LIKOVNA SMER 

PREDMETNI KATALOGI – UČNI NAČRTI

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA

Učni načrti za umetnostno zgodovino, likovno teorijo, predstavitvene tehnike, bivalno kulturo, risanje in slikanje, plastično oblikovanje in osnove varovanja dediščine so bili sprejeti na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 

 

VSEBINA

1. Umetnostna zgodovina

2. Likovna teorija

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

3. Predstavitvene tehnike

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

4. Bivalna kultura

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

5. Risanje in slikanje

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

6. Plastično oblikovanje

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

7. Osnove varovanja dediščine

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 


1. UMETNOSTNA ZGODOVINA

245 UR

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

.

UMETNIŠKA GIMNAZIJA (LIKOVNA SMER)

GIMNAZIJA (MATURA) – 280 ur

 

Učni načrt za umetnostno zgodovino za maturitetni program in za umetniško gimnazijo (likovna smer) je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

                1. Cilji predmeta

                1. 1. Splošni cilji predmeta

                1. 2 Operativni cilji predmeta in vsebine

                2. Standardi znanj

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI

 


I.  OPREDELITEV PREDMETA

 

Umetnostna zgodovina je humanistična veda, ki obravnava arhitekturne, kiparske, slikarske in druge  likovne spomenike kot izraz umetniških idej in estetske občutljivosti v vsakokratnem času in prostoru. Pouk tega predmeta predstavlja izbrane spomenike in razlaga, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel. V najširšem smilu podaja povezave likovnih stvaritev s stvaritvami drugih umetnostnih zvrsti.

Namen predmeta je predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in  na njihov razvoj. S tem predmet privzagaja občutek za resnične likovne vrednote in spodbudi zanimanje za likovne stvaritve in kritičnost do njih.

Pouk umetnostne zgodovine prepletajo prvine temeljnih teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih  (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet  predstavlja slovenske spomenike in evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih  vplivov.

Predmet omogoča dijaku izražanje  individualnosti, ker mu oblikuje osebne  kriterije in pogled na zgodovino in umetnostne dosežke oziroma ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.

Umetnostna zgodovina v tem učnem načrtu  obsega 245 ur. Učne vsebine so podane  tako, da v okviru razpoložljivih  ur predstavljajo zaokroženo celoto predmeta in s tem  ustrezajo potrebam maturitetnega predmeta. Dodatnih  35 ur (izbirne ure) naj bo  namenjenih seminarskemu delu  tistih dijakov, ki umetnostno zgodovino izberejo za maturo.


II.  PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

 

1.  Cilji predmeta

1. 1. Splošni cilji predmeta

Predmet umetnostna zgodovina dijaku:

  • predstavi bistvo soodvisnosti  med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem;
  • poda  pregled  razvoja, izvora in razprostranjenosti umetnostnih slogov;
  • predstavi prispevek najpomembnejših ustvarjalcev in ideje, ki jih izražajo njihove stvaritve;
  • predstavi slovensko umetnostno dediščino in posebej spomenike iz ožjega domačega okolja;
  • uvaja v samostojno  vrednotenje in podoživljanje likovnih stvaritev;
  • izostri občutljivost za stvaritve preteklosti in s tem za vrednotenje, skrb in varovanje le-teh;
  • pripravi  na odprto sprejemanje novega v umetnosti in iskanje sporočil v likovnih umetninah;
  • pripomore k samorazumevanju, nacionalni samozavesti in zavesti o prispevku starejših in mlajših rodov slovenskih  ustvarjalcev  v  kulturno zakladnico Evrope;
  • pomaga, da dojame celovitost umetniške izpovedi v  različnih zgodovinskih obdobjih in družbenih okoljih;
  • omogoča izražanje individualnosti, ker mu oblikuje osebne kriterije in poglede na zgodovino in umetnostne dosežke ter ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.

    .


    1. 2. Operativni cilji predmeta in vsebine

    * Pojmi so vpisani  k vsebinam, v okviru katerih so prvič  omenjeni.

    VSEBINE

    OPERATIVNI CILJI (dijak zna:)

    POJMI*

    UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

     

     

  • Umetnost

     

     

     

     

     

  • Dijak zna:

    - opredeliti splošni pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot obliko družbene zavesti

    - razložiti umetnost  kot odraz človekovega odnosa do življenja

    - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)

    umetnost, likovna umetnost, umetnina, slog, zgodovinski slog, smer, umetnostna kritika, monografija

     

  • Likovna umetnost

  • - razvrstiti in opredeliti likovna področja ustvarjanja

    slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in urbanizem, oblikovanje, uporabna in umetna obrt

     

    PRISTOP K LIKOVNEMU DELU

     

     

     

  • Likovno delo - umetnina

  • - predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu

     

  • Vsebinska analiza

  • - prepoznati  motiv  in ga predstaviti

    - prepoznati snov (temo), ki je zastopana v umetnini, ter jo  predstaviti in analizirati

    - poiskati in razložiti  splošno in likovno vsebino umetnine

    neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina, veduta, tihožitje, karikatura, interier, eksterier

  • Ikonografija in ikonologija
  • - predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine

    ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija atribut, simbol

  • Oblikovna analiza

    Oblika

     

    Kompozicija

    Morfološki stil

    Pristop

  •  

    - ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja (točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba) in jih analizirati in razložiti

    - ugotoviti vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, prostor, barve in svetlobo

    - ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti)

    - ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta

     

    kompozicija, perspektiva, linearno-ploskoviti stil, plastični stil , slikoviti stil, idealizem, realizem, naturalizem

     

    ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA

    - opredeliti in predstaviti  področja likovnega ustvarjanja

     

  • Slikarstvo in grafika

    Slikarske tehnike
    Risarske tehnike
    Grafika

  •  

    - opredeliti slikarstvo kot vrsto likovne dejavnosti, pomen materiala, tehnike, dimenzije in vsebine

    - predstaviti tehnike oziroma tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti in njihovo medsebojno odvisnost ter naloge  posameznih področij slikarstva

     

    freska, mozaik, olje, tabelna slika, iluminacija, iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, perorisba, trstika, lavirana risba, akvarel, tempera, pastel, grafika, matrica, šablona, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk

  • Kiparstvo

    Obla plastika
    Relief in arhitekturna plastika

     

  •  

    - predstaviti kiparstvo kot zvrst likovne umetnosti, ki se izraža z volumnom različnih materialov

    - razložiti osnovne oblikovne, tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti v kiparstvu ter opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznih umetnostnih obdobjih  (tehnike, materiali)

     

     

     

    obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika

     

  • Arhitektura in urbanizem

    Osnove arhitekturnega oblikovanja in urbanističnega načrtovanja

    Naloge oziroma funkcija arhitekture in urbanizma

  •  

    - opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen)

    - razložiti osnove arhitekturnega  oblikovanja in načrtovanja

    - predstaviti razumevanje oblikovanja prostora, ki mu je podrejeno oblikovanje lupine ali plašča

    - predstaviti značilni namen arhitekture (profana, sakralna, spomeniki)

    - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja

    - predstaviti prostor kot celoto v odnosu do arhitekture in kiparstva

    - predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta

     

    urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element

     

  • Oblikovanje

  •  

    - predstaviti človekovo željo po estetskem v vsakdanjem življenju

    - predstaviti področje oblikovanja in pomen umetniške ustvarjalnosti pri uporabnih predmetih

    - razložiti in predstaviti zvrsti, tehnike in naloge oblikovanja uporabnih predmetov (industrijsko, grafično, modno oblikovanje)

    - določiti vlogo oblikovanja kot dela likovnega ustvarjanja

    - predstaviti umetniško fotografijo

     

    design

  • Uporabna in umetna obrt

     

  •  

    - razlikovati ljudsko in visoko umetnost (etnološka in umetnostna dediščina)

    - poznati zvrsti umetne obrti

    - razložiti in predstaviti vrednote pri izdelkih uporabne in umetne obrti

     

    tkalska in vezilska obrt, tapiserija, gobelin, umetno mizarstvo, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo

    UVOD V ZGODOVINSKE SLOGE

  • Umetnostna zgodovina

    Zgodovina in razvoj umetnostne zgodovine

     

    Varstvo naravne in kulturne dediščine: arhivistika, muzeologija, bibliotekarstvo, konservatorstvo in restavratorstvo

     

    Likovna kritika, usmerjanje in presoja ustvarjalnega dela in njegovih razultatov

  •  

     

    - opredeliti umetnostno zgodovino kot nadideološko, nadčasovno in nadregionalno vedo

    - predstaviti njeno razvojno pot  od filozofije, arheologije do samostojne  humanistične vede v 19. stoletju

    - predstaviti področje dela umetnostnozgodovinske vede, metode dela in povezovanje s sorodnimi vedami

     

     

     

     

    zgodovinski slog, konservatorstvo, restavratorstvo revitalizacija (oživitev), preservacija (ohranitev), muzej, galerija, kustos, muzeologija, pinakoteka, gliptoteka, lapidarij, rekonstrukcija

     

    PRAZGODOVINA

     

  • Paleolitska umetnost

    Jama kot zatočišče, bivališče in prostor ustvarjanja

     

     

     

    Kiparstvo, gravura, relief in obla plastika (idoli)

     

    Monumentalno slikarstvo in druge oblike barvnih sporočil

  •  

    - razložiti nastanek in pomen umetnosti v prazgodovini: kronološka, geografska in sociološka opredelitev

    - opredeliti pomen in cilje kolektivne (npr.Lepenski vir) in individualne ustvarjalnosti  (piščal)

    - razložiti povezanost človekovega delovanja z naravnim okoljem,  verovanjem v naravne sile, upodabljanjem prvin  iz narave (npr. drevesa, živali)

    - predstaviti jamo kot kultni prostor, njeno funkcijo in pomen za nadaljnji razvoj arhitekture

     

    - predstaviti kiparska dela, njihovo vlogo in pomen ter motivno in vsebinsko povezanost s slikarstvom ter uporabnostjo (spontanost, naravnost, globoka doživetost, simbolni  in realni pomen)

     

    - predstaviti osrednje spomenike najstarejšega slikarstva (Lascaux, Altamira, Chavet)

     

    arheologija

     

     

    življenjski prostor, kultni prostor

     

     

     

    gravura, idol

     

     

  • Neolitska umetnost

    Nov pomen umetnosti:
    začetek urbanizma, megalitska arhitektura

     

     

    Megaliti

     

     

     

     

     

    Kiparstvo

     

  •  

    - razložiti podnebne razmere in druge okoliščine, ki so vplivale na nastanek stalnih prebivališč,  kultur ter nov pomen umetnosti

    - predstaviti bistvo kulturnih in posebej umetnostnih sprememb z oblikami življenja mlajše kamene dobe

     

    - pojasniti megalitsko umetnost ter nov pomen kamna v likovni umetnosti in arhitekturi  (menhir, dolmen, kromlek)

    - predstaviti megalitsko umetnost atlantskega področja in Sredozemlja (Anglija, Irska, Malta, Gozo)

    - predstaviti megalite kot kultne objekte, observatorije in grobnice

    - pojasniti povezanost bivalnih in duhovnih potreb z  naravnimi pojavi  (Zemlja kot nebesno telo in del vesoljnega ravnotežja)

     

    - predstaviti keramično posodo, reliefe in njihov slikarski okras

    - predstaviti kultne posode  in stilizirane človekove podobe

    - predstaviti samostojne kiparske  upodobitve

     

     

     

     

     

    megalit, menhir, dolmen, kromlek

     

     

    kamniti simboli,

    simbolna in kultna arhitektura

    kultne posode, abstraktni  ornament

  • Umetnost kovinskih obdobij

    Bakrena doba  - eneolit

    Kolišča in gradišča


    Umetnost Ljubljanskega barja

     

    Bronasta doba in kultura žarnih grobišč

     

     

    Železna doba: halštat in laten

     

    Pomen prazgodovinske umetnosti za razvoj umetnosti starega in zgodnjega srednjega veka

  •  

    - pojasniti pomen odkritij kovin in razvoja tehnologije, ki obogati že uveljavljene oblike likovnega ustvarjanja

    - opisati kolišča in gradišča ter prispevek keltskega stavbarskega snovanja

    - predstaviti kulturo Ljubljanskega barja

    - poznati Ajdovsko jamo pri Nemški vasi

     

    - razvoj verovanja vpliva na ustvarjanje kultnih podob, obrednih predmetov (npr. Vaška situla) daritvenih podnožnikov, obrednega nakita in s tem razvoj  kiparstva

    - predstaviti  umetno obdelane predmete za osebno rabo,  za slavnosti in boj

     

    - predstaviti vpliv Keltov, Vikingov, Skitov na razvoj umetnosti starega veka 

     

     

     

     

     

     

     

    torevtika situla čelade, spone

    VISOKE KULTURE STAREGA VEKA

     

     

     

  • Bližnji vzhod

    Jeriho in Çatal Hüyük

  • - prvo srečanje z urbaniziranim načinom življenja in namensko oblikovano arhitekturo

     

     

  • Indska umetnost

    Mohendžo Daro in Harapa

  •  

    - sumerski koloniji ali samosvoji tvorbi, bivalna kultura, ki jo je dosegla šele rimska antika (kanalizacija, vodovod,  pisava, kuhinja, krušna peč, javna kopališča, parne kopeli itd.)

     

     

    urbani standard

  • Mezopotamska umetnost

     

    Arhitektura

    Sumerska

     

    Asirska

     

    Novobabilonci

     

    Kiparstvo

     

     

     

     

    Slikarstvo

  •  

    - predstaviti razvojne stopnje mezopotamske umetnosti: sumerska in akadska, babilonska, asirska in novobabilonska umetnost

     

    - predstaviti mestno arhitekturo Sumercev (zigurat kot religiozno središče in observatorij, razvita stanovanjska kultura)

    - predstaviti kraljevo palačo (Sargonova v Korsabadu), utrdbo in mesto kralja s prostori za različne namene

     

    - predstaviti Ištarina vrata

     

    - predstaviti umetnost v službi religije (najvišji duhovnik je tudi vladar) in s tem poudarek na upodobitvah vladarja v kiparstvu  (Gudea, Sargon, Hamurabi, Asurnasirpal)

    - razložiti oblo in reliefno plastiko

    - razložiti pomen in obliko upodabljanja živali (krilati lev, bik)

     

    - predstaviti zvezo med epiko  (Ep o Gilgamešu) in  mitologijo z likovno upodobitvijo

    - ob primeru Ištarinih vrat predstaviti emajlirano keramično umetnost upodabljanja in okraševanja

     

     

     

     

    zigurat palača, utrdba, mestna vrata, poleščena keramika

     

     

     

     

     

    hibridne živali, pravna, zgodovinska, religiozna in literarna ikonografija

     

     

  • Umetnost Bližnjega vzhoda

     Umetnost izraelskih ljudstev

     

  •  

    - predstaviti Jeruzalem in Salomonov tempelj, “bazilikalna svetloba”

     

  • Perzijska umetnost

  •  

    - predstaviti Perzepolis kot kraj, kjer so upodobljeni zgodovinski dogodki, ki  slavijo vladarja

     

     

    prestolna dvorana, apadana

  • Egipčanska umetnost

    Razvoj umetnosti stare države

     

    Razvoj umetnosti srednje države (arhitektura, kiparstvo in slikarstvo)

     

     

    Kiparstvo

     

     

    Slikarstvo

  •  

    - razložiti geografske in družbene okoliščine pri nastanku civilizacije ob Nilu in razvoj umetnosti  (ugled vladarja in vere)

     

    - pojasniti svetišče kot stanovanje božanstva

    - predstaviti grobno arhitekturo (mastaba, stopnjevana piramida, piramida, skalna grobnica), stanovanjske zgradbe (organizacija bivalnih naselij)

     

    - predstaviti in razložiti razvoj upodobitve človekove figure v kiparstvu od stare države do konca egipčanskih dinastij

     

    - predstaviti poslikave grobnih prostorov  z obrednimi prizori in njihovo strogo hieratičnost

    - predstaviti egipčanski kanon in vsebino

     

    mastaba, piramida, skalna grobnica, svetišče, tempelj, hipogej, pilon, hipostilna dvorana, naos, obelisk, stela, sfinga, egipčanski kanon

    ANTIČNA  UMETNOST

     

     

    - opredeliti  nastanek antične umetnosti z značilnostmi mediteranskega prostora

     

     

    antika

  • EGEJSKA UMETNOST

     

     

    Troja

     

  • Kikladska umetnost

     

  • Minojsko-mikenska umetnost

     

     

     

     

     

    Arhitektura

     

     

    Kiparstvo

     

     

     

    Slikarstvo

  •  

    - opisati egejski prostor kot stičišče vzhodne (azijske) in zahodnoevropske kulture

     

    - razložiti pomen lege palače in utrdbe in tehniko zidave

     

    - predstaviti idol kot svojevrstno zapuščino neke kulture (stilizirana oseba)

     

    - pojasniti razlike med umetnostjo minojske trgovske in mikenske vojaške družbe

    - predstaviti Knosos - palača brez obzidja, struktura, način zidave in likovna oprema

    - razložiti umetnostno stvaritev aristokratske družbe kot edine pričevalke izginule kulture

     

    - predstaviti profane stavbe in grobnice Miken in Tirinsa (palača, trdnjava, struktura in način zidave, nadaljnji razvoj megarona kot stanovanjske zgradbe, grobna arhitektura in druga megalitska umetnost)

     

    - razložiti kiparstvo na simbolni ravni (lev -varuh vhoda, procesijska cesta z levi)

    - predstaviti obredne zlatarske predmete ter posmrtno masko kot tip portreta

     

    - predstaviti stensko slikarstvo, vazno slikarstvo in slikarstvo na štuku (pohištvo) s tremi motivnimi sklopi: prizori iz morske flore in favne, procesijske slavnosti in obredne igre

    - opredeliti umetnost v službi vojaške oligarhije (sodobniki vojakov trojanske vojne)

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    megaron, kiklopski zid, procesijska cesta

     

     

     

     

     

     

    simbolne in realistične teme

  • GRŠKA UMETNOST

     

     

  • Arhajsko obdobje

     

    Vazno slikarstvo

     

     

    Kiparstvo

     

  • Klasično obdobje

    Arhitektura

     

     

     

     

     

     

    Kiparstvo

    Nove težnje v razvoju kiparstva

     

     

     

     

     

     

     

    Miron in Poliklet

    Fidija in Akropola

    Praksitel

    Skopas in Lizip

     

     

    Slikarstvo

     

     

  • Razprostranjenost grške umetnosti

  •  

    - razumeti vlogo mestne državice in njene družbene ureditve za razvoj umetnosti

     

    - predstaviti kronologijo in osnovne značilnosti posameznega obdobja s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi

     

    - razvojno predstaviti vazno slikarstvo: geometrijski slog,  vključitev stilizirane človeške figure, črnofiguralni in rdečefiguralni slog

     

    - predstaviti oblo plastiko, ki je prvič sama sebi namenjena, zato ni ozadje za nastanek nujno religiozno (kuros in kora) pod vplivom egipčanskega pojmovanja vzvišenega telesa

     

    - predstaviti in pojasniti konstrukcijsko in kompozicijsko zasnovo stebrnih redov klasičnega in helenističnega obdobja

    - predstaviti razvojne oblike od megarona do svetišča

    - predstaviti druge ustvarjalnosti v arhitekturi v oblikovanju akropole in agore ter medsebojno soodvisnost

    - predstaviti stanovanjsko zidavo (delitev hiše v moški in ženski del, prostori se odpirajo v stebrno dvorišče)

    - predstaviti pomembna urbana središča: Milet, Priena, Knidos, Pergamon, Efesos in Hipodamusa kot teoretika in praktika mesta -šahovnice

     

    - predstaviti nove težnje v razvoju:  individualizacija, iz hieratične drže v kontrapost, namestobrezčasne osebe  osebe različnih starosti,  polihromacija

    - razložiti  ikonografijo človekove podobe  (bogovi, heroji, atleti, portret državnika, filozofa, pesnika, akt, skupinski motivi)

    - analizirati in pojasniti   klasični kanon  v upodobitvi človeškega telesa

    - analizirati izraznost kipov: čustvenost in patos

    - predstaviti delo in pomen Mirona in Polikleta

    - predstaviti Fidijeve reliefe in njegovo vodenje obnove atenske akropole

    - pojasniti humanizem in lepoto Praksitelovih kipov

    - predstaviti novosti v Lizipovih delih

    - predstaviti vlogo Aten in drugih mest za razvoj kulture v vzhodnem Sredozemlju

    - razložiti, kako je ohranjeno monumentalno grško slikarstvo v rimskem slikarstvu (prizori iz grške mitologije)

     

    - predstaviti druge umetnostne zvrsti, vplive grške umetnosti in širjenje le-te po vsem Sredozemlju z nadvlado v rimski umetnosti

     

    arhajska umetnost, geometrični slog, stilizirana pripoved, črnofiguralni in rdečefiguralni slog, amfora, krater, kuros, kora

     

     

     

     

     

     

     

     

    agora, akropola, naos, cela, pronaos, timpanon, zatrep, friz, triglifi, metope,  peristil, steber, baza, deblo, kapitel ali glavič, abak, arhitrav, stebrni red, dorski, jonski in korintski slog, akroterij, tolos

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    kontrapost, kanon, individuali-zacija, antropo-morfizem

     

     

  • HELENISTIČNA UMETNOST

     

     

     

     

     

    Arhitektura in urbanizem

    Kulturni centri helenizma in umetnostna prizadevanja nastajajočega rimskega imperija

     

    Kiparstvo

     

  •  

    - predstaviti vlogo grške umetnosti in kulture v državi Aleksandra Velikega  in vpliv tujih azijskih  prvin

    - določiti pomen in časovni okvir helenistične umetnosti, njen nadaljnji razvoj v okviru rimske umetnosti  in njeno mesto v kasnejši evropski umetnosti

    - predstaviti pomen in izhodišča, ki jih je dala grška umetnost za oblikovanje in razvoj helenistične umetnosti

     

