podatke iz baze,
pozna pomen in probleme vzdrževanja programske opreme,
dokumentira programsko opremo.

III. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

Učitelj računalništva lahko, kdor ima znanja univerzitetnega študijskega programa računalništvo in informatika ali univerzitetnega študijskega programa matematika (smer računalništvo z matematiko).

PRILOGA:

I. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Pri pouku računalništva dijakinje in dijaki spoznajo osnovno zgradbo in delovanje računalniškega sistema, spoznajo programski jezik, rešujejo praktične primere; pri tem pa se posvetujejo tudi z učitelji drugih predmetov; tako dobijo različne ideje za izdelavo seminarskih nalog.

Teoretične ure potekajo z razlago, pogovorom med dijaki, dijakinjami in učiteljem. Pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo in predlagajo postopke za reševanje različnih problemov s pomočjo računalnika. Prav tako sistematizirajo svoje znanje in ga še poglobijo.

Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezujejo na teoretični del, pri tem pa dijaki in dijakinje praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična spoznanja.

Pri vajah dijaki in dijakinje izdelajo tudi najmanj dva praktična izdelka na leto. Pri nalogi lahko sodeluje več dijakov, če je le-ta obsežnejša.

Temeljna naloga učitelja pri predmetu je omogočiti dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. Dijake in dijakinje seznanja z novostmi in težnjami v računalništvu, jim svetuje pri izbiri nalog, spremlja njihovo dejavnost in jih opozarja na nepravilnosti, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira ocenjuje njihova prizadevanja. Dijakom in dijakinjam ne vsiljuje svojih zamisli in predlogov, ampak jih spodbuja pri iskanju svojih rešitev. Predlagane rešitve s predlagatelji analizira glede na individualne zmožnosti in razpoložljivost opreme ter si prizadeva za uspešno izvedbo rešitev.

Informacije postajajo vedno več vredno sredstvo, ki omogoča vpliv in odpira možnosti. V učni načrt so kot samostojne teme vključene tudi vsebine, ki obravnavajo to plat. Kvalitetna obravnava teh tem je možna le, če so nenehno prisotne v procesu poučevanja. Kot samostojne nastopajo le, kadar želimo poudariti njihov pomen.

II. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Pri predmetu dobi dijak v vsakem letniku najmanj dve oceni iz praktičnih izdelkov in tri ocene iz predpisanih šolskih nalog. Pri ocenjevanju praktičnih izdelkov ocenjujemo kakovost, izvirnost in obsežnost izdelka, uporabnost izdelka, primernost izbranih metod glede na problem, izvirnost uporabljene rešitve in kakovost predstavitve. Pri šolskih nalogah ocenjujemo stopnjo poznavanja in razumevanja predelane snovi. Struktura šolskih nalog naj bo podobna strukturi maturitetnih pol (vprašanja izbirnega tipa, vprašanja s kratkimi odgovori in strukturirana vprašanja). Pri končni oceni naj ocena šolskih nalog predstavlja 65 % končne ocene in ocena praktičnih vaj 35 %.