    - značilnosti helenistične arhitekture in urbanizma (scenskost, dinamičnost oblik)

    - poznati  kulturne centre: Aleksandrija, Kartagina, Efez, Petra, Split, Hadrijanova vila v Tivoliju

     

    - predstaviti  slikovitost, zamenjevanje polne plastike in reliefa, velike sklope, ki slavijo pobožanjeno vladarjevo osebo,

    ikonografske elemente (prvine iz drugih religij) - orfizem, vera v večno življenje, odhod v paradiž, žanr

    - predstaviti Pergamski oltar

     

    helenizem, patos, slikovitost

     

     

     

     

     

     

     



    Pergamski oltar, orfizem

  • ETRUŠČANSKA UMETNOST

    Arhitektura in urbanizem

     

    Grobnice in njihova okrasitev

     



    Kiparstvo in portretna umetnost

     

    Stensko slikarstvo

  •  

     

    - predstaviti nekropolo kot zrcalo kulture bivanja in celostnega likovnega sporočila

    - predstaviti grobnice: Cerveteri, Tarquinia, Vulci, Volterra

    - razložiti prispevek etruščanske umetnosti k razvoju rimske antike (lok in obok, ortogonalna mestna mreža, komunalni sistem, mestna vrata)

     

    - predstaviti portretno umetnost v glini (Apolon iz Veijev,  na sarkofagu) in monumentalno bronasto plastiko (volkulja)

     

    - razložiti stensko slikarstvo v grobnih prostorih s posebnostmi v motivih

     

     

    nekropola, cella, castrum, oppidum, tumulus, sarkofag, lok,

    obok

     

  • RIMSKA UMETNOST

    Arhitektura in urbanizem

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Kiparstvo

     

     

     

     

     

     

     

    Slikarstvo

    Talni mozaiki in stenske poslikave

     

     

    Portretno slikarstvo

     

     

    Knjižno slikarstvo

     

     

     

  • Pomen rimske umetnosti za nadaljnji razvoj evropske kulture

     

     

  • Slovenski prostor

    Umetnost rimske province

     

    Kiparstvo

  •  

     

    - poznati vplive grške in etruščanske arhitekturne graditve na rimsko

    - predstaviti novosti v arhitekturi in  urbanizmu

    - predstaviti in analizirati razvoj rimskega svetišča (longitudinalna in centralna stavba)

    - predstaviti javne in zasebne stavbe

    - razložiti urbanizem in oblikovanje prostora kot odraz državnega sistema - castrum, forum

    - pojasniti vez med arhitekturo in  kultom osebnosti vladarjev

    - predstaviti komunalne gradnje in komunikacije

    - poznati Vitruvija kot teoretika arhitekture

     

    - predstaviti relief  na slavolokih, stebrih, sarkofagih, oltarjih, slonokoščeni plastiki

    - pojasniti stilni razvoj od narativno realističnih do pripovedno mističnih upodobitev dogodkov, poosebitve nadnaravnih sil in posebne personifikacije

    - predstaviti polno plastiko in razvoj portreta prednika  kot spominsko dolžnost

    (izraziti   realizem), idealizirani portret, državniški portret in konjeniški spomenik

     

     

    - razložiti razširjenost mozaika (talni mozaiki - mozaične preproge)

    - razložiti in predstaviti štiri pompejanske sloge stenskega slikarstva  z motivi iz grške in rimske mitologije, iluzionističnimi pogledi (odrska predstavitev) ter groteskami in žanrskimi prizori

     

    - predstaviti in analizirati portretno slikarstvo (enkavstika) in povezavo s fajumskimi portreti (koptska umetnost)

     

    - predstaviti rimsko knjižno slikarstvo (vatikanski Vergil)

    - pojasniti  prehod od  zvitka v kodeks in s tem prehod iz antičnega napisa in ilustracije  v starokrščansko umetnost

     

    - pojasniti vpliv in nadaljevanje antičnih prvin v srednjem veku in obnovo v renesansi

    - razložiti združitev ilirsko-keltskih tradicij z rimsko

    - predstaviti urbanizem vojaških oporišč imperija

     

    -predstaviti rimska mesta: Emona, Celeia, Petovia in Šempeter

     

     

    - predstaviti kiparstvo mitrejev (slog poznorimskega kiparstva z vsebino vzhodne religije)

    - predstaviti spomenike: portret Germanika, Emonca, nagrobnike (epigrafski spomeniki)

     

     

    malta, castrum, forum, bazilika, vila, atrij, insula, svetišče, slavolok, oculus, kupola, niša, edikula, arena, amfiteater, terme, akvedukt, kloaka, mecen, realizem in idealizem v slogovnem izrazu in ikonografiji, rimski portret, konjeniški spomenik pompejanski slog, groteska, fajumsko slikarstvo, enkavstika

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    zvitek (rotulus), knjiga (kodeks)

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Mitra in mitrej

     

  • STAROKRŠČANSKA UMETNOST

     

    Arhitektura

     

     

     

     

     

     

     

    Kiparstvo

     

     

     

     

     

     

    Slikarstvo v katakombah in mozaiki

  •  

    - poznati  pomen uveljavitve krščanstva in vpliv  na razvoj  stila in motivov

     

    - pojasniti in predstaviti funkcijo katakomb in razloge za ohranitev (Rim je spoštoval grobišča) ter primere katakomb (Neapelj, Rim), Myra - skalne grobnice

    - razložiti nastanek novega  tipa kultne stavbe

    - razložiti in predstaviti razvoj bazilike

    - pojasniti vpliv liturgije na  oblikovanje arhitekturne notranjščine (ponotranjenost umetnosti)

    - predstaviti konstruktivne sisteme (latinski in grški križ, kupola na pendativih)

     

    - razložiti ponotranjene upodobitve človeka: zunanje dejanje in videz  poenostavljena  (poudarjen  duhovni izraz)

    - predstaviti posebnosti starokrščanskih motivov in  možnosti dvojne razlage (kruh in ribe kot  tihožitje ali evharistija)

    - predstaviti  motive, ki poudarjajo moč vere, antične motive, ki so razumljeni v krščanskem smislu

    - predstaviti razvoj reliefa od rimske narativnosti  do izbranih reduciranih ali osamljenih prizorov ter nadomeščanje  s simboličnimi prizori;  posebnosti  oble plastike

     

    - pojasniti pomen mozaične upodobitve v apsidah, na slavoločni steni in na  stenah ladje

    - predstaviti pomen purpurnih rokopisov

     

    katakombe, bazilika, apsida, ladja, pendativ, narteks, centralna in longitudinalna arhitektura, mavzolej, baptisterij ali krstilnica

     

     

     

     

     

     



    dvopomenske upodobitve

     

     

    oltar, menza, prižnica, ambon

     

     

     

    orant in oranta, simbolika

     

  • BIZANTINSKA UMETNOST

     

     

     

    Arhitektura

     

     

     

    Kiparstvo

     

    Slikarstvo

     

  •  

    - predstaviti Bizanc kot središče vzhodnorimskega imperija, Ravenno kot eno od središč bizantinske kulture

    - predstaviti uveljavitev krščanskih vsebin v poznoantični umetnosti do izoblikovanja bizantinske umetnosti novih ljudstev

     

    - pojasniti razvoj centralne arhitekture v bizantinskem cesarstvu in simboliko stavbnih delov

    - razložiti in predstaviti  arhitekturo  Carigrada, Rima, Ravenne, Poreča in  Benetk

     

    - predstaviti umetnost reliefa (čipkasti kapitel, slonokoščena dela)

     

    - predstaviti  vpliv in razvoj  bizantinske  umetnosti in kulture v vzhodnoevropskih deželah in na Balkanu

     

     

     

     

     

    kupola in kupolni sistemi, pendentiv, mavzolej, krstilnica, tambur

     

     

     SREDNJI VEK

     

     

     

  • UMETNOST PRESELJUJOČIH SE NARODOV

    Arhitektura

    Kiparstvo

     

     

     

     

     

    Iluminirani rokopisi

     

     

     

  • KAROLINŠKA IN OTONSKA UMETNOST

     

    Arhitektura

     

     

    Knjižno slikarstvo

  •  

    - poznati razmere za nastanek srednjeveške umetnosti, njena verska, antična in etnična izhodišča

     

    - predstaviti irski veliki križ

    - predstaviti značilnosti geometriziranosti   plastike, reliefa, vrezane risbe

    - pojasniti pomen  umetnostnih spomenikov v Čedadu za Slovence

    - predstaviti langobardsko in pleteninasto ornamentiko (keltske in irske prvine)

     

    - pojasniti vpliv irskega meništva na Britanskem otočju in v  Evropi

    - razložiti značilnosti anglosaško-irske umetnosti (razdrobljenost črk, teles in ornamentov,  prepletene forme, značilne barve)

     

     

    - pojasniti oživitev ideje o večnem Rimu, Karlu Velikem in kopiranje antičnih spomenikov po obliki, slogu in cesarskem veličastju  (karolinška renesansa)

    - predstaviti spomenike: Aachen, St. Gallen, Lorsch, Zadar

    - predstaviti novosti monumentalnega razpela  in dvostolpno zahodno cerkveno  pročelje (otonska umetnost)

     

    - pojasniti pomen umetnosti v karolinškem obdobju in novih motivov križanja, simbolov evangelistov  (Majestas Domini, Majestas Virginis)

    - predstaviti ekspresionizem v srednjeveški umetnosti (npr. Utrechtski psalter)

     

     



     

    pleteninasta ornamentika

     

     

     

     

     

     

     

     

    renesansa, karolinška renesansa

     

     

     

     

    križanje, razpelo, Majestas Domini, Majestas Virginis, simboli evangelistov

  • Nastajanje nove umetnosti, značilne za JV alpski in slovenski prostor

     

  • - pojasniti in predstaviti spomenike na slovenskih tleh

     

     

  • ROMANIKA

     

     

     

  •  

    - predstaviti nosilce družbenopolitičnega razvoja v razvitem fevdalizmu ter pomen cerkve in samostanov za kulturo in umetnost (Cluny), razsežnost in organiziranost

    - razumeti vpliv križarskih vojn na umetnost

     

     

    romanika, samostan, organizacija samostana, cerkveni red, benediktinci, cistercijani

    Arhitektura

     

    - predstaviti razvoj bazilike in nadaljnje oblikovanje cerkvenega prostora

    - pojasniti  vlogo konstruktivnih komponent (antična in srednjeveška tehnologija - fevdalizem)  ter organizacijo religioznega življenja v samostanih

    - predstaviti grad, palačo in stanovanjsko zidavo v obzidanem mestu

    - predstaviti kiparstvo v funkciji arhitekture

    - primerjati razvoj arhitekture  od antike k novim oblikam

    - predstaviti posebnosti nemške (Speyer), francoske (Toulouse) in italijanske (Pisa, Firence) arhitekture

     

    katedrala, križni hodnik, kor, bifora, trifora, empora, triforij, transept, banjasti obok, kampanile, zvonik, vezani sistem, križiščni kvadrat, slop

     

    Kiparstvo

    Relief

     

     

     

    Obla pastika

     

     

     

     

     

     

     

     

    - predstaviti cerkveno poslopje kot prostor, ki z reliefi nagovarja vernika

    - predstaviti glavne elemente romanskega kiparstva: kapitel, portal, luneta, timpanon

     

    - predstaviti oblo plastiko kot umetnost v službi sakralnega okolja in polihromirano, ki daje vtis nadnaravnega pojava

    - predstaviti veliki in prenosni oltar

    - predstaviti ikonografsko osnovo: tipologija

     

    portal, luneta, timpanon,

     

     

     

    veliki oltar, prenosni oltar, prižnica, tipologija

    Monumentalno in knjižno slikarstvo

     

     

    - razložiti dva tokova: nadaljevanje karolinške renesanse z raziskovanjem telesa, narave in perspektive ter smer, ki se zgleduje po  bizantinskem misticizmu (St. Savin sur Gartempe, Berzé-la- Ville)

     

     

    kodeks, iniciala, skriptorij, kopist, iluminator

  • Slovenska romanika

    Arhitektura

     

     

     

    Kiparstvo in slikarstvo

  •  

    - predstaviti baziliko

    - pojasniti večplastno vsebino in religioznost socialnega sporočila

    - predstaviti spomenike: Stična, žička kartuzija in Špitalič, Kamnik - Mali grad, Hoče pri Mariboru, kripta v Krki na Koroškem

     

    - predstaviti slovenske romanske  kiparske spomenike: portal, obla plastika (podoba Marije z otrokom)

    - pojasniti nastanek slovenskih rokopisov  iz Stične in tipe inicial (vitične, portretne, silhuetne in z donatorskim potretom)

     

     

  • GOTIKA

  •  

    - poznati celostno podobo družbe in kulture v poznem srednjem veku (vloga viteškega plemstva, nastanek in razvoj mest, sholastika, univerze, novi redovi)

    - značilnosti gotike   kot sloga dežel

     

     

    viteštvo, grad, univerza, sholastika, frančiškani, dominikanci

    Arhitektura

     

    - predstaviti katedralo v poznem srednjem veku in njen pomen: sredi mesta, vzpetost v višino, pročelje kot “knjiga vsega znanja”

    - predstaviti  tipe in faze gotske arhitekture (francoska, nemška, italijanska, oziroma zgodnja - visoka - pozna, rastlinske oblike, beneška gotika)

    - spoznati načela srednjeveškega gradu in mesta: tipi profanih stavb

    - pojasniti vpliv novih  cerkvenih redov na umetnostno ustvarjanje

    - poznati in predstaviti spomenike v Parizu, St. Denisu, Reimsu, Pragi, Gloucestru, Sieni in Benetkah

     

    šilasti lok, križni obok, oporni lok, sklepnik, rebrasti obok, fiala, rozeta, pilaster, konzola

     

    Kiparstvo: relief in obla plastika

    Podrejenost kiparstva arhitekturi in kiparstva osvobajanje

     

     

     

     

     

     

    Slikarstvo: stensko slikarstvo, tabelno slikarstvo in slikano okno

     

     

    Monumentalno stensko slikarstvo Nemčije in Italije

     

     

     

     

    Mednarodni gotski slog

     

     

    Giotto in florentinska gotika
    Duccio in sienska gotika

     

     

    Knjižno slikarstvo

     

     

    - predstaviti  mehki slog: linija S, tipizirana lepota (lepa mladenka, lepa starka), raziskovanje čustev, ki naj bodo izražena

    - predstaviti nove ikonografske motive: Pieta, Marija zavetnica s plaščem, živi križ, sv. nedelja

    -  predstaviti francosko katedralno plastiko kot posredovalko enciklopedičnega znanja

    - predstaviti in analizirati  krilni oltar kot poznogotsko celostno stvaritev

     

    - predstaviti pridobitve gotskega slikarstva: raziskovanje človekovega obraza (študije karakterja), iluzija preseganja slikarskih okvirjev,  spoznavanje geometrične in atmosferske perspektive, upodobitev naravnih pojavov, naturalizem rastlinskega in živalskega  sveta

     

    - pojasniti in analizirati monumentalno stensko slikarstvo v Nemčiji in Italiji, profane motive v gradovih in meščanskih hišah, slikana okna v Franciji in Angliji

    - predstaviti nadaljevanje tradicionalnega razvoja poznogotskih oblik in  nove težnje, ki predstavljajo začetek renesanse

     

    - predstaviti značilnosti mednarodnega   gotskega sloga: eleganca, poudarjena milina,  obračanje na vernika s sočustvovanjem, gotski realizem (meščanska gotska  umetnosti), poznogotski barok

     

    - predstaviti  in primerjati dela Giotta in Duccia

    - predstaviti značilnosti Giottovega iskanja v slikarskem izražanju in napoved renesanse

     

    - predstaviti iluminirane rokopise: nov tip knjige in horariji  (molitveniki za zasebno rabo)

    - pojasniti velik razmah pravniških, naravoslovnih in filozofskih besedil

    - analizirati psalter Ludvika IX. Svetega - pariški slog in sijajni horarij vojvode Berryjskega (mednarodni gotski slog  v iluminiranem rokopisu)

     

     

     

     

     

    slikano okno, krilni oltar, diptih, triptih, poliptih

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    mednarodni gotski slog, pieta, Marija zavetnica s plaščem

     

     

     

     

     

    liturgične in profane knjige, horarij, brevir, psalter

     

     

  • Gotika na Slovenskem

     

  •  

     

    Arhitektura

     

     

     

     

    Kiparstvo

     

     

     

     

    Slikarstvo

     

     

     

     


    Kranjski prezbiterij

     

    Slikarske delavnice

     

     

     

    Knjižno slikarstvo

     

    - predstaviti bazilikalne, stopnjevane in dvoranske cerkve (Kranj)

    - predstaviti  Ptujsko goro kot celostni spomenik

    - predstaviti mestno in grajsko arhitekturo (celinska in primorska gotika z beneškim vplivom) ter samostansko arhitekturo (Kostanjevica, Pleterje)

     

    - predstaviti zgodnje prostostoječe kipe (Solčavska Marija, monumentalna razpela)

    - predstaviti naše  milostne podobe (krakovska Marija in ostro lomljene gube, Pieta, Marija zavetnica)

    - predstaviti ptujskogorsko skupino kipov

     

    - pojasniti ohranjenost slovenskih gotskih spomenikov v podružničnih cerkvah, tudi z zunanjimi podobami  (opominjajoče podobe)

    - predstaviti poslikavo sakralne arhitekture: prezbiterija z okrajšavo nebeškega kraljestva, pogostost pohoda Sv. treh kraljev in evangeljski prizori s poslednjo sodbo

     

    -  predstaviti ikonografijo kranjskega prezbiterija

     

    - pojasniti in analizirati  razvoj gotskega sloga: slog ostrol omljenihi gub (Ptuj),  mehki slog, mojstra Bolfganga, suško-bodeški krog (Suha)

    - predstaviti delavnice Janeza Ljubljanskega, Janeza in Vincenca iz Kastva, Janeza Aquile

     

    - predstaviti avstrijske, češke, italijanske in francoske rokopise (zaradi stikov s tujino in pomanjkanja dvora)  z izbranimi spomeniki: Moralije o Jobu iz Kranja, Antifonar iz Kranja

     

    utrjeni stolp, palacij, obzidje, medgradje

     

     

     

     

    ostrolomljene gube

     

     

     

     

    sv. nedelja, mrtvaški ples

     

     

     

     

    kranjski prezbiterij

     

    UMETNOST NOVEGA VEKA

     

     

     

  • RENESANSA

  •  

    - razumeti družbene razmere  15. in 16. stoletja

    - pojasniti pomen širjenja znanja zaradi dotoka grških intelektualcev in nagle uveljavitve tiska

    - poznati  kulturne centre: Firence, Rim, Benetke, Pariz, Južna Nemčija in nizozemske dežele

     

    renesansa, humanizem preporod, reformacija, tiskana knjiga

  • Zgodnja renesansa v Italiji

     

  •  

    - pojasniti pomen velikih javnih del, mecenov in kolektivnih naročnikov

    - pojasniti vzpon umetnikov  v družbeno elito

     

    meceni, naročniki

    Arhitektura

    14. stoletje kot čas iskanja novega pogleda na prostor

     

    Filippo Brunelleschi

     

     

    Leon Battista Alberti

     

     

     

     

     

     

     

    Michelozzo di Bartolomeo

     

    - razcvet mestnih državic  in sistem demokracije mesta v odločanju o mestnem prostoru in graditvi javnih objektov

    - pojasniti iskanje vzorov v antični arhitekturi in urejanju prostora

    - predstaviti spomenike cerkve San Lorenzo, renesančno kupolo na cerkvi Sta. Maria del Fiore, palačo Pitti

    - pojasniti študij perspektive (postavitev kapele Pazzi)

     

    - predstaviti prvega renesančnega teoretika arhitekture: prevod in komentar k Vitruviju  (De re aedificatoria libri X)

    - predstaviti Battista Albertija kot arhitekta, humanista, univerzalnega znanstvenika, pisatelja in umetnika

     - predstaviti Malatestianovo  svetišče v Riminiju, cerkve S. Sebastiano in St. Andrea v Mantovi in palačo Rucellai v Firencah

    - razložiti renesančno cerkev z enoladijskim prostorom (San Marco, SS. Annuziatta)

     

    - predstaviti renesančno knjižnico, vilo in palačo Medici-Riccardi

     

    geometriziranje urbanih predelov, antikizirane arhitekturne prvine

    Kiparstvo: oblikovanje samostojne plastike in reliefa

     

    Lorenzo Ghiberti
    Donatello
    Andrea Verrocchio

     

     

    - predstaviti pridobitve renesančnega kiparstva: raziskovanje realizma v fiziognomiji in telesu, iskanje idealne lepote (harmonija, kanon, kontrapost)

    - pojasniti in predstaviti zglede pri oblikovanju figure, povezavo s srednjeveško plastiko, začetek renesančne skulpture v prostoru (konjeniški spomenik)

    - predstaviti nov tip oltarja  (sacra conversazione)

     

     

     

    antični akt, ideal humanističnega vodje, sacra conversazione, pala

    Slikarstvo

    Piero della Francesca
    Masaccio
    Paolo Uccelo
    Andrea Mantegna
    Sandro Botticelli

     

    - pojasniti likovne in vsebinske novosti slikarstva (novosti v oblikovanju figure, prostora, kompoziciji, razvoju perspekltive, barve, tehnologije, motiva in vsebine)

    - predstaviti  lepotni tip florentinske renesanse

    - pojasniti pomen mitoloških podob

     

     

    antika v slikarstvu: forme in vsebine

  • Nizozemsko slikarstvo 15. stoletja

    Brata van Eyck

     

     

     

     

     

    Roger van der Weyden
    Hugo van der Goes

  •  

     

    - pojasniti značilnosti in drugačnost  renesanse severnih dežel v Evropi

    - primerjati  dela Jana van Eycka in Masaccia

    - predstaviti značilnosti v upodabljanju anatomije, pokrajine, perspektive, žanra in lepotnega tipa

    - predstaviti Gentski oltar in pomen bratov van Eyck (oljno slikarstvo)

    - predstaviti portretni realizem z delom Snemanje s križa van der Weydna ter simboliko Portinarijevega oltarja

     

    geometrijska in optična perspektiva, portretni realizem, prikrita simbolika

  • Visoka renesansa v Italiji

  •  

    - opredeliti posebnosti in pomen odnosov med  humanizmom in umetnostjo (soodvisnost)

    - pojasniti nova načela o vesoljni harmoniji

     

    Arhitektura

    Donato Bramante

     

     

    Michelangelo Buonarroti

     

    - pojasniti vpliv papeškega dvora v Rimu na razvoj renesančne arhitekture

    - pojasniti vpliv arheoloških najdb iz antičnega Rima na razvoj  arhitekture

    - predstaviti oblikovanje arhitekture in skulpture v enovit prostor (Medičejska kapela)

    - predstaviti nove abstraktne principe arhitekturne tektonike (preddverje Medičejske knjižnice)

    - predstaviti oblikovanje Kapitolskega trga kot vrh oblikovanja zunanjega prostora

    - predstaviti  potek graditve cerkve sv. Petra

    - pojasniti Michelangelov poseg na palači Farnese v Rimu, začetek osne kompozicije

     

     

    atektonska načela, prostor vzdolž osi

    Kiparstvo

    Michelangelo Buonarroti

     

    - pojasniti značilen pojav univerzalnega človeka, oziroma vsestranske umetniške osebnosti v vseh smereh likovnega ustvarjanja

    - pojasniti razvojno pot kiparstva ob  predstavitvi  Michelangelovih del

     

     

    uomo universale, herojski tip osebe

    Slikarstvo

    Slikarstvo v Rimu in Firencah

     

    Leonardo da Vinci
    Rafael Santi
    Michelangelo Buonarroti

     

    Slikarstvo v Benetkah v 16. stol.

     

    Giovanni Bellini
    Giorgione
    Tizian

     

    - predstaviti vsebinske in oblikovne značilnosti v slikarskih delih treh velikih umetnikov

     

     

     

     

    - pojasniti posebnosti razvoja in pomen beneške umetnosti (barva in svetloba kot značilnost regije )

    - primerjati srednjeitalijansko in beneško pojmovanje visokorenesančne harmonije (telo, barva, svetloba) ter razmerje med nosilci in okoljem

     

    piramidalna kompozicija, sfumato

     

     

     



    beneško slikarstvo

  • Visoka renesansa v srednji Evropi

  •  

     

     

     

    Albrecht Dürer

     

     

    Hans Holbein
    Lucas Cranach

     

    Jean Fouquet

     

    Hieronymus Bosch

    -  predstaviti pomen Dürerja kot najpomembnejše osebnosti nemškega renesančnega slikarstva in njegov  prispevek  ter novosti v grafikah, študijah v naravi, portretih

     

    - predstaviti glavne vsebinske in oblikovne  značilnosti v delih Holbeina in Cranacha (lepotni tip severno od Alp)

     

    - predstaviti renesanso v Franciji z vplivom Italije in Nizozemske

     

    - predstaviti Boschevo delo Vrt naslad s pridobitvami renesančnega slikarstva (perspektiva, anatomija, verizem, svetloba,  posebnosti v raziskovanju odsevov svetlobe, fluorescenčna svetloba, svet in psiha pod povečevalnim steklom)

    geometrijski princip v kompoziciji, anamorfoza

     

     

     

     

     



    fantastika, pregovori, realizem

  • MANIERIZEM

  •  

    - pojasniti manierizem kot slog, ki je zaznamoval velik del evropske umetnosti v dobi heterogene pozne renesane (vrh intelektualnega umetnostnega izraza)

    - predstaviti značilnost manierizma: izvor ima v  intelektualni, politični, verski in umetniški krizi

    - odpor proti grehom v cerkvi - verska obnova (jezuiti, inkvizicija)

    - predstaviti posebnosti italijanskih manieristov

    - predstaviti nove likovne prvine v delih umetnikov: nenaravne oblike  figure (pritlikava, podaljšana, kačasta, spiralna), raziskovanje nenaravnih psihičnih stanj (obup, odtujenost, duševne bolezni, pretirane patetične geste)

     

     

    manierizem, figura serpentinata

    Arhitektura

     

    Manierizem kot nadaljevanje arhitekture visoke renesanse v slog  izrazito intelektualnega izraza na prehodu iz obdobja demokracije renesanse v obdboje absolutizma

     

    Benetke

     

     

    Andrea Palladio in njegov vpliv na razvoj arhitekture

     

     

     

     

     

     

    - pojasniti vpliv Michelangela na delo  njegovih naslednikov: Vasari,  Ammannati (palača Uffizi, Pitti - dvorišče), Giulio Romano (palača Te  v Mantovi)

     

     

    - predstaviti Benetke  kot poseben prostor, s posebno svetlobo in stikom z Orientom

    - predstaviti Jacopa Sansovina in njegovo arhitekturo

     

    - predstaviti Palladiovo arhitekturo  povezave notranjega in zunanjega prostora vile (vila Rotonda), mestne palače v Vicenzi (Basilica) in cerkve (Il Redentorre)

     

     

    arhitektonskost, simetrija, veduta, šokantnost, grota

    Kiparstvo

    Giambologna
    Benvenuto Cellini

     

     

     

     

    - predstaviti odmeve Michelangelove umetnosti pri Giambolognu  (tudi začetek oblikovanja mestnih trgov z narativnimi kipi na fontanah) in Celliniju

     

    mestni trg z vodnjakom

    Oblikovanje

     

    - pojasniti manieristično oblikovanje kot enega izmed   vrhov v razvoju umetne obrti, še posebno zlatarstva (Cellini)

     

     

    Slikarstvo

    Italija:

    Jacopo Robusti Tintoretto
    Paolo Veronese
    Antonio Allegri Correggio

    Giorgio Vasari
    Agnolo Bronzino
    Francesco Parmigianino

     

     

    Španija:

    El Greco

     

    Severna Evropa:

    Mathias Grunewald
    Pieter Bruegel  st.

     

    - predstaviti novosti: nenavadne kompozicijske odločitve, eliptično, spiralasto gibanje, beg v prostor, prelomi v ambientu pokrajine, združevanje naravnih in nadnaravnih ambientov, nenaravna svetloba, nenavadna in   fluorescentna  barva, nove barvne kombinacije, dramatično sodelovanje pokrajine, arhitekture, ki ničesar ne povedo

    - predstaviti iztočnice iz Michelangelovega opusa in nove vsebine: skepsa o Cerkvi, osebne  mitologije (vladarji v podobi mitoloških osebnosti), umetniški program (Vasari - šola)

    - predstaviti razliko med  florentinskim in beneškim manierizmom

     

    - predstaviti posebnosti El Grecovega ustvarjanja

     

    - predstaviti  Isenheimski oltar

    -  predstaviti Brueglove motive  iz  kmečkega življenja in odseve njegovega potovanja v Italijo v njegovih delih

     

    kompozicija posebnosti, nadnaravna svetloba, osebne mitologije

     

     

     

     

     

     

     

     


    kmečki prizori kot žanr in alegorija

     

  • Renesansa in manierizem v slovenskem prostoru

     

     

  •  

    - prikazati odmev renesančne  umetnosti  v slovenskem prostoru ter predstaviti pomembne ohranjene spomenike

     

    Arhitektura

     

    Palladiovska arhitektura v Sloveniji

     

    - pojasniti posledice turških vpadov na razvoj arhitekture v slovenskem prostoru (meščanske hiše, utrjeni gradovi, cerkve)

    - pojasniti beneški vpliv palladiovske  arhitekture v Sloveniji, v mestih in na deželi (mestna palača, cerkve in dvorci)

     

     

    uršulinke, paladiovski manierizem

    Kiparstvo

     

     

    - razložiti italijanski in nemški  vpliv  (nagrobniki)

     

    Slikarstvo

     

     

    - razložiti  vpliv  iz severne Italije  (obrobje beneške republike)

    - razložiti vpliv Durerjevega slikarstva in nizozemske grafike

    - predstaviti Celjski strop

     

    bolonjski kvadraturisti

  • BAROK

     

    Celostna podoba ustvarjanja  v baroku

     

  •  

     

     

    - opredelilti geografsko razprostranjenost in  časovno razsežnost  baročne umetnosti v letih 1600 do 1800

    - opredeliti   politične in verske okoliščine in posledice  v umetnosti

    - predstaviti središča baročne ustvarjalnosti in razlike v umetnosti  Italije, Francije in Nemčije

    - razsežnosti baročnega sloga (od iluzionističnih do klasičnih rešitev)

    - predstaviti posamezne pojave znotraj sloga, od ikonografskih do likovnoteoretičnih: monumentalnost, razgibanost, preseganje meja ene zvrsti ustvarjanja in združevanje več umetnostnih zvrsti v celostno umetnino, herojske podobe telesa in psihe protagonistov, dinamično gibanje in novo pojmovanje dinamike, slikovita svetloba (chiaroscuro), žive, sočne barve in razblinjenje obrisov,  slikovitost

    - predstaviti  poudarjeno ikonografsko vlogo svetlobe: odprto nebo oziroma iluzija mitološke teme, novi verski motivi in krščanske personifikacije (božja previdnost, modrost)

     

     

     

     

    barok, protireformacija jezuiti, iluzionizem, celostna umetnina, dinamika, chiaroscuro

    Arhitektura

    Rimski barok

     

     

    Lorenzo Bernini
    Francesco Borromini

     

     

    Arhitektura v habsburških  deželah
    Fischer von Erlach
    Balthasar Neumann

     

     

     

     

    - primerjati  Michelangelovo arhitekturo v Rimu  in Madernovo arhitekturo cerkve sv. Petra kot začetek oblikovanja baročne arhitekture

    - pojasniti prostorske reforme papeža Siksta V. v Rimu

    - predstaviti Berninijevo in Borrominijevo dinamično oblikovanje arhitekture

    - predstaviti baročni stil kot imperialni stil papeške moči in protireformacijskega gibanja - Il Gesu kot prototip jezuitske cerkve

     

    - predstaviti  arhitekturo Fischerja von  Erlacha in Balthasarja Neumanna

    - razložiti baročne palače s parki:  Schonbrunn  na Dunaju in Versailles pri Parizu

     

    ovalni prostor, valujoča stena, stebrni oltarji

    Kiparstvo

    Lorenzo Bernini

     

    - predstaviti portret, nagrobnik, vodnjak, oltarno arhitekturo, kapelo, oblo plastiko ter arhitekturno plastiko

    - pojasniti odmev Berninijevega ustvarjanja  v  Franciji in Sloveniji

     

     

    Slikarstvo

    Iluzionistično stensko sakralno in posvetno slikarstvo
    družina Carracci
    Pietro da Cortona
    Andrea Pozzo

     

    Italijanski  chiaroscuro in njegov vpliv na slikarstvo v Evropi
    Caravaggio

     

    Flamska in Nizozemska:

    Peter Paul Rubens

    Frans Hals
    Vermeer van Delft
    Anthonis van Dyck

    Rembrandt van Rijn

     

     

     

    Španija:

    Diego Velazquez
    Esteban Murillo

     

    Francija:

    Nicolas Poussin
    Claude Lorrain

     

    - predstaviti razvoj   iluzionističnih poslikav

    - pojasniti herojsko in arkadijsko pokrajino

    - predstaviti slikarstvo na akademijah

     

    - predstaviti in analizirati Caravaggiovo drugačnost  (močna svetloba, kontrastna svetloba - chiaroscuro)

     

    - predstaviti razliko med umetnostjo katoliškega in protestantskega dela dežele, vsebinske posebnosti  (žanr)
    (primerjava Rubens - Rembrandt, delo: Postavljanje križa)

    - predstaviti Rubensova dela z mitološkimi, zgodovinskimi, nabožnimi prizori in profana dela

    - razložiti apoteozo zemeljskih vladarjev

    - predstaviti Rembrandtove avtoportrete  (filozof)

    - predstaviti Rembrandta kot grafika

    - predstaviti glavne motive: skupinski portet, individualni portret, žanr, pokrajina in avtorje

     

    - predstaviti Velazqueza  kot portretista, mojstra zgodovinskih prizorov, alegorij in žanra

    - predstaviti Murilla, slikarja nabožnih podob in otrok

     

    - predstaviti značilnosti  zgodovinskih prizorov in krajin v upodobitvah Poussina in Lorraina

     

     

     

     

     

     

     

     

    apoteoza, grafični listi, skupinski portret, nabožna podoba, oltarna slika

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    francoski barok, predklasici-zem

    Oblikovanje

     

    - predstaviti področja in zvrsti oblikovanja ter njihov pomen v kulturni ustvarjalnosti  (zlatarstvo in tapiserije)

     

     

  • ROKOKO

     

     

     

     

     

  • - predstaviti rokoko kot zgodovinski slog 18. stol. z izhodiščem v Franciji

    - rokoko kot zaključek baročnega obdobja s težnjo po dekorativnosti in izničenju tektonike prostora

    rokoko, igrivost, školjčni motiv, zrcalna dvorana, galantne teme, meščanski prizori

    Slikarstvo

    Francija:

    Antoine Watteau
    Jean-Honore Fragonard
    Jean-Baptiste Chardin

     

    Italija:

    Giovanni Battista Tiepolo
    Francesco Guardi
    Canaletto

     

    Anglija:

    Joshua Reynolds
    Thomas Gainsborough

     

     

    - predstaviti značilnosti: školjčni motiv, drobljenost, valovitost oblik, posebne barve, pomen zrcaljene podobe in zrcal, portrete aristokracije in preprostih meščanov in galantne  mitološke prizore v podobah francoskih slikarjev

     

    - predstaviti raziskovanje svetlobe in razkrajanje snovi v delih italijanskih mojstrov

     

     

     

    - predstaviti raziskovanje svetlobe in barvnih odtenkov v podobah portreta in krajine  angleških slikarjev tega obdobja

     

     

     

     



    veduta, marina

     

     



    angleški portret

    Umetna obrt in notranja oprema

     

    -  predstaviti notranjo opremo Versaillesa

     

     

  • Barok in rokoko v slovenskem prostoru

     

  •  

    - predstaviti prevlado katolicizma nad protestantizmom in posledice v umetnosti (Ljubljana kot cilj rimske jezuitske obnove in prenove - jezuitski kolegij)

     

    Arhitektura

     

    Gregor Maček

    - predstaviti protireformacijski  vpliv rimskega in kasnejšega  beneškega baroka  v arhitekturi cerkva (Ljubljana: stolnica, uršulinska cerkev, Nova Štifta, Sladka gora, Tunjice), palač (Ljubljana - magistrat) in dvorce s parkom (Dornava)

    - predstaviti Gregorja Mačka in njegovo arhitekturo (Šmarna gora, Ljubljana - magistrat)

    - predstaviti rokokojsko podobo cerkve sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah

     

    Kiparstvo

    Francesco Robba
    Andrea  Pozzo
    Straubi

     

    - pojasniti prenos  rimske in beneške baročne umetnosti  v Ljubljano  z umetnikoma  Pozzom  in Robbom

    - predstaviti Francesca Robba in njegova dela

    - predstaviti monumentalna stopnišča

    - predstaviti fenomen zlatih oltarjev

    - predstaviti štajersko skupino kiparjev Straubov

     

     

    Slikarstvo

    Iluzionistično slikarstvo
    Giulio Quaglio
    Franc Jelovšek

     

    Fortunat Bergant

    Valentin Metzinger
    Anton Cebej

     

    - iluzionistično sakralno slikarstvo v slovenskem prostoru  s predstavniki

    - predstaviti  poslikave viteških dvoran v gradovih v Brežicah, Slovenski Bistrici in na Štatenberku

    - predstaviti  slikarja Berganta kot portretista, avtorja križevega pota in  žanrskih prizorov

    - predstaviti nabožno slikarstvo Metzingerja in Cebeja

     

    križev pot

    UMETNOST 19. STOLETJA

     

     

     

  • NEOKLASICIZEM

  •  

    klasicizem, neoklasici-zem

    Družbena dogajanja v Evropi

     

    - razumeti francosko revolucijo, razsvetljenstvo, Napoleonovo osvajanje Evrope

    - pojasniti pomen arheoloških odkritij in umetnostne teorije  (Winckelmann) na oblikovanje  arhitekture

    - razumeti razvoj akademizma in historizma

     

     

    razsvetljenstvo, akademizem, historizem

    Arhitektura

    Italija

     

     

     

     

    - predstaviti Piranesija in njegov pomen za razvoj fantazijskega pristopa  k oblikovanju arhitekture prostora

    - predstaviti Piranesijeve grafične liste kot prikaz antičnega Rima in grafično zbirko »Ječe«

     

     

    racionalni red

    Kiparstvo

    Antonio Canova

     

    - pojasniti razvoj kiparstva in slikarstva od revolucije do restavracije

    - predstaviti delo in stilne elemente del Antonia Canove

     

    Slikarstvo

    Jacques Louis David
    Dominique Ingres

     

    - predstaviti stilne elemente v delih Davida in Ingresa (etika in morala antike v klasicizmu)

     

     

     

  • Klasicizem v slovenskem slikarstvu

    Franc Kavčič

     

  •  

    - predstaviti klasicizem v delih Franca Kavčiča

     

  • Kiparstvo in slikarsto 19. stoletja

     

  •  

     

  • ROMANTIKA



    François Rude

    Theodore Gericault
    Eugene  Delacroix
    Caspar David Friedrich
    William Turner
    John Constable

     

     

  •  

    - pojasniti in predstaviti romantično senzibilnost in avtonomijo duha v likovnih delih

    - pojasniti  ideale romantike: l’art pour l’art, umetniško avantgardo, boemstvo

    - pojasniti esteticizem, pomen sublimnega (“vzvišeno”, Burke, Kant)

    - pojasniti družbeno  vlogo francoske romantike

    - predstaviti sublimno slikarstvo in romantično doživetje krajine

    - predstaviti Goyo in  njegov  moderni umetniški temperament

     

    romantika, individualizem, dramatična pokrajina, boemstvo, sublimno slikarstvo

     

  • Romantika in bidermajer v slovenskem prostoru

    Josip Tominc
    Marko Pernhart
    Anton Karinger

  •  

    - predstaviti  značilno meščansko umetnost od  dunajskega kongresa leta 1815 do 1870.

    - predstaviti značilnosti meščanskega portreta (z vsemi detajli noše, okrasa, meščanskega udobja in etikete), vzpona krajinarstva  (popotna oziroma turistična topo­grafska veduta)  ter meščanske interpretacije naravnih lepot

     

     

    bidermajer, meščanski portret,  krajinarstvo

  • REALIZEM

    Gustave Courbet
    François Millet
    Nadar

     

     

  •  

    - predstaviti in pojasniti resničnost in slikarsko resničnost realizma med letoma 1848 in 1870: karikatura, kritika in politika;  pomen tiskanih sporočil

    - pojasniti apoteozo kmeta in narave

    - pojasniti vpliv fotografije

     

     

    plakat, fotografija 

  • Realizem v slovenskem slikarstvu

    Anton Ažbe
    Ivana Kobilca
    Ferdo Vesel
    Brata Šubic
    Jožef Petkovšek

  •  

    - predstaviti posebnosti slovenskega realističnega slikarstva ter pojav plenerizma in žanra v slovenskem slikarstvu zadnje tretjine 19. stoletja

    - pojasniti domačijske podobe, etnološke prizore, kmetske slike

     

     

  • IMPRESIONIZEM

     

     

     

    Claude Monet
    Edouard Manet
    Edgar Degas

  •  

    - razložiti slikanje v naravi  (plenerizem),impresije iz urbanega sveta

    - pojasniti in analizirati pomen barvne registracije motiva, impresionistični  "efekti"

    - predstaviti Salon zavrnjenih, 1863, in prvo razstavo impresionistov, 1874

    - predstaviti Maneta in "heroizem modernega življenja"

    - predstaviti Moneta: od impresije k viziji

    - predstaviti Degasa: gibanje in estetika impresije

     

    plenerizem, impresionizem

     

     

  • Impresionizem  v slovenskem slikarstvu

     

    Rihard Jakopič
    Ivan Grohar
    Matija Jama
    Matej Sternen

  •  

    - opredeliti naravo  slovenskega impresionizma: pomen pokrajine kot intimne in simbolne izkušnje slovenskega modernega  slikarja

    - razložiti kompozicijska in barvna načela slovenske oblike impresionizma

    - predstaviti razvoj slovenskih impresionistov od naturalistične podobe k simbolni viziji

     

  • POSTIMPRESIONIZEM

    Georges Seurat
    Paul Gauguin
    Vincent van Gogh
    Paul Cézanne
    Edvard Munch
    Toulouse- Lautrec

     

     



    Auguste Rodin

     

  •  

    - predstaviti pot od impresije k simbolu, teorijo in tehniko  neoimpresionizma (divizionizem)

    - predstaviti barvni simbolizem

    - pojasniti izkušnje zunajevropske umetnosti, krajine in civilizacije

    - analizirati slikarstvo kot izraz robne osebne izkušnje

    - razložiti psihologijo  izraza

    - analizirati in predstaviti strukturo forme

    - predstaviti novo simbolno  govorico kiparstva

     

    postimpresionizem, neoimpresionizem, divizionizem, simbolizem

    Arhitektura 19. stoletja

     

  • HISTORICIZEM

     

     

     

     

     

     

    Nemčija:

    Karl Friedrich Schinkel

    Francija:

    Violette le Duc
    Garnier

    Slovenija:

    Arhitektura zgodovinskih slogov na Dunaju in njen vpliv na arhitekturo v Ljubljani

  •  

     

    - pojasniti historicizem kot skupni pojem  uporabe zgodovinskih slogov ob novi tehnologiji gradnje

    - pojasniti posledice industrijske revolucije na oblikovanje arhitekture in prostora

    - posredovati informacijo o zidavi prvih industrijskih objektov in prvih delavskih naselij

    - pojasniti bogatenje meščanskega sloja, gradnjo železniških postaj, gledališč in razstavnih dvoran

    - pojasniti vpliv Palladiove arhitekture po evropskih deželah

     

    - poznati posnemanje historičnih slogov kot  odraz družbenih, nacionalnih in političnih gibanj v evropskih državah

    - predstaviti  pomen arhitekture Schinkla, Garniera in Violette le Due

     

     

    - predstaviti  palače, grajene pred potresom in  po potresu v Ljubljani in drugod po Sloveniji

     

     

    historicizem, historičen, eklekticizem, industrijska gradnja, skeletna gradnja

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    neozgodovinski slogi

     

  • ART NOUVEAU



    Otto Wagner
    Antonio Gaudi

  •  

    - predstaviti art nouveau kot slog napovedovanja  svobodnih oblik  modernega  oblikovanja 20. stoletja

    - predstaviti  evropska središča art nouveauja  in različna poimenovanja za ta stil oblikovanja

    - predstaviti dunajsko Wagnerjevo šolo kot začetek modernih teženj v dunajski secesiji

     

     

    art nouveau, secesija, Liberty, Free Style

    UMETNOST 20. STOLETJA

     

     

     

  • MODERNA ARHITEKTURA

        20. STOLETJA

    Arhitektura pred I. svetovno vojno

     

    Louis Sullivan
    Walter Gropius
    Peter Behrens
    Henri van de Velde
    Skupina de Stijl
    Antonio  s’Elia
    Adolf Loos

     

    Arhitektura po I. svetovni vojni

     

     

     

    Bauhaus
    Walter Gropius

     

     

    Le Corbusier

     

     

    Internacionalni stil po II. svetovni vojni

    Mies van der Rohe
    Frank Lloyd Wright
    Oscar Niemeyer
    Luigi Nervi

    Postmodernizem

    Michael Graves
    Aldo Rossi
    Oswald Mathias Ungers

     

    Dekonstruktivizem

     

  •  

     

    - predstaviti inženirske konstrukcije razstavnih prostorov in mostov (Eiffel in  Maillart)

     

    - predstaviti arhitekturo ameriških nebotičnikov - Louis Sullivan

    - predstaviti začetke moderne arhitekture v Evropi pred I. svetovno vojno

    - predstaviti  Adolfa Loosa in njegov pomen v razvoju arhitekture

     

    - predstaviti  moderne arhitekturne tokove v evropskih deželah  med obema vojnama

    - predstaviti politično vsiljeno arhitekturo diktatorskih režimov v Nemčiji, Italiji in Rusiji

     

    - predstaviti  Bauhaus kot moderno šolo za arhitekturo in oblikovanje, usmerjeno v nove tendence oblikovanja modernega socialno naravnanega prostora (Gropius)

     

    - predstaviti Le Corbusijera in njegov pomen za razvoj moderne arhitekture in urbanizma

    - predstaviti vpliv Le Corbusijera na slovensko arhitekturo

     

    - predstaviti moderno arhitekturo v Ameriki in v Evropi

     

     

     

    - pojasniti postmodernizem s ponovnim poudarkom na zgodovinskem pojmovanju

     

     

    - pojasniti  dekonstruktivizem kot zavračanje tradicionalnega, tektonskega, enovitega in iskanje razčlenjenega, dinamičnega trenutka prostora v gibanju

     

     

    chicaška  šola, De Styjl, Bauhaus, Werkbund, konstruktivizem, futurizem, češki kubizem, nacionalsocializem, realsocializem

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     



    postmodernizem

     



    dekonstruktivizem

    Slovenska moderna arhitektura pred  I. svetovno vojno in po njej

    Maks Fabiani
    Jože Plečnik
    Ivan Vurnik
    Vladimir Šubic
    France Tomažič
    Vinko Glanz
    Franc Navinšek

     

    Slovenska moderna arhitektura po II. svetovni vojni

    Edvard Ravnikar
    Edo Mihevc
    Savin Sever
    Milan Mihelič
    Stanko Kristl

     

     

    - predstaviti  Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija na Dunaju

    - predstaviti Ivana Vurnika in njegova dela

    - predstaviti Jožeta Plečnika in njegova dela

    - predstaviti Vladimirja  Šubica in njegova dela

    - predstaviti  Plečnikove učence in začetke moderne arhitekture v Ljubljani (Tomažič, Glanz, Navinšek)

     

    - predstaviti Ravnikarja, njegova dela in  njegovo arhitekturno šolo

    - predstaviti Mihevca in njegovo delo

    - predstaviti povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve arhitekturne šole: Savin Sever, Milan Mihelič, Stanko  Kristl

     

    UMETNOST 20. STOLETJA

    Slikarstvo

     

     

    - pojasniti splošne oznake modernizma, prodore umetniških avantgard, absolutni pomen barve in forme, likovne konstrukcije in invencije

    - predstaviti nezavedno, fantazijo in nadrealno v moderni umetnosti

    - pojasniti avtonomijo  likovnih sredstev: abstrakcija

    - predstaviti likovno  umetnost v primežu političnih diktatur

    - pojasniti vpliv sodobnih občil ter tehnologije na moderno umetnost in obratno

    - razložiti dematerializacijo umetniškega predmeta in  posledice za obstoj umetnosti

    - pojasniti pot iz modernizma v postmodernizem

     

     

    abstrakcija, nadrealnost

     

  • FAUVIZEM IN EKSPRESIONIZEM

     

    Henri Matisse
    Ernst Ludwig Kirchner

     

  •  

     

    - predstaviti leto 1905: Jesenski salon v Parizu in ustanovitev skupine Most (Die Brücke) v Dresdnu

    - predstaviti komplementarne kontraste v fauvizmu, barvni izraz v ekspresioniz­mu

    - pojasniti vpliv Gauguina, van Gogha in Muncha

    - razložiti razmerje med fauvizmom in skupino Most

     

     

     

    fauvizem, ekspresionizem

     

  • KUBIZEM

    Pablo Picasso
    Georges Braque

     

  •  

    - predstaviti prelom v upodabljanju človeške figure: izguba idealnega antropometričnega kanona (vpliv afriške plastike) in razkroj predmetnosti

    - pojasniti spekulacije o simultanosti pogledov in časovni razsežnosti kubizma v predstavitvi figure in predmeta

    - pojasniti vpliv Cézanna in predstaviti analitični in sintetični kubizem, kolaž

     

    kubizem, antropocentrični kanon, analitični in sintetični kubizem, orfizem, kolaž

     

  • FUTURIZEM

    Giacomo Balla
    Umberto Boccioni

     

     

  •  

    - predstaviti umetnost in tehnično sodobnost: futuristični manifesti in teatrs­ke manifestacije F. T. Marinetija ter Boccionija in njegovih kolegov (po letu 1909); lepota strojev in užitek v dinamiki, hitrosti, v simultanem prikazu gibanja

    - pojasniti pomen kronofotografije in začetkov filmske umetnosti

     

    futurizem, kronofotografija, filmska umetnost

     

     

  • DADAIZEM IN NADREALIZEM

    Hennri Rousseau
    Giorgio de Chirico
    Marcel Duchamp
    Joan Miro
    Marc Chagal
    Salvador Dali
    René Magritte

     

  •  

    - pojasniti pojav fantazije in nezavednosti

    - predstaviti De Chirica in metafizično slikarstvo

    - razložiti tehniko naključja, proste asociacije, igro " slastni mrtvec" in frotaž

    - predstaviti Bretonov nadrealistični manifest (1924)

    - razložiti vzporednost slikarstva in poezije

    predstaviti dadaistične fotomontaže

    - predstaviti Bunuela, Dalija  in nadrealistični film

    - predstaviti pojav naključno  "najdenih predmetov" v dadaizmu in nadrealizmu

     

    dadizem, nadrealizem, frotaž, fotomontaža

  • ABSTRAKTNO SLIKARSTVO

     

    Vasilij Kandinski  (Wassily Kandinsky)
    Kazimir Malevič
    Piet Mondrian

  •  

    - predstaviti postopke abstrahiranja: od naravne podobe k abstraktni sliki, od abstraktnih idej h konkretnim oblikam, likom in barvni kompo­ziciji (hipostazija)

    - pojasniti oblike abstrakcije: brezpredmetno slikarstvo, geometrična ab­strakcija

    - razložiti pomen teorije: Kandinski - O duhovnem v umetnosti, 1912

    - predstaviti Almanah Modri jezdec (Der Blaue Reiter), Munchen 1912

     

    abstrahiranje, abstraktna umetnost

     

    Moderno kiparstvo

    Constatin Brancusi
    Vladimir Tatlin
    Hans Arp
    Henry Moore
    Alberto Giacometti
    Alexander Calder

     

     

    - razložiti snov, volumen, maso in površino v modernem kiparstvu

    - pojasniti pomen gravitacije in kiparstva kot tridimenzionalne risbe v prostoru ter stilizacije človeške figure

    - predstaviti moderno tehnologijo, nove materiale in kiparske izume

     

    prostorska plastika, kinetična plastika, ready-made

  • KIPARSTVO IN SLIKARSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

     

    Jackson Pollock
    Mark  Rothko
    Françis Bacon
    Robert Rauschenberg
    Andy  Warhol
    Robert Smithson
    Josef Beuys

     

     

  •  

     

    - pojasniti zamiranje pariške šole in vzpon newyorške šole

    - predstaviti naglo sledenje izmov od abstraktnega ekspresionizma do minima­lizma

    - predstaviti umetnost pop-arta

    - pojasniti razslojevanje umetniškega predmeta in konceptualno umetnost

    - predstaviti umetnost v zunajgalerijskih, specifičnih prostorih (land-art)

    - predstaviti in razložiti sodobni umetnostni sistem: umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci, moč medijev in učinki velikih razstav sodobne umetnosti

     

     

    pop - art

     

    Slovensko  kiparstvo in slikarstvo   20. stoletja

     

     

  • EKSPRESIONIZEM IN NOVA STVARNOST

    France Kralj
    Tone Kralj
    Božidar Jakac
    Veno Pilon

  •  

    - pojasniti razmere, v katerih se je porajala slovenska povojna umetnost: izkušnja svetovne vojne in nastanek slovenskega likovnega ekspresionizma

    - pojasniti likovno spremembo: nov odnos do predmetnosti  (nova stvarnost)

     

    ekspresionizem, nova stvarnost

  • SLOVENSKA  AVANTGARDA

    Avgust Černigoj
    Stane Kregar

     

  •  

    - pojasniti specifično dejavnost slovenske avantgarde  (njene stike z evropsko) in razložiti njeno politično vsebino (ideološke vidike levičarske orientacije v dvajsetih letih); avantgarda kot politična umetnost

    - opredeliti likovni in ideološki položaj revije TANK

    - razložiti kratkotrajno, a pomembno obdobje Kregarjevega nadrealizma (pomen nezavednega v ustvarjanju nadrealizma)

    - opredeliti likovne izume slovenske avantgarde: kolaž, tipografija (Tank), scenografija, prve instalacije

     

     

    avantgarda, politična umetnost

  • BARVNI REALIZEM

    Gojmir A. Kos
    Miha Maleš
    Maksim Sedej
    France Mihelič

     

     

  •  

    - opredeliti  barvni realizem kot obliko poetične  barvne rekonstrukcije optične stvarnosti in vrnitev slikarstva k tradicionalnim ikonografskim temam: tihožitje, akt, figuralna kompozicija

    - opredeliti razmerje med barvnim realizmom in tradicijo slovenskega impresionizma, socialne vsebine v barvnem realizmu in regionalne posebnosti slovenskega barvnega realizma

     

    barvni realizem

  • UMETNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Zoran Mušič
    Gabrijel Stupica
    Marij Pregelj
    Marko Šuštaršič
    Stane Kregar
    Janez Bernik
    Emerik Bernard
    IRWIN
    Zdenko Kalin
    Jakob Savinšek
    Drago Tršar
    Slavko Tihec
    Lujo Vodopivec
    OHO

  •  

     

    - predstaviti uveljavitev modernizma po letu 1950

    - opredeliti avtonomijo umetniškega izraza v slovenskem povojnem slikarstvu in kiparstvu

    - pojasniti pomen novih umetniških gibanj (OHO, IRWIN)

    - predstaviti premik iz modernizma v postmodernizem

    - predstaviti usodo slovenske umetnosti ob koncu tisočletja: nove generacije, galerije, teoretiki in kritiki postmodernizma

     

     

    modernizem

     

     

    2 Standardi znanj

     

    Dijak zna z osvojitvijo znanj, opredeljenih pri vsebinah in operativnih ciljih, predstaviti in razložiti razvoj likovnega ustvarjanja z najpomembnejšimi umetninami in avtorji  po posameznih umetnostnozgodovinskih obdobjih in smereh.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pouk umetnostne zgodovine  lahko poteka po različnih metodah, odvisno od vsebine  in števila ur, ki so na voljo. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in  pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem vsebine in operativne cilje pouka.

    Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so pomebni umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in pridobiva smisel za vrednotenje in ohranjanje le-teh. Priporočamo, da je v  vsakem šolskem letu organizirana vsaj ena celodnevna umetnostnozgodovinska ekskurzija z ogledom spomenikov v Sloveniji, v okviru celotnega učnega načrta pa vsaj  ena ekskurzija v tujino. Vsekakor pa je potrebno  obiskati Narodno in Moderno galerijo v Ljubljani.

    Dijaki sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorec za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo svojega lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled), pri čemer se naučijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) ter s tem navajanja na samostojno delo.

    Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, naj bodo vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive; pri tem si pomagajo z literaturo. V povezavi z drugimi predmeti, npr. s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr., lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte, raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo v mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

    Kot vpogled v eno  najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti umetnostna zgodovina zelo pripomore k razumevanju človeške zgodovine in družbe. V tem smislu se predmet povezuje z zgodovino in sociologijo, prek ustvarjalnega prispevka   z  literarno in glasbeno umetnostjo,  prek refleksije  umetnosti pa  s filozofijo in estetiko.

     

    1. Strokovna literatura  kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka

    Ars Sloveniae, zbirka. Mladinska knjiga

    Badurina, Andjelko: Leksikon  ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990

    Brejc, Tomaž: Slikarji o slikarstvu od Cézanna do Picassa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984

    Butina, Milan: Slikarsko mišljenje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994

    Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994

    Cankar, Izidor: Uvod v umevanje likovne umetnosti, Sistematika stila, Slovenska matica, Ljubljana, 1929, ponatis 1996

    Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Fister, Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986

    Golob, Nataša: Srednjeveški rokopisi - Stavbarnice, Ljubljana, 1992

    Gotika na Slovenskem, rastavni katalog, Narodna galerija, Ljubljana, 1995

    Hollingsworth,  Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993

    Janson, H. W.: Istorija umetnosti, Pregled razvoja likovnih umetnosti od praistorije do danas, Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd, 1966

    Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Komelj,  Milček:    Poteze, Nova revija,  Ljubljana, 1998

    Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov,  Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine

    Lynton, Norbert: Zgodba moderne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994

    Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971

    Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija:  Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997

    Pevsner, Nicolas: Oris evropske arhitekture, DZS, 1966

    Semenzato, Camillo, Golob, Nataša:  Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

    Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

    Sproccati, Sandro: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Šumi, Nace: Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

    Šumi, Nace: Arhitektura 16. stoletja , DZS, Ljubljana, 1997

    Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

    Umetnost na slovenskih tleh, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998

    Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969

    Umetnostne monografije,  zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97

    Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995

    VHS kaseta filma Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha,  Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997.

    Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana 1998

     

    Navedeno literaturo lahko uporabijo tudi dijaki pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, projektnem delu ipd.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Preverjanje naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. V vsakem  ocenjevalnem  obdobju morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno. Tako pri preverjanju kot pri ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in vrednotenje (Bloomova taksonomija ciljev).

    Ocenjujejo se tudi referati, komentarji, poročila, izdelki projektnega dela, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka v okviru učne ure.

     

    V. VIRI

     

    Honour, Hugh in Fleming, John: A World History of Art, 5. izdaja, London, 1995.

    Janson, H. W. in Janson, Anthony F.: History of Art for Young People, 5. izdaja, 1997.

    Predmetni izpitni katalog za maturo za zgodovino umetnosti, RIC, 1997.

    Učni načrt za predmet zgodovina umetnosti, Ljubljana, 1994.

     

    2. LIKOVNA TEORIJA

    I. OPREDELITEV PREDMETA

     

    Predmet obravnava temeljne likovne teoretske pojme, s pomočjo katerih postane razmišljanje o likovni produkciji smiselno. Omogoča nam seznaniti se z osnovami likovne govorice in njeno kompleksno strukturo. Pojasnjuje odnose med likovnimi elementi in spremenljivkami v kompoziciji. Prav zato omogoča konstruktiven  in kritičen pristop do likovnih form in likovne produkcije nasploh, tako sodobne kot iz preteklih dob.

    Razvija konstruktivno in samostojno likovno mišljenje v zvezi z uporabo tako duhovnih kot materialnih likovnih sredstev.

    Pojasnjuje pojem likovnega prostora, njegovo umestitev v kulturni prostor in njegov pomen za človeka.

    Razlaga področja likovnega ustvarjanja glede na njihove specifične lastnosti, po drugi strani išče sorodnosti med njimi in raziskuje njihove medsebojne funkcionalne odnose.

     

    Spodbuja likovno kreativnost dijakov in še več: omogoča višjo raven uresničevanja kot teoretsko utemeljeno intelektualno dejavnost.

    Predmet ima v programu  ključni položaj. Poučuje se v 1., 2. in 3. letniku. Skupni obseg je 210 ur. Dodatnih 70 ur (izbirne ure) je namenjenih delu dijakov, ki likovno teorijo izberejo za maturo.

    Že samo dejstvo, da se predmet ukvarja z vprašanji likovne govorice in z strukturo le-te, mu daje ključni položaj. Likovno produkcijo pojasnjuje in osmišlja, z njim jo je mogoče usmerjati in vzpostaviti konstruktivno kritičen odnos do nje.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1 Cilji predmeta

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Razvija:

  • zavest o likovni produkciji kot dejavniku sooblikovanja in preoblikovanja kulturnega prostora,
  • zavest o likovni produkciji kot razmeroma samostojni obliki komunikacije med ljudmi,
  • samostojno, kritično in konstruktivno likovno mišljenje, ki ni omejeno na dane in znane ali le naključno in intuitivno dostopne oblike,
  • samostojno zastavljanje likovnih problemov in udejanjanje le-teh,
  • sposobnost za analizo likovnih form in sintezo novih,
  • veselje do ustvarjanja, ki naj bi praviloma ne bilo zgolj na emocionalni ravni.

     

    Izgrajuje:

  • konceptualna (pojmovna) orodja za formalno analizo likovnih form za lažje razumevanje ustvarjalnih postopkov in oblikotvornih strategij,
  • konceptualna orodja za razumevanje likovne prakse.

    Omogoča:

  • kvalitetnejši študij likovne umetnosti in likovnih ved na univerzitetni ravni.

     

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in /ali vsebine

    Operativni cilji

    Vsebine

    Pojmi

    Medpredmetne povezave

    Specialnodidaktična priporočila

    Uvod v likovno teorijo

     

     

     

     

     

     

    likovni elementi

     

    predmet likovne teorije

    panoge likovne produkcije in njihove produktivne metodologije

    točka , linija, oblika, ploskev, svetlo-temno, barva, prostor

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    struktura likovne govorice

    slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, fotografija, design itd.

    specifične lastnosti pos. likovnega elementa

    orisni in orisani likovni elementi, njihovi medsebojni odnosi pri ustvarjanju prostora

    strukturalni skelet oblike

    pojem notranja vsebina oblike

    svetlobni ekrani

    svetlobni valer

    slikovna ploskev, polje sil v njej

    prostorski ključi

    relativnost likovnih elementov

    lingvistika

     

    umetnostna zgodovina, slik. in kipar.

    tehnologija

     

     

     

     plastično oblikovanje, arhitektura

    metoda razlage ob uporabi vizualnih pripomočkov, navedenih pri točki 4

    metoda pogovora in argumenta

     

     

    skupinsko in zlasti individualno praktično delo (ploskovno in plastično oblikovanje)

     

     

     

     

    barvna teorija

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Oblikoslovje ali morfologija

     

    fizikalni aspekt barve

    mešanje barvnih svetlob

    mešanje pigmentov

    percepcija barv

    emocialni potencial barv

    barvna sistematika, njen smisel in oblike

    barvni kontrasti

    osnove barvnega komponiranja

    likovne spremenljivke

    velikost

    teža

    položaj

    smer

     

     

    odboj in absorpcija

    aditivno in subtrdejavno mešanje barv (RGB in CMYK)

     

    fiziologija barv




    barvne dimenzije, barvni krogi in telesa, barvni rezi, barvna notacija

    sedem barvnih kontrastov in njihove značilnosti

     pojem barvne harmonije, podobnosti in kontrasta

    pojem in pomen likovnih spremenljivk

    spremenljivke v funkciji pomena

    oblike medsebojnih položajev in smeri

    fizika

     

     

    tiskarstvo

     

     

    psihologija in fiziologija

    plastično oblikovanje

     

     

     

     

     

     

     

     

    plastično oblikovanje

     

     

     

     

     

     

     

     

    skupinsko in zlasti individualno praktično delo v mešanju barv

    kompozicije z barvnimi kontrasti

     

    kompozicije z dominacijo ene od barvnih dimenzij

     

    skupinsko in zlasti individualno praktično delo z likovnimi el. in variablami

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    likovna kompozicija

     

    število gostota

     

    tekstura

    morfologija naravnih oblik

     

    tvorbe kompleksnih oblik z adicijo in subtrakcijo

    oblika kot nosilec informacije in izraza pojem likovne kompozicije

    načela likovnega reda

     

     

    medsebojni odnosi elementov v kompoziciji

    principi enotnosti kompozicije

    skrivna geometrija slike

    enakomerna, gradacijska gostota in gostote drugih vrst

    realne in optične teksture

    strukture naravnih oblik,  organskih kot anorganskih, oblike rasti

    novne oblike, adicija ter subtrakcija oblik

    os

    razredi oblik, notranja vsebina oblik, odnos oblika - lik - forma

    mera, interval, sorazmerje, ritem, ravnovesje, harmonija, kontrast, enotnost

    monotonija, analogija, kontrast

    bližina, repeticija, kontinuacija, dominacija

    princip diagonalnih mrež, zlati rez

     

     

     

     

    biologija, fizika, kemija

     

     plastično oblikovanje, oblikovanje prostora

     

     

     

     

     plastično ter prostorsko oblikovanje

     

     

     

     

     

     

    seminarske naloge, študij v oblik v naravi

     

     

    praktične vaje s principoma adicije in subtrakcije

     

     

     

     

     

    praktične vaje iz kompozicije

     

    Formalna analiza likovnih del

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    medsebojni odnosi likovnih el.in spremenljivk v kompoziciji

    duhovna in materialna likovna sredstva v likovnem delu

    prostor v slikarstvu in kiparstvu preteklih dob v soočenju z moderno

    stilistične posebnosti likovnih produktov neke dobe s produkti druge dobe iste civilizacije (npr. realizem/im-presionizem)

    lik. produkti kot sporočila

    oblikovne značilnosti lik. produktov glede na različne rabe oziroma namene

    forma

    mera, modul, proporc, točka interesa, ravnovesje, gibanje

    povezava med uporabljenim materialom in obliko

    produktivne metodologije v slikar., kipar., arhitekturi

     

     

     

     

    stil

     

    komunikacijsko razmerje

    oblika v funkciji namena oziroma rabe

    estetika, umetnostna zgodovina, lingvistika

     

    slikarstvo, kiparstvo, arhitektura

     

     

     

     

     

     

     

     

    uporabna grafika, reklama, fotografija, arhitektura, industrijski design

     

     

     

     

     

    seminarske naloge

     

     

     

     

     

    metoda razgovora in argumenta

     

    metoda pogovora in argumenta

     

     

    2 Standardi  znanj

        Standard znanj je opredeljen z operativnimi (etapnimi) cilji in vsebinami.

      

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Ker so likovni elementi vedno že v sklopu določene likovne kompozicije, ne moremo o njih povedati nič smiselnega, če sočasno ne opozarjamo tudi na likovne spremenljivke in odvisnost ene od druge. Tem težavam navkljub pa menimo, da je najboljši tisti pristop, ki gradi od preprostejšega h kompleksnemu.

    V uvodu v predmet likovna teorija naj bodo predstavljena predvsem področja likovne dejavnosti in navedene podobnosti in razlike med njimi. Obravnavane naj bodo njihove produktivne metodologije.

    Odnos med vizualnim in likovnim bi bilo bolje obravnavati kasneje, in sicer ob likovnih elementih.

    Sledi poglavje o likovnih elementih, posameznih značilnostih vsakega, tistih torej, po katerih se ločijo med seboj. Gre za obvladovanje pojmov likovni elementi. Snov naj vseskozi dopolnjujejo praktične vaje, povezane z likovnimi elementi.

    Nato obravnavamo teorijo barv. Predvsem bi bilo treba poudarjati njeno sistemizacijo na temelju barvnih dimenzij. Pouk naj kvalitetno dopolnjujejo vaje v mešanju barv. Ob tem si dijaki izostrijo občutek za barvo, zlasti svetlost, intenzivnost in barvnost.

    O barvi bi bilo treba govoriti tudi s fizikalnega, fiziološkega in antropološkega stališča.

    Sledi obsežno področje likovne morfologije. Na tej stopnji naj bi se osnovna znanja nadgradila s poznavanjem likovnih spremenljivk in njihovih oblikotvornih značilnosti.

    Bogastvo naravnih oblik je mogoče ob povezavi z nekaterimi naravoslovnimi predmeti temeljito predelati s formalne plati, na primer oblike rasti, vrste simetrij, repeticij, ritmov itd.

    Kasneje obravnavamo načela likovnega reda v kompoziciji in temeljne principe zagotavljanja enotnosti v kompoziciji.  Dijaki se seznanijo tudi s skrivno geometrijo podob itd.

    Snov je smiselno skleniti s formalno analizo številnih zgledov likovnih del, tako kipov kot slik, arhitektonskih objektov in druge likovne produkcije, npr. oblikovanja nasploh, fotografije, videov in reklam. Za kvalitetno analizo take vrste je potrebno posvetiti nekaj pozornosti komunikaciji likovnih del.

    Tabela z operativnimi cilji, vsebinami, pojmi, povezavami, ipd. je priložena posebej. Predstavlja tematske sklope; ti bodo kasneje natančneje razdelani.

    Učno-vzgojni cilji likovne teorije so večinoma kognitivni ali spoznavni (znanje, obvladovanje pojmov, zakonitost), v manjši meri emocionalni.

    Razdelili bi jih na te tri smiselne kategorije:

  • znanje z razumevanjem,
  • analiza,
  • sinteza in uporaba v praksi.

     

    Znanje z razumevanjem je prvi pogoj za analizo in sintezo ter uporabo znanja v praksi.

    Znanje z razumevanjem omogoča kasnejšo analizo likovnih izdelkov prek analize strukture likovne govorice, oziroma omogoča analizo formalne zgradbe likovnih del. Najvišji cilj je sinteza ali združevanje elementov oziroma faktorjev v nove smiselne celote, nove produkte.

    Bistvo pouka likovne teorije je v povezovanju navedenih učno-vzgojnih smotrov, saj si ga ne zamišljamo brez praktičnih vaj s področja likovnih elementov, spremenljivk in likovne kompozicije. Dijaki naj bi se seznanili tudi z različnimi materialnimi izraznimi sredstvi (materiali, tehnike), ki so prvi pogoj za likovno produkcijo sploh.

    Učne vsebine predstavljajo zaokroženo celoto predmeta in s tem ustrezajo potrebam maturitetnega predmeta, pri tem pa naj bo dodatnih 70 ur ( izbirne ure) namenjenih pripravi izdelkov  tistih dijakov, ki predmet likovna teorija izberejo za maturo.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Znanje likovne teorije je treba preverjati na več načinov. Potrebno je ocenjevati:

    A) znanje in razumevanje snovi v pogovoru z dijakom;

    predavatelj naj pri tem uporablja bogato slikovno gradivo, navaja naj vedno nove primere, po drugi strani pa naj pri večkrat uporabljenem slikovnem gradivu opozarja na nove, postopoma zahtevnejše vidike problematike;

    B) izdelke dijakov

    izdelki so bogat vir informacij o dejanskem znanju in kreativnosti dijakov, o tem, koliko se zavedajo likovnih problemov, saj so primeri praktične uporabe naučenega;

    C) zagovor izdelkov, to je dijakovo razmišljanje o formalni zgradbi izdelkov.

    Dijak ima možnost sogovornika z argumenti prepričati o izbiri in povezavi elementov kompozicije. To je tudi najboljši način za soočenje z lastnim delom, saj dijaka spodbuja v likovnem mišljenju.

     

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

     

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za likovno teorijo in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet likovna teorija odredba predpisuje:

    “Učitelj likovne teorije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva, oblikovanja, arhitekture ali likovne pedagogike in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:

    –        akademski slikar,
    –        akademski kipar,
    –        diplomirani industrijski oblikovalec,
    –        diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
    –        diplomirani inženir arhitekture,
    –        profesor likovne pedagogike.”

     


    3. PREDSTAVITVENE TEHNIKE

    I. OPREDELITEV  PREDMETA

     

    Dijaki pridobijo znanja, ki jim bodo omogočala likovno branje, opredeljevanje in reševanje nalog, ki se navezujejo na predstavitveno tehnična in konstrukcijsko opisnogeometrijska izhodišča. Pridobijo si tudi sposobnost za branje in oblikovanje načrtov in drugih likovno tehničnih oblik izražanja v likovno-prostorskih strokah.

    Predmet predstavitvene tehnike se poučuje v prvem in drugem letniku v skupnem obsegu 140 ur.

    Je pomemben predmet, pri katerem si dijaki razvijajo prostorsko predstavo na način, ki jim bo omogočal samostojno branje in oblikovanje predstavitvenih tehničnih likovnih rešitev. Že danes je možno razmišljati, da bo za pripravo maturantov, ki bodo želeli nadaljevati študij na fakultetah, ki se ukvarjajo predvsem z izobraževanjem za reševanje nalog v prostoru, potrebno procesu šolanja dodati še dodatne izbirne učne ure. Kot tak bo predmet omogočal celostno tehnično opismenjevanje bodočih strokovnjakov. Pri tem je mišljeno spoznavanje in uporaba klasičnega in računalniško podprtega branja in načrtovanja posameznih likovnih in tehničnih rešitev.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1 Cilji predmeta

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Splošni cilji so naravnani tako, da dijaki najprej spoznajo, pridobijo ali razvijejo:

    - osnovna klasična in sodobna risarska konstrukcijska orodja in pripomočke ter risarske likovne tehnike,
    - razmerja predstavljanja koordinatnega izhodišča v osnovnih - klasičnih metodah prostorskega načrtovanja kot nasprotje sodobnim računalniško podprtim metodam,
    - odnose med vizualnim in likovnim,
    - pravila tehničnega in grafičnega sporazumevanja in posamezne projekcije,
    - posamezne likovne elemente/ točko, linijo, obliko, ploskev, prostor/ v likovno konstrukcijski praksi načrtovanja,
    - osnove konstrukcij opisnogeometrijskega načrtovanja,
    - osnove kotiranja, opremo risb, merila in formate papirjev in urejanje le-teh,
    - osnove tehničnega opisovanja,
    - osnove modelacije svetlobe in senc in s tem povezano tehniko renderiranja,

     

    predvsem pa dijaki:

    - pridobijo /razvijejo/ čut za prostorsko predstavo,
    - pridobijo /razvijejo/ čut za likovno izražanje in estetsko vrednotenje
    - se navajajo na natančnost, logično razmišljanje ter rednost dela.

     

    Pri predmetu se dijaki seznanijo tudi:

    - z osnovnimi pravili projekcijskih metod v opisni geometriji,
    - z osnovnimi značilnostmi likovnih izraznih prvin v likovnem načrtovanju,
    - z zahtevnejšimi nalogami pri opisnogeometrijskem načrtovanju, kot so: preseki geometrijskih teles z ravnino, stranskimi risi, zasuki in zvrati enostavno ležečih ravnin, s krivuljami v ravnini in prostoru ter drugimi prostorskimi tvori in tvorbami, predvsem s tistimi, ki jih danes brez večjih zahtev omogoča sodobna računalniška tehnika,
    - prikazovanjem posameznih materialov in odnosi, ki so vezani na pripadajočo obliko in vsebino oblikovanega,
    - izdelujejo posnetke obstoječih uporabnih predmetov in objektov,
    -  se seznanijo s predstavljanjem različnih konstrukcijskih in oblikovnih detajlov,
    - vseskozi pa vadijo praktično uporabo sodobne računalniške opreme, ki temelji na zmožnosti tridimenzionalnega in tudi dinamičnega prikazovanja.

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    Vsebina je razčlenjena na posamezna učna poglavja znotraj posameznih etapnih ciljev, dopolnjena s pregledom osnovnih pojmov ter pojasnili k poglavjem, ki so opremljena s predstavitvijo možnih povezav ter drugimi  specialnodidaktičnimi priporočili.

     

    UVOD

    Seznanitev dijakov s programom predmeta PRT, kriteriji vrednotenja, potekom delovnih obveznosti, literaturo in risalnim orodjem ter uporabo risalnega orodja, ki se razdeli na klasično - ročno in strojno, kar pomeni računalniško podprto.

     

    1. OPREMA LIKOVNEGA DELA - NAČRTA

    Osnovni pojmi so:  format, vrste papirja, glava, opis vsebine in postavitve likovnih izraznih elementov na format, merila in predstavitev osnovnih ciljev predstavitvenotehničnega risanja v širšem svetu likovnega upodabljanja .

    Dijaki se seznanijo z osnovnimi elementi predstavitvenotehničnega načrtovanja. Poznavanje le-teh potrdijo s konkretnim projektnim delom; izbrane predstavitvenotehnične rešitve pa primerjajo z ostalimi likovnimi rešitvami.

    Pri preverjanju znanj se pri dijakih vrednoti poznavanje osnovnih pojmov in pripomočkov predstavitveno tehničnega načrtovanja, v nadaljevanju pa tudi poznavanje umeščenosti le-tega v širše likovno izražanje.

     

    2. PREGLED VRSTE PROJEKCIJ

    Osnovni pojmi, ki jih spoznajo dijaki, so:

    - vidim tako kot vidim,
    - vidim tako kot mislim,
    - vzporedne projekcije in razdelitev vzporednih projekcij na pravokotne in poševne projekcije
    - pregled pravokotnih projekcij:
                - kotirana projekcija
                - Mongéjeva ali sestavljena pravokotna projekcija
                - normalna aksonometrija
                - posebni izkustveni primeri pravokotnih aksonometrij iz načrtovalske prakse:
                                        - izometrija
                                        - dimetrija
                                        - trimetrija
    - poševne projekcije:
                - vojaška aksonometrija
                - kavalirska aksonometrija
    -  središčna projekcija - perspektiva
                - enobežiščna
                - dvobežiščna
                 - tribežiščna

     

    Dijaki se seznanijo s splošno razdelitvijo in osnovnimi vrstami projekcij, nekoliko podrobneje pa spoznajo aksonometrične projekcije, tako da so sposobni:

    a) načrtati in opisati posamezen projekcijski sistem aksonometrij (na začetku je izvzeta pravokotna aksonometrija; zaradi zahtevnosti prostorske predstave je obravnavana v drugem, predvsem pa v tretjem študijskem letniku),

    b) da načrtajo enostavno evklidsko oglato ali krožno telo (kocka, kvader, piramida, stožec, valj) v izbrani aksonometrični projekciji, tudi z upoštevanjem izbranih skrajšav.

    Pri preverjanju znanj tega učnega poglavja morajo biti dijaki sposobni prepoznati posamezno projekcijsko metodo, v nadaljevanju obravnave pa seveda poznati sestavne elemente do podrobnosti, ter tudi načrtati in povezati posamezno projekcijsko metodo z načrtovalsko prakso.

     

    2.1. SESTAVLJENA PRAVOKOTNA (ORTOGONALNA) ALI MONGEJEVA PROJEKCIJA

    Osnovni pojmi so: koordinatne ravnine in osi, projecirni žarki - ordinale, tloris, naris, stranski ris, prerez; lega točke, premice /daljice/, ravnine /likov/; prava velikost dolžin in kotov; telesa, sestavljena telesa; zakrivalne točke. Poleg konstrukcijskih in likovnoteoretskih znanj učenci pridobijo tudi osnovna znanja iz risarsko-likovnih tehnik.

    Dijaki se seznanijo z učno snovjo do te mere, da:
    - načrtajo koordinatne osi pravokotnega projekcijskega sistema in ga razložijo,
    - načrtajo točko v vseh kvadrantih,
    - načrtajo premico v splošni in posebni legi,
    - določijo prebodišče premice s koordinatnimi ravninami - sledišča premice,
    - načrtajo dve vzporedni premici, presečnici ali mimobežnici,
    - načrtajo ravnino v splošni in posebni legi,
    - poljubno ravnino zvrnejo v projekcijsko ravnino,
    - na poljubni ravnini narišejo enostavni evklidski lik,
    - pravokotnem projekcijskem sistemu narišejo enostavno evklidsko telo (kocka, kvader, piramida, valj, stožec, krogla),
    - poljubno evklidsko telo odrežejo z ravnino ali prebodejo s premico.

    Poznavanje učne snovi izbranih poglavij sestavljene pravokotne projekcije je ključne narave pri nadaljnjem oblikovanju prostorske predstave dijakov, zato je pri izbranem poglavju še posebej skrbno vrednoteno poznavanje posameznih izhodiščnih pojmov in seveda pravilnost izvajanja posameznih projekcijskih rešitev.

    Poleg tega obravnavajo tudi (ta učna snov se navezuje predvsem na dijake, ki si PRT izberejo v tretjem letniku kot izbirne vsebine):

    2.1.1 TELESA V STRANSKIH RISIH

    Osnovni pojmi so: enostavna, sestavljena telesa, zakrivalne točke  meje teles v projekciji in primerjava s širšo likovno prakso.

    Dijaki razvijajo prostorsko predstavo s prepoznavanjem vidnosti robov in obrisov ter se seznanjajo z odnosi, ki obstajajo med klasičnim in sodobnim  računalniško podprtim načrtovanjem.

    2.1.2 LIKI IN TELESA NA RAVNINI

    Osnovni pojmi so: ravnina v kooordinatnem sistemu, naklonski kot ravnine, padnica in normala ravnine, soslednice ravnine - krog na ravnini, zvrat ravnine in afiniteta.

    Pri delu z računalniškimi programi, ki podpirajo tridimenzionalno oblikovanje, se dijaki  seznanijo tudi z značilnostmi premikanja in multipliciranja izhodiščnega koordinatnega sistema.

    2.1.3 PRESEK TELES Z RAVNINO

    Osnovni pojmi so: slediščne točke ravnine /Ex,Ey,Ez/, slednice ravnine, soslednice ravnine; splošna in posebna lega ravnine; odrezni trikotnik.

    Obseg znanj, ki jih morajo obvladati dijaki, je v izbranem poglavju vezan predvsem na enolične ravnine.

    2.1.4 PREDOR DVEH TELES

    Osnovni pojmi so: prebodišče ravnine s premico, zakrivalne točke, vidnost.

    Dijaki se obširneje seznanijo s sestavljanjem in razčlenjevanjem posameznih geometrijskih teles, še posebej ko je govor o računalniško podprtem delu, saj lahko oblikujejo dobljeno unijo, ostanek preseka ali iz unije in ostanka oblikovano novo rešitev.

     

    2.2 AKSONOMETRIJA Z OSNOVAMI MODELACIJE SVETLO - TEMNO

    Osnovni pojmi so: poševna aksonometrija, normalna aksonomterija, trimetrična, dimetrična, izometrična ter sence v aksonometriji ter s tem povezana tehnika renderiranja.

    Dijaki se pri načrtovanju različnih aksonometričnih projekcij seznanijo z modelacijo   svetlo - temno v povsem praktični rabi tudi z uporabo računalniških programov, kot sta ACAD 14 in 3D STUDIO-MAX . Ta znanja pridobijo predvsem tisti dijaki , ki izberejo PRT kot izbirni predmet v tretjem letniku.

    Pri vrednotenju izbranih znanj se ugotavlja praktična usposobljenost dijakov za uporabo sodobne računalniške opreme.

     

    2.3 SREDIŠČNA PROJEKCIJA - PERSPEKTIVA

    Osnovni pojmi so: projekcijsko orodje: projekcijski stožec, očišče, projekcijska ravnina, horizont, osnovna - tlorisna ravnina, osnovnica, višina, distanca, vidno polje, pravi in nepravi elementi projekcije, slikarska perspektiva, vezana perspektiva, fotografija, gibanje po prostoru, animacija, videoposnetek.

    Dijaki spoznajo klasično metodo načrtovanja središčne projekcije:
    - lik in telo v centralnoprojekcijskem sistemu
    - preslikavo iz tlorisne v projekcijsko lego,
    - prenos prave višine v projekcijsko lego,
    - odrez na osnovnici - “vrezna metoda”,
    - odrez z diagonalo “cik- cak”,
    - naklonske premice in sence,
    - merske točke,
    - linearna in barvna perspektiva.

    Spoznajo računalniško podprto metodo načrtovanja središčne projekcije tudi v povezavi s fotografsko in videotehniko, predvsem pa pridobijo znanja, potrebna za to:
    a) da načrtajo in besedno opišejo projekcijski sistem - stožec:
                1) aksonometrično sliko stožca
                2) projekcijsko sliko stožca - središče je “Oc” centralno
    b) da načrtajo projekcijski sistem stožca v tlorisu in stranskem risu z osnovno ravnino O
    c) da načrtajo centralno projekcijsko sliko bežišč glede na izbrane smeri premic
    d) da načrtajo enostaven evklidski lik oziroma predmet v tlorisu in narisu centralnoprojekcijskega v centralnoprojekcijski sliki.

    Učno delo pri poglavju središčna projekcija poteka z vključevanjem ter nalogami iz psihofiziologije videnja in doživljanja prostora: oko, zaznava svetlobe, barva, globina prostora.

    Pri preverjanju znanj tega učnega poglavja se pri dijaku ocenjuje tudi sposobnost za navezovanje na znanja, ki so pridobljena pri predmetu risanje in izhajajo iz vprašanj središčnega gledanja.

     

    2.4 PRAVOKOTNA - NORMALNA (ORTOGONALNA) AKSONOMETRIJA

    Osnovi pojmi so: koordinatni sistem, osi x, y, z, koordinatne ravnine, projekcijska ravnina, lega projekcijskega sistema, sledni trikotnik, stranski ris sistema, zvrat koordinatnih ravnin in osi.

    Po predelani učni snovi dijaki znajo:
    a) načrtati in opisati poljubno izbran projekcijski sistem pravokotne aksonometrije,
    b) načrtati prave skrajšave po oseh v poljubno izbranem pravokotnem aksonometričnem sistemu,
    c) v pravokotnem aksonometričnem sistemu načrtati enostavno evklidsko telo (kocka, kvader, piramide, valj ...)
    d) izbrano evklidsko telo odrezati z ravnino.

    Poleg tega je mogoče izvajati še tele vsebine:

    2.4.1.    Telo v projekcijskem sistemu pravokotne aksonometrije:
                            - prave skrajšave po oseh: x, y, z, vidnost.

    2.4.2.             Sestavljeno telo v pravokotni aksonometriji:
                            - vidnost
                            - večkratnost osnovnih modulov.

    2.4.3 Krog in sence v pravokotne aksonometriji:
                            - velika in mala os elipse ter modelacija svetlejših in temnejših ploskev.


    2.5 PRIHRANKI PRI PROJEKCIJAH TER UPORABA KALIGRAFSKIH PISAV

    Osnovni pojmi so: praktična uporaba prihrankov v načrtih, postavitve in izbor pisav in drugih pisno sporočilnih elementov.

    Dijaki ugotavljajo in spoznajo praktične možnosti uporabe posameznih projekcij in postavitev le-teh glede na celoto načrtovanega dela.

    Pri vrednotenju doseženih rezultatov se ocenjuje tudi zmožnost celostnega oblikovanja novo zasnovane kompozicije, to nakazuje tudi kvaliteto dijaka, da je sposoben povezati znanja, ki jih je pridobil pri drugih sorodnih predmetih (risanje, likovna teorija, umetnostna zgodovina).



    2.6 KOTIRANJE

    Osnovni pojmi so: merska opredelitev (mera, interval), razmerje, sorazmerje in  merila. Poleg tega pa so obravnavane tudi posamezne vrste kot: osnovne - vzporedne in zaporedne, pokončne in horizontalne, kote radijev in premerov ter višinske kote.

    Dijaki se seznanijo s korektnimi tehničnimi normativi, likovnimi možnostmi pri strukturiranju in oblikovanju kot in podobnih podatkovnih opisov.

    Pri ocenjevanju je treba vrednotiti širše poznavanje problematike in praktično usposobljenost dijaka za oblikovanje tovrstnih nalog.

     

    3 KONSTRUIRANJE

    3.1 KRIVULJE IN VIJAČNICE

    Osnovni pojmi so:
    - spirala iz točk,
    - elipsa, velika in mala os, gorišča,
    - konjugirani premiri, Rytzova konstrukcija,
    - krivulja zlatega reza,
    - krivulje kotnih funkcij,
    - cikloida,
    - prostorska vijačnica na valju - vijak,
    - poligon na ploskvi in v prostoru.

    Dijaki se podrobneje seznanijo z izbranimi vsebinami, da si pridobijo osnovna znanja, potrebna:
    a) da načrtajo spiralo v razmerju zlatega reza,
    b) da načrtajo spiralo z 2, 3, 4 ali več izhodišči,
    c) da načrtajo elipso na osnovi velike in male osi,
    d) da načrtajo elipso na osnovi konjugiranih premerov,
    e) da načrtajo elipso v poševnem paralelogramu,
    f) da načrtajo kotne funkcije sin, cos, tg.

    Pri vrednotenju znanj se najvišje vrednoti sposobnost dijaka, da razume in da zna praktično izvesti posamezne konstrukcije krivulj in da zna le - te primerjati in povezati s posameznimi rešitvami v naravi.

     

    3.2 PLOSKVE V PROSTORU

    Pri računalniškem načrtovanju sta še posebej obravnavani:
    -    mrežna ploskev,
    -    rotacijska ploskev,

    ki omogočata mnogoizrazno oblikovanje lupin, ter rotacijskih in ostalih prostorskih tvorb.

    Pri vrednotenju znanj se upošteva dijakova usposobljenost za uporabo sodobne računalniške opreme, enakovredno je treba vrednoti likovnoizrazno kakor tudi tehničnokonstrukcijsko zgradbo dobljenih likovnopredstavitvenih rešitev.

     

    3.3 PROSTORSKI TVORI IN TVORBE

    Dijaki se seznanijo z različnimi enostavnimi in sestavljenimi geometrijskimi telesi, in to s praktičnim projektnim delom.

    Poglavje se močno navezuje na predhodno učno snov (ravnine v prostoru), zato je vrednotenje znanj po vsebinski plati enakovredno naravnano.

    Pomembno je tudi, da se znanja pridobljena pri tem poglavju močno navezujejo na znanja, ki so pomembna pri predmetu  plastično oblikovanje.

     

    4. OD SKICE DO PROTOTIPA

    Osnovni pojmi so: izhodišča ideje, ideja, skica, prostorska risba, študijska prostorska risba, konstrukcijska razmerja skice, funkcija, barva, prezentacijska risba, model, prototip, serijski izdelek, tehnično opisovanje, tehnično poročilo.

    Dijaki spoznajo oblike skic in vlogo skice v tehničnem in ostalem likovnem načrtovanju.

    Ocenjevati je treba usposobljenost za poznavanje in zmožnost za interpretacijo različnih zvrsti skic. Ocenjevati je treba usposobljenost dijaka, da izbrano rešitev smiselno razvrsti v odnosu do ostalih risb. Pri izbirni obravnavi v tretjem letniku se ocenjuje tudi dijakova usposobljenost za uporabo grafične računalniške table pri skiciranju.

    Poleg tega pa dijaki spoznajo tudi (vsebina je širše obravnavana v tretjem študijskem letniku kot izbirni predmet):

     

    5.

    5.1 PRIKAZOVANJE IZVOTLJENIH - SKELETNIH OBJEKTOV

    -    konstrukcija, stiki, oblike.

     

    5.2 PRIKAZOVANJE POLNIH OBJEKTOV

    -    konstrukcija, stiki, lupina, oblika, tekstura.

     

    5.3 PRIKAZOVANJE POSAMEZNIH MATERIALOV

    Izhodiščni pojmi so:
    -    les
    -    kovina
    -    glina, keramika
    -   steklo
    -    umetne mase

    Do drugega letnika dijaki posamezne materiale upodabljajo po klasični metodi načrtovanja, na primer z renderiranjem, v drugem, dodatno pa tudi v tretjem, pa si dijaki pridobijo tudi znanja, da lahko določajo materiale na podlagi žičnih oziroma ploskovnih modelov, na primer s programom 3D STUDIO - MAX.

    Poleg upodabljanja se v poglavju MATERIALI dijaki seznanijo tudi z nekaterimi tehnološkimi osnovami, ki so povezane s posameznimi materiali. /razvoj vrste, uporaba, tehnične lastnosti, oblike in detajli/ .

    Vrednoti se dijakova usposobljenost za osnovni in širši način predstavljanja konkretnih oblik v posameznih materialih.

     

    6. MOBILI

    Osnovni pojmi so: osi, vrtenje, delovni prostor, prenosi, mehanizmi.

    Namen učnega poglavja je doseči, da bi dijaki spoznali osnovne odnose, ki se porajajo med konstruiranjem /načrtovanjem/ ter oblikovanjem mobilov.

    Pri vrednotenju je mogoče ovrednoti tudi znanja, ki kažejo, da dijak zna uporabljati orodja, ki omogočajo načrtovanje gibajočih se geometrijskih elementov in iz njih izhajajočo animacijo.

     

    7. SESTAVLJENI UPORABNI PREDMETI

    Osnovni pojmi so: meritve, načrti meritev, oprema načrta, detajli.

    V tem poglavju dijaki prek konkretnih modelov merjenja spoznavajo povezave med vsebino in likovno produkcijo v oblikovanju.

    Ocenjujeta se natančnost dela dijakov in sposobnost za samostojno in pravilno izbiro primerne predstavitvene metode in likovnih sredstev izražanja.

     

    2 Standardi znanj

    .

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Izvajanje vsebin v prvem letniku bo potekalo tako, da bo kar najširše obdelan klasični način načrtovanja in prikazovanja likovnih načrtovalskih rešitev in da bodo dijaki dobili izhodiščno prostorsko predstavo. Delno že v prvem (enostavno dvodimenzionalno načrtovanje), predvsem pa v drugem in v tretjem letniku pa bo delo temeljilo na prostorskem načrtovanju in modeliranju z uporabo računalnika. Pri tem si bodo dijaki širše izpopolnili prej pridobljeno prostorsko predstavo.

    Kot zelo pomembno je potrebno navesti tudi, da morajo biti vsi teoremski pojmi, ki so navedeni pri posameznih učnih poglavjih, kar najširše praktično obravnavani, to pa pomeni, da je predstavitev posameznega teorema brez dvoma vezana na posamezne nazorne primere situacije v konkretnem prostoru, na primer: prebod ravnine s premico je moč zelo nazorno ponazoriti z žarkom in z njim povezano senco, ki prebada izbrano ravnino.

    Specialnodidaktična priporočila so navedena še pri posameznih operativnih ciljih in vsebinah.

    Pouk se povezuje s temi predmeti: risanje in slikanje,  likovna teorija, plastično oblikovanje ter bivalna kultura.

    Pouk  naj poteka v blokih po 2 uri na teden.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

     

    Znanje se ocenjuje pisno in ustno.

     

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

     

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za predstavitvene tehnike in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet predstavitvene tehnike odredba predpisuje:

    “Učitelj predstavitvenih tehnik je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
    –        diplomirani industrijski oblikovalec,
    –        diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
    –        diplomirani inženir arhitekture.”

     


    4. BIVALNA KULTURA

    I. OPREDELITEV PREDMETA

     

    Raziskovanje bivalne (bivanjske) kulture je sestavni del vseh znanosti, ki se ukvarjajo z načinom življenja ljudi in njihovo kulturo. Že od nekdaj sta bili raznolikost in različnost posameznih narodov razvidni in očitni tudi iz raznolike stanovanjske podobe.

    Pojem bivalna kultura zajema način življenja v stavbnem prostoru in širšem življenjskem okolju. Človek deluje dejavno na okolje, v katerem živi, ko ga na določen način uporablja, ureja in spreminja.

    Ob opredeljevanju vsebin bivalne kulture se ne ustavljamo le ob vprašanju o stanovanju, temveč o življenjskem okolju, o tem, kako človek doživlja in ocenjuje prostor od stanovanja do mesta drugih dejavnosti, kako doživlja naseljeno območje in naravo, s katero se na specifičen način identificira.

    Vsemu temu delu, dejavnostim in raziskovanju je skupna os ČLOVEK s svojimi materialnimi, biološkimi, psihičnimi in duhovnimi potrebami v določenem prostoru in času. Konotacija prostora lahko vsebuje različno pripadnost: etično, teritorialno, ekonomsko in družbeno.

    Sestavine bivalne kulture so s časom in prostorom določeni dejavniki kulture in narodove identitete.

     

    Predmet se poučuje v 3. in 4. letniku (skupni obseg 280 ur) in je eden od temeljnih predmetov.

    Opredeljujejo ga ti vsebinski sklopi:
    *  etnologija
    *  kultura stanovanja
    *  naselbinska kultura
    *  urejanje krajine
    *  oblikovanje

     

    Človek je kot drevo. Drevo brez korenin podleže viharjem. Prav tako človek, družba, civilizacija. Izruvano drevo ne zabrsti več, zlomljeno ponovno požene podrast.

    Naše korenine se zrcalijo v etnološki dediščini. Čim močnejše so, tem trdnejše deblo ima. Krošnja je naše bivalno okolje - stanovanje, osnovna bivalna celica vsake naselbinske kulture, plodovi so naši predmeti, brez katerih si ni mogoče zamisliti našega bivanja in obstoja. Drevo je del širše družine dreves v naravnem okolju, v katerem živimo, delamo, bivamo, okolje, ki ga spoznavamo, spreminjamo in žal tudi uničujemo.

    Namen predmeta je spoznavanje in razumevanje parametrov navedene bivalne kulture, ko postaja tovrstno izobraževanje stalen proces zavedanja in razvoja narodove kulture in vsebinski prispevek h kvaliteti bivanja, ekologiji, razvoju duha in okolja.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1 Cilji predmeta

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Predmet bivalna kultura dijaku:
    + predstavi bistvo soodvisnosti bivanja človeka kot dela narave in njegove določenosti v ustvarjanju in zadovoljevanju materialnih, duhovnih in družbenih potreb,
    + omogoči pregled, poznavanje in razumevanje bivalnih parametrov,
    + omogoči spoznavanje etnološke dediščine kot korenin narodove kulture in eksistence in identitete,
    + uvede ga v poznavanje stanovanjske kulturne dediščine,
    + omogoča mu spoznavanje, samostojno vrednotenje in doživljanje likovne ustvarjalnosti,
    + razvija in poglablja njegov talent in motivacijo za različne likovne študije,
    + omogoča in uvaja ga v razumevanje širše kulturne dediščine in vodi k poznavanju in sprejemanju različnosti in značilnosti,
    + prispeva k celovitejšemu in soodvisnemu dojemanju bivalne kulture kot temeljnega parametra narodove identitete, obstoja in razvoja,
    + dovoljuje mu veliko mero izražanja individualnosti, predstavitve osebnih kriterijev, spodbuja ga k dialogu in tolerantni kritičnosti,
    + prispeva k razumevanju neprekinjenega procesa razvoja bivalne kulture v času in prostoru,
    + navaja k razmišljanju o možnostih za vpliv na kvaliteto življenja,
    + usposablja ga za razumevanje različnih posegov v prostor,
    + usmerja v razumevanje soodvisnosti minulega, sedanjega in prihodnjega kot procesa napredka, razvoja, prilagajanja, ko človek spoznava staro, ustvarja novo in zavrača slabo,
    + omogoča mu razumevanje soodvisnosti človeka in narave ob upoštevanju in razumevanju različnih možnosti za usklajevanje med duhovnim in materialnim glede na prostor in čas različnih družbenih okolij.

     

    1. 2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine     

    3. letnik

    1. ETNOLOGIJA (35 ur)

  • opredelitev pojma kot vsebine in oblike ljudskega življenja,
  • raziskovanje oblik, pojavov in predmetov materialne kulture v ljudskem materialnem, družbenosocialnem in duhovnem življenju preteklosti in sedanjosti in ugotavljanju zakonitosti v razvoju prvin kulture od staroslovanskih do sprejetih v kraju in času v našem prostoru (Kelti, Iliri, Rimljani), kasnejše značilnosti narodnega prostora v alpskem, mediteranskem in panonskem območju,
  • prvine posameznih področij življenja, dela in navad (prehrana, živinoreja in poljedelstvo, orodja, izdelki domače obrti, ljudske noše, šege in navade, motivi v likovni umetnosti in glasbi itd.),
  • opredelitev pojma slovenski etnični prostor,
  • opredelitev pojma domača obrt v funkciji obstoja in preživetja posameznikov, vasi, pokrajin in naroda,
  • domače obrti v povezavi s kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami podeželja, trgov in mest,
  • domače obrti v kontekstu poznavanja, ohranjevanja in narodove identitete,
  • domače obrti ne le predstavljajo dediščino našega obrtništva, temveč so tudi dokaz domačega znanja, rabe domačih gradiv in narodove identitete in alternativa v sodobnem svetu,
  • zvrsti posameznih obrti (lončarstvo, suha roba, kovaštvo, tesarstvo, mizarstvo, čipkarstvo, mlinarstvo idr),
  • poznavanje posameznih šeg in navad, vezanih na posamezna značilna področja in duhovno kulturo ali praznično leto Slovencev,
  • narodne noše kot temeljna značilnost kulture oblačenja,
  • domače obrti kot predhodnice sodobnega industrijskega načina oblikovanja.

     

    Literatura:

         Etnolog, glasilo Slovenskega etnografskega muzeja.

          Novak, Vilko: Slovenska ljudska kultura, DZS, Ljubljana 1960.

          dr. Kuret, Niko: Praznično leto Slovencev, Družina, Ljubljana 1989.

          dr. Bogataj, Janez: Domače obrti na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1989.

           

    2. KULTURA STANOVANJA (105 ur)

  • od votline do hiše,
  • skupine in vrste prostorov v stanovanjskih zgradbah, lega prostorov, osončenje in prezračevanje stanovanja, določanje velikosti prostorov, organizacija stanovanja,
  • modularna zasnovanost stanovanja,
  • zunanji prostor  stanovanja,
  • stanovanjske enote, individualna stanovanja v nizu, rastoča individualna hiša, nadomestno minimalno stanovanje, solarna hiša prihodnosti, kolektivna zazidava, bivanje kot integralni del organizacije stanovanje, skupna stanovanjska servisna, komunalna in rekreacijska enota ali kako varčujemo s prostorom pri povečani kvaliteti bivanja,
  • avtohtona stanovanjska kulturna dediščina alpskega, panonskega in mediteranskega prostora,
  • ljudsko stavbarstvo ali arhitekturno izročilo od kozolca, bivališč pastirjev, drvarjev in oglarjev do kmečke hiše v slovenskem etničnem in kulturnem prostoru,
  • Grabrijan kot teoretik orientalske hiše na Balkanu (orientalska hiša v Bosni, makedonska hiša),
  • japonska avtohtona stanovanjska zidava (hiša brez opreme ali pot k sodobnim prijemom v stanovanjskih bivalni kulturi,
  • stanovanjski vplivi in prispevek skandinavskih dežel (Finska, Danska),
  • sklepna razmišljanja in dognanja: “S sijajem resnice doseže zgradba lepoto. Resnica je v vsem, kar je deležno časti in napora, da nosi ali varuje. Ta resnica bo zableščala v sorazmerju in sorazmerje je človek.”

     

    Literatura:

    prof. Mušič, Marjan: Arhitektura slovenskega kozolca,  CZ, Ljubljana 1970.

    dr. Cevc, Tone: Velika planina, DZS, Ljubljana 1987.

    dr. Cevc, Tone: Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1984.

    dr. Cevc, Tone; Primožič, Ignac: Kmečke hiše v Karavankah, Sazu, Ljubljana 1988.

    dr. Cevc, Tone: Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah, Sazu, 1995.

    dr. Fister, Peter: Arhitektura Zilje, Roža, Podjune, Mohorjeva založba, Celovec 1989.

    prof. Grabrijan, Dušan: Kako je nastajala naša sodobna hiša, Mladinska knjiga, Ljubljana 1959.

    prof. Grabrijan, Dušan: Makedonska hiša, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.

    prof. Grabrijan, Dušan: Bosansko orientalska arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na sodobno, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.

    Sedej, Ivan: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana 1989.

    dr. Fister, Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana 1986.

    Loos, A.; Wright, F.L.; Le Corbusier; Mies van der Rohe; Gropius, W., Aalto A.; Reiner, R.: Prispevki k razvoju stanovanjske arhitekture pionirjev moderne arhitekture.

    Literatura o sodobni stanovanjski arhitekturi: Arkitektur (Danska), Arkitekti (Finska), Bauen & Wohnen (Švica), idr.

     

    4. letnik

    3. URBANIZEM

    35 ur

     3.1. Naselbinska kultura

  • pojmovanje urbanega in ruralnega, .
  • domovanje, rodovna skupnost, vaško naselje, mesto, .
  • opredelitev pojma urbanizem kot dejavnost urejanja prostora in zidave mest kot opredelitev organizacije in dejavnost prebivalstva, .
  • urbanizem kot znanstvena in umetniška interdisciplinarna dejavnost, ki zagotavlja tako individualen kot kolektiven razvoj materialnega, čustvenega in duhovnega življenja v vseh manifestacijah.

     

    3.2. Urbanizem skozi čas

  • naselje rodovnih skupnosti, .
  • naselja starega veka, .
  • mesta fevdalizma, .
  • mesto v renesansi in baroku, .
  • ideja idealnega mesta, .
  • mesta absolutnih monarhij 17. in 18. stoletja, .
  • mesta 19. stoletja, .
  • zorenje novih idej (vrtno mesto, linearno mesto, satelitska mesta), .
  • realizacija naprednih idej po 2. svetovni vojni, .
  • pojav slovenskega urbanizma na pragu 20. stoletja;  pomen Fabianijevih regulacij in poskusov regionalnega načrtovanja, Plečnik kot urbanistični oblikovalec, Vurnik in razreševanje socialnih nalog, .
  • začetki regionalnega načrtovanja in raziskovalnega dela, .
  • urbanistično planiranje in načrtovanje, .
  • prodor ideje soseske in stanovanjska zidava, .
  • načrtovanje mestnih središč in prenove, .
  • novi družbeni in poslovno-trgovski centri, .
  • selitev in grupiranje industrijskih površin, .
  • turistična rekreacijska in športna območja, .
  • vizije in utopije mestnih središč, rekonstrukcija in revitalizacija, .
  • varstvo in prenova urbane dediščine, .
  • zakonodaja in sodobnejši pristopi ob upoštevanju ekoloških vplivov, odmik od tehnokratskega racionalizma na pot k humanemu in s krajino usklajenemu življenju mesta. .

     

    Literatura:

    prof. dr. Pogačnik, Andrej: Urbanizem Slovenije, Ljubljana 1983.

    mag. Mušič, Vladimir: Urbanizem - bajke in resničnost, Cankarjeva založba, 1980.

    Gantar, Pavel: Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje, Ljubljana 1985.

    Obstoječa zakonodaja.

    Literatura novejših svetovnih pristopov k projektiranju in izgradnji mest in mestnih naselij.

     

    4. UREJANJE KRAJINE (35 ur)

  • krajina kot prostor našega bivanja, ustvarjalnosti in kulture, ki ga spreminjamo, razvijamo, ohranjamo in ščitimo, .
  • vplivni faktorji: naravni dejavniki, uresničene razmere v razvoju, .
  • naravni dejavniki: hidrografija, zgodovinski razvoj, konfiguracija, geografija, geologija, naravna bogastva, naravni pojavi, .
  • razmere: demografija, zgodovinski razvoj, promet, gospodarstvo, družbeno socialno stanje, umetniška dejavnost, ekonomski pogoji, upravno-administrativni pogoji, .
  • vpliv makro in mikro posegov v prostor (možnosti in posledice), soodvisnost gospodarskega razvoja in posegov v prostor - krajino, .
  • komunalna infrastruktura in komunikacije, .
  • regulacijski posegi, vode, zelena pljuča naselja in mesta, .
  • mestno zelenje in vodotoki ustvarjajo mikroklimo, .
  • parkovne ureditve skozi čas in zagotavljanje zdravega bivanja v naravnem okolju, .
  • sodobno stališče do vračanja naravnega okolja, .
  • bivalni prostor v naravnem, ruralnem in urbanem okolju ali kako vrniti koninuiteto biološke verige, .
  • ustvarjanje razmer za zdravo bivanje zanamcem (tehnična eksplozija v smislu modernizacije in ekološko osveščanje. .

     

    Literatura:

    zakonodaja, ki zadeva urejanje krajine.

     

    5. OBLIKOVANJE (70 ur)

  • razmejitev pojmov: domača obrt, umetna obrt, industrijsko oblikovanje, .
  • grafično oblikovanje (pomen v procesu vizualnih komunikacij, predstavitev, turistične ponudbe), vizualne komunikacije kot svetovni jezik likovnega sporočila, .
  • zgledni primeri, razvoj in mesto slovenskega grafičnega sporočila v svetovnem prostoru, .
  • industrijsko oblikovanje (serijska - industrijska proizvodnja uporabnih predmetov v človekovem bivalnem okolju), .
  • pojmovanje serijskega in unikatnega, .
  • zgledni primeri posameznih zvrsti proizvodov, razvoj in mesto slovenskega industrijskega oblikovanja in referenčni nosilci, .
  • modno oblikovanje (modne usmeritve, vpliv tradicije, vpliv italijanskega in pariškega oblikovanja na evropske modne usmeritve), .
  • pri vseh treh primerih je predstavljen pristop od naročnika, ideje do realizacije, .
  • dijaki se seznanjajo z javnimi predstavitvami oblikovanja v domovini in tujini kot z referenčnimi študijskimi dosežki in dosežki v odnosih naročnik - projektant - izvajalec.


    Literatura:

    Bernik, Stane: Pogledi v novejšo slovensko arhitekturo in oblikovanje, Park, Ljubljana 1992.

    Skalar, Peter in sodelavci: Slovensko grafično oblikovanje.

     

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    V okviru tematskega sklopa etnologija se učne vsebine povezujejo s terenskim delom, vezanim na preučevanje in grafični zapis prvinskih področij in zvrsti narodne kulture.

    V tematskem sklopu o kulturi stanovanja se učne vsebine povezujejo z vajami  iz posameznih sklopov, v okviru katerih je terenski praktikum obvezen in vezan na grafično poročilo in izdelek iz arhitekturne stavbne dediščine. Delo povezujemo tudi z drugimi strokovnimi likovnimi predmeti.

    Pri tematskem sklopu urbanizem (naselbinska kultura in urbanizem v času) naj se dijaki seznanijo predvsem z urbanistično dokumentacijo in urbanizmom kot interdisciplinarno dejavnostjo.

    Obveznost dijakov je izdelati skupinsko analizo posameznih področij človekovega bivanja kot rezultat terenskega raziskovalnega in analitično dokumentacijskega gradiva.

    Priporočeno je najmanj teden dela na terenu v povezavi z vsebinami likovnega, geografskega, jezikovnega in zgodovinskega področja (npr. alpski svet, kraško-primorski svet, panonski svet). V okviru tematike o urejanju krajine so obvezni ogledi botaničnega vrta, alpinetuma, naravnih in umetnih parkovnih ureditev ter posegov v smislu ekoloških prizadevanj za revitalizacijo naravnega okolja.

    V okviru tematskega sklopa oblikovanje je obveznost dijaka analiza likovnega poročila oblikovnega predmeta o uporabnosti, ceni, estetski vrednosti. Organizirani naj bodo pogovori, okrogle mize ali delavnice s priznanimi domačimi in tujimi oblikovalci.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Znanje se ocenjuje pisno in ustno; dijak izdela najmanj eno seminarsko nalogo.

     

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

     

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za bivalno kulturo in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet bivalna kultura odredba predpisuje:

    “Učitelj bivalne kulture je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz arhitekture ali krajinske arhitekture in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
    – diplomirani inženir arhitekture,
    – diplomirani inženir krajinske arhitekture.”

     


    5. RISANJE IN SLIKANJE

     

    I. OPREDELITEV PREDMETA

     

    Risanje in slikanje kot osrednji strokovni predmet na bodoči umetniški gimnaziji likovne smeri bo skupaj z ostalimi strokovnimi predmeti  ter v povezavi z ostalimi področji vzgajal in izobraževal likovne talente v likovnoumetniškem, humanističnem duhu. Dijakom bo omogočal pridobiti temeljne risarske in slikarske izkušnje, vedenje in poznavanje risbe in slikarstva od prazgodovine do današnjega časa, razširjal estetska, intelektualna, čustvena in domišljijska obzorja, usposobil za kritičnoanalitični odnos do umetniških in študijskih del (vaj), oblikoval osebni odnos do likovnih vrednot, pa tudi dijakov lastni likovnopredstavni, idejni in estetskih svet. Predmet bo dijake naučil mnogih delovnih navad, disciplin, postopkov, tehnik in metod, ki so povezane z risarsko in slikarsko prakso. Prav tako bo dijake usposobil za vrednotenje risarskih in slikarskih del s kriteriji, kot so: skladnost likovnih izrazil z likovnim slogom in namenom likovnega dela, mera in likovni red, pristnost in izvirnost, doslednost v uporabi likovne tehnike ipd.

    Predmet bo dijake vpeljal v umetnost opazovanja, usmerjal k oblikotvornemu, podobotvornemu, raziskovalnem načinu gledanja. Dijakom bo predmet risanje in slikanje razsvetlil procese likovnega - risarskega ali slikarskega snovanja. Prav tako jim bo postala znana zapletena pot od opazovanja do risbe ali slike. Dijakom bodo predstavljeni tudi različni likovni modeli, sistemi, metode in načini, kako transformirati videno v narisano ali naslikano ponazoritev stvarnosti. Resnične likovne kvalitete, kot so likovni red, harmonija, enotnost ipd. v risbi in slikarstvu, bodo dijaki znali ločevati od lažnih kvalitet, šarlatanstva, pretvarjanja, diletantizma in kiča. Predmet jih bo zavaroval pred nevarnostjo modnih, trendovskih, komercialnih, popularnih estetskih standardov in šabloniziranja. Usposobil jih bo za samostojno, etično odgovorno in estetsko zahtevno oblikovanje risbe ali slike, spoštovanje različnosti, za oblikovanje prepričanja, da risar ali slikar nikdar ne moreta znati vsega in da je radovednemu očesu dano opaziti in ugotoviti vedno kaj novega, tudi če se ponovno sreča z znanim modelom.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1 Cilji predmeta

    1.1 Splošni cilji predmeta

    .

  • Razvijanje likovnega mišljenja, oblikovanje vrednostnih sistemov za ocenjevanje risarskih ali slikarskih del, .
  • razvijanje sposobnosti za strokovno in teoretično razlago določenega risarskega ali slikarskega dela z analizo njegove strukture, pomena in značaja, skupno z analizo lastnega likovnega dela, .
  • vzgoja maturanta, ki bo sposoben razumevati dela likovne umetnosti  s področja risbe in slikanja, pa tudi grafike, keramike, kiparstva in stavbarstva starejšega časa in sodobnosti, .
  • vzgoja in izobrazba likovnega maturanta, da bo uspešno kandidiral na  visoki likovni šoli, .
  • razvijanje posameznikovega likovnega rokopisa in njegove občutljivosti za linijo in barvo (risanje in slikanje), .
  • razvijanje podobotvornega predstavnega sveta, domišljije, imaginacije in etičnega odnosa do kreativnega dejanja, .
  • vzgoja za razumevanje umetniškega duha, .
  • poznavanje konstitutivnih elementov risarske in slikarske prakse, .
  • kultiviranje likovnega čuta za odkrivanje lepega v naravi ali likovni umetnosti v okviru predavanj, dela z mentorjem ter s korekturami ateljejskega dela.

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. LETNIK

  • uvod: seznanitev s programom, načinom dela, zahtevami, kriteriji, organizacijo dela v risarsko - slikarskem ateljeju, .
  • razlaga osnovnih pojmov:  risanje in slikanje kot osnovnih likovnih dejavnosti, .
  • definicija pojma disegno in pojma podoba in slika, .
  • vloga risarske in slikarske umetnosti v kulturni zgodovini človeštva, .
  • likovni jezik in pravila risanja in slikanja, prvine, ki jih uporabljamo pri risanju in slikanju, .
  • risarske in slikarske tehnike, .
  • materiali, orodja in oprema za risbo in sliko, .
  • gledanje in opazovanje kot izhodišče za podobotvorno dejavnost, .
  • mimezis: o odnosu med modelom - naravo in risbo ali sliko, ki ta model interpretira, .
  • risarske ali slikarske teme, .
  • primarna risba: o likovnem formatu, .
  • likovni prostor: sistem, ki ga sestavljata figura in ozadje, pozitivni in negativni prostor, .
  • globinska vodila, perspektiva, .
  • skica kot uvod v študijo, .
  • pomožne in konstruktivne linije pri zgradbi risbe.

     

    VAJE - uvod

  • Preverjanje čutno - nazornega materiala, ki ga imata na voljo risar in slikar: .
  • preizkušanje likovne točke (svinčnik, oglje, čopič - tuš), papir format A2, .
  • preizkušanje črte (svinčnik, oglje, flomaster, kemični svinčnik, keramični svinčnik, čopič - tuš, trstika - tuš), papir format A2, .
  • več vaj na papirju - z njimi dijaki preverjajo praktično vrednost različnih likovnih točk, različnih črt, odnosov med njimi in razlik, ki nastajajo zaradi uporabe različnega orodja oziroma materiala.

     

    Risanje po modelu:

  • 1. tema: oglato geometrijsko telo: kocka (črtna risba s svinčnikom HB na papirju format A2; o proporcu in metodi, s katero preverjamo razmerja na opazovalnem modelu - viziranju), .
  • oglato geometrijsko telo II.: kvader; stoječ, ležeč, sloneč na kocki (črtna risba s svinčnikom HB na papirju format A2), .
  • okroglo geometrijsko telo: valj; stoječ, ležeč, sloneč (črtna risba s svinčnikom HB na papirju format A2),

     

  • 2. tema: glinena posoda (neglazirana terakota preprostih oblik), črtna risba, kot v prejšnjih vajah, .
  • kompozicija dveh glinenih posod v pokončnem položaju; črtna risba s svinčnikom HB na papirju format A2,

     

  • 3. tema: kompozicija pokončne in ležeče glinene posode; črtna risba kot prej

     

  • 4. tema: kompozicija predmetov iz stekla (steklenica in kozarec npr.); črtna risba kot prej,

     

  • 5. tema: tihožitje s kompozicijo keramične posode, steklenice in škatle; črtna risba s svinčnikom HB na papirju A2, toniziranje z nizanjem črt v paralelah pod različnimi koti, rastri linij na način grafične tehnike G.Morandija in njegovih jedkanic na temo tihožitje, .
  • frontalni pouk: tonske in barvne vrednosti, svetlo - temno in valeurji v slikarstvu, risbi in grafiki,

     

  • 6. tema: tihožitje: kompozicija glinene posode in škatle; črtna risba s svinčnikom HB, nato mrežno senčenje kot pri prejšnji vaji s tušem in peresom,

     

  • 7. tema: tihožitje: več glinenih posod in steklenica; črtna risba s svinčnikom HB, nadaljevanje z barvico - monokromatsko toniranje, .
  • vaje s temo tihožitje: skiciranje kot črtna risba, s svinčnikom HB, nato uporaba linije, narejene s čopičem in tušem (brez laviranja), .
  • tihožitje: lavirana risba s tušem in peresom po skicozni linearni osnovi - svinčnik HB, .
  • tihožitje: akvarelirana risba s tušem in peresom na osnovno risbo s svinčnikom .
  • tihožitje: trstika - tuš brez predhodne osnove s svinčnikom, .
  • tihožitje: flomaster brez skiciranja, papir format A2. .

     

    Frontalna razlaga temeljnih pojmov perspektivnega risanja: o prostorskem križu, frontalni, slikovni, talni in medialni ravnini:

    * o očišču, horizontu, bežiščih),
    * o rakurzih (žabja, ptičja perspektiva),
    * o skrajšavah zaradi kota, pod katerim stvar  opazujemo oziroma zaradi oddaljevanja,
    * o koordinatni mreži z dvema osema x in z, na katero med procesom risanja oziroma slikanja prenašamo vse prostorske točke,
    * o resnici, videzu in likovni resnici

    Vaja: atelje - študija interierja; črtna risba s svinčnikom na papirju A2

    eksterier: risanje obrežja Ljubljanice med sotočjem z Gradaščico (perspektivična študija Plečnikovega stopničasto urejenega brega reke z vrbami; črtna risba HB na papirju A2.

     

    2. LETNIK

  • besedna obnovitev vsebin iz prvega letnika in seznanitev s programom risanja in slikanja v drugem letniku frontalna razlaga: CROQUIS ali vaja v hitrem risanju, .
  • o kultiviranju občutka za dinamično čustveno in intuitivno izražanje z linijo, .
  • o urjenju vizualnega spomina, .
  • o ekonomiji linearnih sledi, zarisujočih likovno bistvo opazovanega modela, .
  • o kitajskem hitrem beleženju vtisov s čopičem in tušem, .
  • o ustvarjanju risbe brez opazovanja vidnega sveta (risanje po domišljiji), .
  • o risanju kot načinu spoznavanja sveta, .
  • o risanju kot sredstvu za izražanje vizualnih doživetij, občutij in idej, izhajajočih iz opazovanja sveta, .
  • o odnosu med linijo in barvo, .
  • o risbi kot pripravi za sliko (funkcija risbe, o procesu nastajanja slike, analiza njene vloge od renesanse do 20. stoletja, od Leonarda do Picassa).

     

    VAJE:

  • 1. tema: študija perspektive stopničastega obrežja Ljubljanice, poraslega z vrbami (Trnovo); risba s svinčnikom 2B, črtno ponazarjanje naravnih struktur (krošnje, debla, rečna površina, stopničasti breg, oblaki, ptice, ljudje...),
  • veduta študija perspektive arhitekture Plečnikovih Križank, ljubljanskega gradu ipd.; črtna risba s svinčnikom HB in B na papirju A2,

     

  • 2. tema: stol - risanje stola brez naslonjala in brez opiral za roke, modela, ki je podoben odprti konstrukciji kvadra (s kvadratno obliko sedežne površine); svinčnik HB in senčenje s svinčnikom 2B, .
  • ležeč stol - risanje perspektivičnih skrajšav nog v črtni risbi s svinčnikom HB in nadaljevanje v tehniki lavirane risbe s tušem, .
  • Thonetov stol 1. - študij elips, črtna risba in senčenje (modelacija) s svinčnikom 2B, .
  • Thonetov stol 2. - izvedba v mokri tehniki; črtna risba s svinčnikom HB, nadaljevanje v monokromatski risbi z lužilom, akvarelnim čopičem in vodo (laviranje),

     

  • 3. tema: jajce, organska praoblika, risanje povečanega modela; črtna risba, senčenje z “drakslanjem“, vaja kontinuiranega tonskega prehoda,

     

  • 4. tema: krogla - najpopolnejša oblika, tudi organska praoblika; risanje večjega modela krogle z linearnim nizanjem “vzporednikov, meridianov” in drugih črt, ki orisujejo površino krogle, .
  • krogla - študija sence pri usmerjeni svetlobi z reflektorjem; kontinuirani tonski prehodi, ustvarjeni s svinčnikom 2B in v tehniki “drakslanja“, .
  • frontalna razlaga o: 
    * principu chiaro - scuro v slikarstvu,
    * dramaturgiji v risbi ali sliki, doseženi s tonskim stopnjevanjem,
    * svetlobnem vrhu, polsenci, senčnem grebenu, senci, reflektirani svetlobi, nasebni in odsebni senci,
    * glavi, najzanimivejši formi človeškega telesa, portretu,
    * sklopu treh največjih nepravilnih oblik, ki sestavljajo glavo,
    * uporabi geometričnoanalitičnega kriterija pri ocenjevanju oblike glave in geometrizaciji, metodi, ki risarju s poenostavitvami nepravilnih organskih oblik na sklopu pravilnih geometrijskih teles pomaga konstruktivno interpretirati glavo.

     

    VAJE:

  • glava - geometriziran mavčni model; črtna risba s svinčnikom HB, senčenje z 2B,

  • glava - drug pogled na geometriziran mavčni model; izvedba v črtni risbi s svinčnikom, nadaljevanje s peresom in tušem (grafično senčenje z mrežnimi rastri),

  • oko - podobno povečanemu, odprtemu modelu ježice divjega kostanja - mavčni model obraznega detajla; črtna risba s svinčnikom HB, senčenje kontinuiranega tonskega prehoda (usmerjena svetloba z reflektorjem) s svinčnikom 2B na način “drakslanja“,

  • uho - povečan model školjki podobnega detajla glave; črtna risba s svinčnikom HB, nadaljevanje s čopičem in tušem ter laviranjem,

  • usta - nos - povečan mavčni model obraznega detajla; črtna risba in senčenje s svinčnikom ali barvico,

  • tihožitje I - sestavljeno iz barvno poenostavljenih vrednosti (brez močnih kontrastnih barvnih vrednosti), temelječih na izrazitem tonskem kontrastu, več predmetov, kot so steklenice, škatle, lončene posode, draperija ipd; črtna risba s svinčnikom, nadaljevanje v tehniki laviranke z lužilom,

  • tihožitje II - kompozicija predmetov; prevladujejo sorodne, naravne in akromatične barve; risba s svinčnikom HB, nadaljevanje z akvareliranjem,

  • tihožitje III - kompozicija kontrastnejših predmetov; risba s svinčnikom, nato s peresom in tušem, akvarelirano,

  • tihožitje IV - kompozicija barvno razgibanih predmetov z dominanto v kateri od primarnih barv; risanje in slikanje v tehniki gvaša (uporaba vodenih barvic ob dodajanju kritno bele barve).

    3.  LETNIK

    Uvodni pogovor: besedna obnovitev snovi preteklega letnika in seznanitev s programom risanja in slikanja v 3. letniku.

    Frontalna razlaga:
    * barva v slikarstvu,
    * o abstraktnem slikarstvu,
    * o barvnih ključih ali harmoničnem komponiranju več barv,
    * o pastelu kot slikarski tehniki (Degas),
    * o postopkih konstruktivnega pristopa k risanju in slikanju zahtevnih organskih oblik, kot je npr.oblika človeškega telesa,
    * o kriterijih pri ocenjevanju teh oblik:
    ¨ o opazovalnoizkustvenem kriteriju,
    ¨ o silhuetnem kriteriju,
    ¨ o geometričnoanalitičnem kriteriju,
    ¨ o anatomskem kriteriju,
    ¨ o slikarskem (svetlobnem in barvnem) kriteriju.

    Uvodne vaje: tonsko slikanje v pastelu.

    .

    VAJE:

  • draperija (večji kos blaga, vržen čez risarsko stojko (svetla, enobarvna tkanina brez vzorcev); risanje z ogljem in nadaljevanje risbe s črnim in belim pastelom oziroma pastelom v izbranem barvnem tonu iz skupine zemeljskih barv ter črnim in belim pastelom,

  • frontalna razlaga pojma: modelacija (upodabljanje senc na risbi  imenujemo senčenje ali modeliranje (Leonardo da Vinci, Carravaggio, Goya, Rembrandt, Picasso),

  • vaja: glava - geometrizirani mavčni model glave;  risba z  ogljem, dopolnjena s pastelom z monokromatsko modelacijo (kot pri prejšnji vaji),

  • frontalna razlaga: uvod v anatomijo človeškega telesa; o pomenu  poznavanja strukture človeškega telesa, o anatomiji, ki risarju in slikarju pomaga konstruktivno in študijsko risati in slikati figuro; akt in oblečeno figuro, pa tudi portret in figuralno kompozicijo:
    * o primerjalni anatomiji S.Parkerja (prikaz skeletne zgradbe človekovega telesa v primerjavi s strukturo živalskega,
    * o lobanji - oblikovne značilnosti, proporci in delitev na možganski in  obrazni del ter seznanitev s kostmi glave.

    Vaja:

  • lobanja I.; risba s svinčnikom HB in senčenje (modelacija) z mehkejšim grafitom (B2) na papirju velikosti A2,

  • lobanja II.; risba z ogljem - modelacija,

  • lobanja III.; risba s pastelom - modelacija ob uporabi črne, bele in svetle oker barve,

  • lobanja IV.; risba z belo kredo ali belim pastelnim svinčnikom na temni podlagi,

  • lobanja V.; hitropotezna skicozna risba z mehkim svinčnikom B2, flomastrom ali tušem in čopičem,

  • lobanja VI.; risba s peresom in tušem; lavirano,

  • lobanja VII.; lavirana risba s tušem ali lužilom v poljubni monokromatski izvedbi.  

    .
    Frontalna razlaga: ekstremitete
    * o nogi (stopalu) in roki (dlani) - prikaz kosti in poglavitnih mišic ter vezi.

    Vaja:

  • roka I.; risba kiparskega modela - tonska risba z mehkim svinčnikom B2

  • roka II.; risba z ogljem,

  • roka III.; tonska risba s pastelom,

  • noga I.; študija kiparskega modela, osnovna risba s svinčnikom HB, nadaljevanje s tušem in trstiko (peresom),

  • noga II.; lavirana risba s tušem na osnovno črtno risbo s svinčnikom HB,

  • noga III.; skiciranje s flomastrom ali tušem in čopičem v hitrih potezah,

  • človeška figura.


    Frontalna razlaga: sestave in značilnosti oblik telesnin (vretenaste, nepravilne organske forme, konveksno napete,

  • o proporcu človeškega telesa,

  • o glavi, trupu, ekstremitetah in povezavah med njimi,

  • o vratu in sklepih,

  • o poenostavitvah ob prikazu lesenega slikarskega modela, ki ga je možno postaviti v različne poze.

    Vaja:

  • figura I.; leseni slikarski model; risba z mehkim svinčnikom B2,

  • figura II.; slikarski model v novi pozi; osnovna risba s svinčnikom HB, nadaljevanje v tehniki perorisbe,

  • figura III.; slikarski model v drugačni pozi; risba s svinčnikom HB, nadaljevanje v tehniki laviranke s tušem ali lužilom, akvarelnim čopičem in vodo,

  • glava; kiparski portret, model mavčne kopije po antičnih predlogah, primerkih kopij renesančnega in baročnega kiparstva, npr. glava Michelangelovega Mojzesa, Donatellovega portreta N. da Uzzana, glava Praksitelovega Hermesa, glava Miloške Venere, glava Berninijeve sv.Tereze ipd. (pogoj: usmerjena svetloba z reflektorjem),

    vaja v risanju portreta; črtna risba s svinčnikom HB, kasneje dodana modelacija s svinčnikom B2,

  • portret I.; karakterna študija s črtno risbo in modelacijo z barvnikom - suhe barvice v monokromatski izvedbi,

  • portret II.; karakterna študija s svinčnikom HB ter z modelacijo - senčenje z mrežnim rastrom paralelnih linij v tehniki perorisbe,

  • portret III.; karakterna študija s  svinčnikom HB in modelacijo v tehniki laviranke (tuš ali lužilo v eni barvi, čopič),

  • portret IV.; karakterna študija na način karikature - risba z mehkim svinčnikom (2B-8B),

  • portret V.; karikatura v tehniki perorisbe ali na način hitropoteznega skicoznega risanja - krokija s flomastrom.

     

    4. LETNIK   

    Uvodni pogovor - besedna obnovitev snovi preteklega letnika in seznanitev s programom risanja in slikanja v 4. letniku (oblečena figura, akt po kiparskem modelu, torzo, poprsje, kopija umetniškega dela, portret, avtoportret, interier, eksterier in tihožitje);

  • tehnike: oglje, kreda, pastel, akvarel, gvaš, tempera in akril,

  • novo problemsko področje pri slikanju: modulacija - oblikovanje iluzije volumna in globine s pomočjo uporabe toplo - hladnega barvnega kontrasta.

  • frontalna razlaga: razlika med dvema načinoma, s katerima v risbi ali slikarstvu prikazujemo volumen in globino, telesnost predmetov in figur, tretjo dimenzijo prostora; razlika med modelacijo in modulacijo.

    * o prostorskih učinkih barve,
    * o barvi - temeljni orisni likovni prvini,
    * o subtraktivnem, odštevalnem ali snovnem materialnem mešanju barv neposredno na paleti ali posredno s t.i. optičnim mešanjem barv,
    * izraznost barve in njena poglavitna likovna lastnost: ploskovnost,
    * barvna harmonija,
    * barvne dimenzije in praktična uporaba v slikarstvu.

    VAJE:

    Kopija umetniškega dela:

  • I. tonska; risarska kopija izbranega slikarskega dela (npr.portreta Mona Lize),

  • II. tonska; laviranka (čopič, tuš ali lužilo),

  • barvna; akvarelirana risba, akvarelirana perorisba,

  • barvna; tempera ali akril (vsaka od vaj izhaja iz študije drugega slikarskega dela, npr.: Rembrandtov mladostni avtoportret, Vermeerjeva Deklica s turbanom, Piccasov portret Gertrude Stein, Modiglianijev akt, Matissovo tihožitje, Morandijevo tihožitje ipd.).

  • za domačo nalogo dijaki napravijo vsaj 4 kopije risarskih umetniških del teh avtorjev: Leonarda da Vincija, Michelangela, Dürerja, Rubensa, Ingresa, Goye, Degasa, Picassa, Matissa, Hockneyja, ipd.

     

    Frontalna razlaga: fotografija v likovni umetnosti kot študijski vir, ki nadomesti model (primer Muzbridgeovih fotografij sekvenčnih študij človeka in živali v gibanju in njegovega vpliva na F. Bacona, slovenskega fotografa Avgusta Bertholda, Groharja ipd.

    Povezava fotografije in realizma v slikarstvu, o skrajnosti v likovni umetnosti:
    * hiperrealizem ali fotorealizem, o vplivu slikarstva na fotografijo - pikturalizem
    * o figuraliki v moderni umetnosti,
    * o navzočnosti in transformaciji figure v impresionizmu, postimpresionizmu, ekspresionizmu, kubizmu, futurizmu in nadrealizmu (od Boscha, Archibolda do Miroja in Dalija).

    Vaja:

  • študija akta po kopiji antičnega kiparstva; risba z mehkim svinčnikom, ogljem, kredo ali pastelom (tonska modelacija brez bele barve),

  • študija poprsja Miloške Venere; risba z mehkim svinčnikom, ogljem, kredo ali pastelom (tonska modelacija, pri izvedbi s pastelom tudi z uporabo bele barve in obravnavo tonskih vrednosti ozadja),

  • študija glave Michelangelovega Mojzesa; slikanje s pastelom na sivo toniranem papirju ali ekokartonu po predhodni osnovi risbe z ogljem,

  • študija glave Praksitelovega Hermesa; slikanje s tempero na kartonu, najprej samo črno-belo, nato še z dodajanjem svetlega okra in pariško - modre barve,

  • študija glave Donatellovega portreta Niccoloja da Uzzana; slikanje s tempero na kartonu po predhodni risbi s svinčnikom (modelacija z omejeno barvno paleto: črne, bele, svetle oker in pariško modre),

  • sedeča oblečena figura; risanje na osnovi opazovanja modela, študija sedečega sošolca; risba z mehkim materialom - ogljem ali kredo, modelacija tonskih vrednosti (senčenje telesnin figure in oblačila (draperije), upoštevajoč osvetlitev,

  • študija oblečene figure; risba z ogljem ali kredo brez senčenja - linearna študija figure in prostora, v katerem je le-ta na t.i. ekokartonu ali drugem nekoliko toniranem papirju velikosti A2,

  • študija oblečene sedeče figure; risba s kredo, konstruiranje prostora, stola in figure z linearno analizo oblik ob uporabi pomožnih linij, kot so presečnice, obodnice, osi itd.

  • študija sedeče figure; risanje in slikanje sedečega sošolca, risba s svinčnikom in slikanje s tempero, karton B2 velikosti (50x70 cm) - določanje tonskih vrednosti z uporabo bele, črne, svetle okre in pariško modre,

  • študija sedeče figure; risanje in slikanje sedečega sošolca (druga oseba, druga poza), risba s svinčnikom in slikanje s tempero ali akrilom na kartonu velikosti B2 - določanje tonskih in barvnih vrednosti ob uporabi celotne palete izhodiščnih barv, upoštevanje lokalne barve,

  • tihožitje - postavitev kompozicije barvno razgibanih predmetov, sestavljene iz steklenic, keramike in draperije; akvarelirana risba s svinčnikom v tehniki mokro na suho ob upoštevanju tona in lokalne barve (referenca G.Morandi),

  • tihožitje II.; slikanje barvno razgibane, vendar ne preveč kontrastne kompozicije predmetov in draperije v temperi ali akrilu na kartonu velikosti B2; določanje lokalnega barvnega tona in slikanje senčnih vrednosti s hladnimi barvami - modulacija (referenca G.Morandi),

  • tihožitje III.; slikanje barvno zahtevnega sestava različnih predmetov in draperije (v barvno kontrastnih odnosih) v tehniki tempere ali akrila na kartonu velikosti B2; upoštevanje lokalnega barvnega tona in razdelitev barvnih vrednosti na način posameznih barvnih ploskev; frontalna razlaga pravil barvnega oblikovanja:

  • o barvno enotni atmosferi v sliki,

  • o prevladujočih barvah določenega prostora,

  • o vplivu barve predmeta na okolico,

  • o finih barvnih odnosih, niansiranju, barvnih odtenkih, minimalnih premikih med toplim in hladnim barvnim tonom,

  • o slikanju z uravnoteženjem vseh barvnih odtenkov tako, da nam optično pomešani dajo umirjeno sivino (nevtralno barvo) (referenca: barvitost približana optični sivini pri G.Morandiju).

    .

    Eksterier:

  • risanje z barvnimi kredami na obrežju Ljubljanice ali v parku Tivoli; določanje lokalnega barvnega tona ob upoštevanju zračne in barvne perspektive,

  • arhitektura Plečnikove Ljubljane (Križanke, Trg francoske revolucije, NUK, Plečnikova hiša z vrtom v Trnovem - Arhitekturni muzej itd); študija perspektive - risba s flomastrom, artpenom, kemičnim svinčnikom ali damskim peresom in tušem na osnovi risbe s svinčnikom,

  • veduta - kroki, pogled vzdolž mestne ulice, npr. od Napoleonovega stebra proti parku Zvezda,

  • živalska anatomija - risanje okostja živali, živalske lobanje ipd.

  • risanje živali - kroki psa ali goloba, opazovanega v parku (risanje zunaj šolskega ateljeja).

    .

    Interier:

  • risanje in slikanje šolskega ateljeja; akvarelirana risba s svinčnikom, akvarelirana risba z barvicami, ki se topijo v vodi, risba z barvniki (suha barvna tehnika)          (referenca: risbe in slike interierov in figur D.Hockneyja).

    Avtoportret:

  • risanje ob ogledalu in po spominu; risba z ogljem ali pastelnim svinčnikom na ekokartonu,

  • za domačo nalogo naslikajo avtoportret v tehniki akvarelirane risbe s svinčnikom ali damskim peresom in tušem.

     

     

    2 Standardi  znanj

        Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami..

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREMETNE POVEZAVE

     

    Večina ur je namenjena likovnemu snovanju - risanju in slikanju, manjši del pouka pa bodo zapolnjevala predavanja, ogledi razstav, ogledi skicirk in domače naloge ter ocenjevanje programov.

    Oblika pouka je frontalna in individualna. Pouk risanja in slikanja se povezuje s predmetom likovna teorija.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

     

    Ocenjuje se dijakov izdelek.

     

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

     

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za risanje in slikanje in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet risanje in slikanje odredba predpisuje:

    “Učitelj risanja in slikanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva ali likovne pedagogike in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
    – akademski slikar,
    – akademski kipar,
    – profesor likovne pedagogike.

    Učitelj risanja in slikanja je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
    – diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,
    – diplomirani industrijski oblikovalec,
    – diplomirani inženir arhitekture

    z najmanj 5-letno ustvarjalnostjo in javnimi predstavitvami iz risanja in slikanja.”

     


    6. PLASTIČNO OBLIKOVANJE

    I. OPREDELITEV PREDMETA

     

    Predmet obsega 70 ur in daje dopolnilna znanja temeljnim predmetom likovne smeri. Predmet se izvaja v bloku, na koncu tretjega letnika.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1 Cilji predmeta

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Dijaki:

    ¨ znotraj predmeta plastično oblikovanje razvijajo svoj likovni talent,
    ¨ seznanijo se z različnimi kiparskimi materiali,
    ¨ spoznajo različna orodja za obdelavo kiparskih materialov,
    ¨ seznanijo se s tehnologijo obdelovanja posameznega materiala,
    ¨ spoznajo kiparski pogled tako v likovno umetnost kakor tudi v arhitekturo in urbanizem,
    ¨ izoblikujejo pravilen odnos do estetskega videza končnega izdelka,
    ¨ razvijajo delovne navade,razvijajo razmišljanje o prostoru.

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1.    Kiparstvo kot umetnost volumna.
    2.    Kiparski materiali in lastnosti.
    3.    Kras.
    3.1. Ekskurzija po Krasu in ogled kraških posod ter drugih kamnitih arhitekturnih elementov.   
    3.2.O kamnu.
           - nahajališča s poudarkom na slovenskih kamnolomih.
           - nastanek kamnov, s poudarkom na marmorjih.
           - lastnosti marmorjev.
    4. Izdelava skic v risbi.
        Obdelava marmorja (teoretično).
        Ročna in strojna orodja za obdelavo marmorja.
    5. Izdelava modela v glini.
        Izbira najprimernejšega kosa marmorja glede na skice in glineni model.
    6. Klesanje marmorja pod mentorskim vodstvom.
        Modeliranje portreta po mavčnem odlitku v glini pod mentorskim vodstvom.
    7. Zaključevanje ročnih klesarskih del.
        Strojna obdelava marmorja (žaganje, brušenje).
        Končno poliranje marmorja.
    8. Ekskurzija po Primorski z ogledom javnih plastik.
    9. Izbira lesa za izdelavo manjšega uporabnega predmeta.
        Izdelava skice v risbi.
        Obdelava lesa (teoretično).
        Ročna in strojna orodja za obdelavo lesa.
    10. Klesanje lesa pod mentorskim vodstvom.
          Strojna obdelava lesa (žaganje, brušenje) ter končno poliranje izdelka.
    11. Priprava končnih izdelkov za razstavo (podstavki, podnapisi).
          Postavitev razstave.
          Ogled vseh del in pogovor.
          Otvoritev razstave.

     

    2 Standardi znanj

     

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Predmet plastično oblikovanje je namenjen dijakom likovne gimnazije kot eden izmed strokovnih predmetov. Glavni namen predmeta je razvijanje likovnega talenta posameznega dijaka. Ker je število ur razmeroma majhno, bo predmet dijaku predvsem omogočil vpogled v načine kiparskega dojemanja prostora in volumna. Po drugi strani bo dijak spoznal različne kiparske materiale in tehnologijo obdelave le-teh. Seveda je potrebno poudariti, da gre za predmet, pri katerem je veliko odvisno od ročnih spretnosti in je zato izvajanje predmeta predvsem praktično delo z večjim poudarkom na izdelovanju kakor na izdelku.

    Prostor, v katerem bomo delali, bo opremljen za delo z vsemi kiparskimi materiali: glino, mavcem, kamnom in lesom. Za obdelavo kamna so možnosti tudi za delo na prostem. Delovni prostori  morajo omogočati  individualno delo ali delo v skupinah.

    Medpredmetne povezave: umetnostna zgodovina, bivalna kultura - etnologija, risanje, likovna teorija.

     

    Potek izvajanja programa:

  • Pouk poteka v šolskih prostorih in zunaj šole. Dijake za štirinajst dni preselijo v Štanjel na Krasu, kjer jim je v ateljejih in na prostem omogočeno delo. Lokacija je pomemben dejavnik pri samem delu, ker Štanjel z vso svojo zgodovino in posebnostjo nekako sili dijake, da celoviteje gledajo na vizualne umetnosti.
  • Delo poteka ves dan. Dopoldnevi so namenjeni predvsem praktičnemu delu v določenem materialu, popoldnevi pa teoretičnim predavanjem in modeliranju v glini ter risanju skic. Večeri so namenjeni pregledom celodnevnega dela in pogovorom o težavah, s katerimi se srečujejo ob delu.
  • Dijaki izvedejo tri naloge. Prva naloga je izdelava kraške posode v kraškem marmorju. Druga naloga je izvedba portreta sošolca v glini in odlivanje le tega v mavcu. Tretja naloga je izvedba manjšega uporabnega predmeta v lesu.
  • Dijak uporabi dva klasična kiparska materiala (kamen, les) in glino kot metamaterial za izvedbo v tretjem klasičnem materialu - kovini. Ker je samo odlivanje v kovini prezahtevna naloga tako po tehnični kot finančni plati, bodo dijaki praktično izvedli odlivanje v mavcu, teoretično pa spoznali načine odlivanja v bronu.
  • Poleg vsakodnevnega praktičnega in teoretičnega dela sta v sklopu programa organizirani tudi dve ekskurziji. Prva je namenjena ogledu Krasa in kraške arhitekture ter posebnih kraških kamnitih izdelkov. Druga ekskurzija je pregled javnih spomenikov na Primorskem. Pri tej ekskurziji se posvečamo predvsem kiparskim problemom pri posameznih skulpturah in pa postavitvi skulpture v urban ali naravni prostor.

    V okviru programa je večina časa namenjena obdelavi kraškega marmorja. Vsak dijak izdela manjšo “kraško posodo”. Zaradi kraja, kjer program poteka, to je slovenski Kras, je izbrana taka tema dela, da je izdelke mogoče oblikotvorno in vsebinsko povezati na kamnoseško tradicijo tega območja.

    Tako izveden program se bistveno razlikuje od nekajurnih srečanj v šolskih prostorih predvsem zato, ker je dijaku omogočeno, da se časovno in duhovno celovito posveti izdelovanju posameznih nalog. Vsekakor tak način poveže - prek dela in druženje - tako dijake med seboj kakor tudi njihove mentorje.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Ocenjuje se dijakov izdelek.

     

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

     

    Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za likovno smer zapisali v učnem načrtu za plastično oblikovanje in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).

    Za strokovni teoretični predmet plastično oblikovanje odredba predpisuje:

    “Učitelj plastičnega oblikovanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kiparstva in si pridobil strokovni naslov:

    –        akademski kipar.”

     


    7. OSNOVE VAROVANJA DEDIŠČINE 

    I. OPREDELITEV PREDMETA

          

    Konserviranje - restavriranje predstavlja del širše dejavnosti varovanja naravne in materialne* kulturne dediščine. Ukvarja se z neposrednim poseganjem v okolje ali neposredno v same predmete materialne kulturne dediščine (dalje: predmeti dediščine), da bi jih obvarovali in ohranili.

    Namen predmeta je seznaniti dijake s plemenito dejavnostjo, ki ohranja predmete dediščine kot dela nacionalne samobitnosti. Dijake uvaja v znanja in vedenja, ki širijo njihova obzorja v kulturi in jih vzgaja v pozitivnem odnosu do stvaritev preteklosti. Pri njih vzbuja morebitne kasnejše opredelitve za poklicno udejstvovanje v tej dejavnosti.

    * Materialna kulturna dediščina v nasprotju z nematerialno ali nepredmetno kulturne dediščino (glasba, književnost, običaji...)

    Položaj predmeta v programu umetniške gimnazije je informativno-povezovalni. Predmet dijake ne usposablja za konservatorsko in restavratorsko delo, temveč skrbi za temeljno informiranje o tej dejavnosti in spodbuja povezave med tem predmetom in zlasti biologijo, fiziko, kemijo, zgodovino umetnosti, bivalno kulturo, ploskovnim in plastičnim oblikovanjem ter risanjem in slikanjem.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

     

    1 Cilji predmeta

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

  • vzgoja dijakov za pozitiven odnos do predmetov dediščine, .
  • razvijanje spoštljivega in pozitivnega odnosa dijakov do njihovih lastnih kreativnih stvaritev, kreativnih stvaritev drugih ter stremljenja k visoki kakovosti in trajnosti teh stvaritev, to pa pomeni skrb za predmete dediščine že ob njihovem nastajanju, .
  • razvijanje pozitivnega odnosa do dejavnosti varovanja dediščine in znotraj nje do konserviranja - restavriranja, .
  • poznavanje temeljnih prvin zakonodaje s področja varovanja kulturne dediščine, .
  • poznavanje osnov konservatorske in restavratorske stroke.

     

    OPERATIVNI CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    DIDAKTIČNA IN METODIČNA PRIPOROČILA

    splošno o dediščini

    definicija dediščine

    naravna in kulturna dediščina, materialna in nematerialna dediščina

    zgodovina umetnosti, bivalna kultura

    metoda razlage ob uporabi pripomočkov in sredstev, navedenih v točki 4, pojasnila vprašanja dijakov

     

    zvrsti obravnavanega gradiva

    arhivsko-knjižno, muzejsko, likovno (stavbno, krajinsko)

     

     

    pravno varstvo

    ustava

    glavni členi

     

     

     

    zakoni

    poglavitni pojmi

     

     

     

    konvencije

    namen

     

     

     

    kodeks

    temeljna določila

     

     

    organiziranje varstva dediščine

    ministrstvo

     

     

     

     

    upravne organizacije

    Uprava RS za KD, Arhiv RS

     

     

     

    javni zavodi

    arhivi, knjižnice, muzeji, zavodi za varstvo NKD, drugo

     

     

     

    predmeti kons. in rest.obravnave, tehnike in tehnologije

    arhivalije, materiali, značilnosti, bolezni, poškodbe

     

     

     

     

    muzealije, materiali, značilnosti, bolezni, poškodbe

     

     

     

     

    likovna dela, materiali, značilnosti, bolezni, poškodbe

     

     

    konservatorskoin restavratorsko delo na predmetih dediščine

    nega, vzdrževanje okolja in predmetov

    manipulacija, mikroklima, osnovni ukrepi, zaščite, preventiva

    fizika, kemija, biologija

     

     

    strokovne priprave na kons.-rest. poseg

    prevzem dela, splošni podatki, organizacija delovišča, raziskava stanja

    biologija, fizika, kemija, zgodovina umetnosti

    seminarske naloge, obiski ateljejev/delavnic (glej tč. 1.4.), ogledi v okolici (po Ljubljani)

     

     

    priprava programa posega, priprava kalkulacije

    bivalna kultura

     

     

     

     

    ploskovno in plastično oblikovanje, risanje in slikanje

     

     

    potek izvedbe posega

    preservacija, konserviranje, restavriranje, rekonstrukcija, renoviranje, revitalizacija, čiščenje, odstranjevanje, utrjevanje, kopiranje

     

     

     

    kolavdacija

    strokovne komisije

     

     

     

    navodila za nego in vzdrževanje

     

     

     

     

    izdelava poročil

    dokumentiranje, pisno, grafično, fotografsko, materialno

     

     

     

     

    2 Standardi znanj

     

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pouk temelji na ustnem podajanju snovi ob pomoči vizualnih sredstev. Ob koncu učne ure je nekaj minut namenjenih vprašanjem dijakov in pojasnilom.

    Nekaj časa je namenjenega ogledu predmetov dediščine v okolju ter obisku konservatorskih-restavratorskih ateljejev/delavnic v Arhivu Republike Slovenije, Narodnem muzeju in Restavratorskem centru Republike Slovenije.

    Od predvidenih 70 učnih ur oziroma 2 ur pouka na teden, naj bo obiskom in ogledom namenjenih najmanj 8 ur pouka. Ogledi in obiski naj bodo organizirani v skupinah, ki ne presegajo polovice števila dijakov v razredu. Gre za specifične razmere, ki jih narekuje delo v ateljejih/delavnicah in ogledi v urbanem okolju ter specifičnost nekaterih objektov.

    Medpredmetne povezave so navedene v tabeli.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Pouk temelji na predavanjih, seminarskih nalogah in ogledih v ateljejih/delavnicah in okolici, zato se prva preverjanja ugotavljajo z dnevnimi pogovori ob koncu predavanja. Zlasti je treba utrjevati temeljno strokovno terminologijo.

    Ocenjevanje se opravlja na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja ustno, ob zaključku pa pisno in ustno. Ocenjujejo se tudi drugi dijakovi prispevki, kot so seminarske naloge in druge oblike sodelovanja in nastopanja dijakov v okviru učnih ur.

    Zaradi majhnega števila ur se za pisno ocenjevanje pripravi katalog izpitnih vprašanj.