KATALOG ZNANJ

INFORMATIKA

POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

70 ur

VSEBINA

1. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIH LETNIKIH IN OBLIKAH IZOBRAŽEVALNEGA DELA
2. VLOGA IN POMEN PREDMETA
3. GLOBALNI CILJI
4. USMERJEVALNI CILJI
5. OPERATIVNI CILJI
6. KATALOG OSNOVNIH ZNANJ, VEŠČIN IN DELOVNIH ZMOŽNOSTI DIJAKOV S PODROČJA INFORMATIKE, RAČUNALNIŠTVA IN KOMUNIKACIJ
7. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA
8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
9. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
10. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 69. seji 17. 6. 2004.

1. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIH LETNIKIH IN OBLIKAH IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Skupaj	Teorija	Vaje skupaj	Vaje z delitvijo
1. ali 2.	70	18	52	52
Skupaj	70	18	52	52

2. VLOGA IN POMEN PREDMETA

Z vsebinami informatike, dijaki pridobivajo znanje iz poznavanja in razumevanja osnovnih zakonitosti informatike in komunikacij, razvijajo sposobnosti iskanja, zbiranja, hranjenja, obdelave, uporabe in prenosa podatkov pri oblikovanju in posredovanju relevantnih informacij. To odpira dijakom možnost, da pridobijo tista znanja informacijsko komunikacijske pismenosti, ki so nujno potrebna pri nadaljnjem izobraževanju, oziroma za življenje in delo v informacijski družbi.

3. GLOBALNI CILJI

Z vsebinami informatike dijaki:

spoznavajo osnove informatike ter vlogo in pomen informacije in IKT v sodobni družbi.

spoznajo in znajo uporabljati IKT na področju komunikacij.

pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo sodobne IKT za zadovoljevanje osebnih potreb in potreb informacijske družbe.

razvijajo sposobnosti za učinkovito in uspešno iskanje, vrednotenje, hranjenje, obdelavo, prenos in uporabo podatkov;

razvijajo sposobnosti za učinkovito in estetsko predstavitev, prenos in posredovanje informacij ter spoznavajo merila za vrednotenje le-teh.

razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine (zaščita podatkov);

bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno strokovno izražanje v slovenskem jeziku.

4. USMERJEVALNI CILJI

Dijak:

uporablja standardne vhodne enote računalnika ter dela z operacijskim sistemom,

ureja besedila, preproste sezname in preglednice z grafikon,

pozna možnosti interneta in uporablja svetovni splet in elektronsko pošto,

pozna in dela z bazami podatkov na strokovnem področju,

pozna programe in računalniške aplikacije, ki se uporabljajo v stroki,

•  v medijih išče podatke, jih vrednoti, uredi in razvrsti ter uporabi za različne predstavitve informacij vezanih na strokovno področje.

5. OPERATIVNI CILJI

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Uvod	Dijak:	Dijak:

predstavitev predmeta, oblik dela in opredelitev kriterijev za vrednotenje znanja

osvežitev znanja, pridobljenega v predhodnem izobraževanju

Obnovi opredelitve

osnovnih informatičnih izrazov:

podatek, informacija in znanje;

računalništvo, informatika in kibernetika;

zvezna in diskretna predstavitev podatkov;

računalnik, informacijska tehnologija, informacijski sistem;

relevantna informacija in informacijska onesnaženost;

računalniška in informacijska pismenost;

enota (entiteta) in lastnost (atribut);

programska, strojna oprema računalnika;

von Neumanov model , vhodna, centralna, pomnilna, izhodna enota;

prikazovalnik, tiskalnik, zvočnik;

mikroprocesor;

delovni (RAM), bralni (ROM) pomnilnik;

disk, disketa, zgoščenka;

tipkovnica, miška, mikrofon,

program, licenca;

operacijski sistem, uporabniška programska oprema

delovanje računalnika,

preverjanje znanj iz IKT pridobljenih v predhodnem izobraževanju

Računalniška omrežja, internet in njegove storitve

pomen in vloga računalniških omrežij

•  povezovanje računalnikov v računalniško omrežje

internet in elektronska pošta

iskanje podatkov vezanih na stroko

posredovanje in sprejemanje sporočil in dokumentov

obnovi znanja o omrežjih, internetu, spletu, in elektronski pošti

razlikuje lokalno in globalno omrežje

poišče na svetovnem spletu in drugih virih podatke

opredeli pomen in vlogo predstavitve informacij v svetovnem spletu

opredeli storitve omrežja internet in njihove funkcije (elektronska pošta, svetovni splet itn.)

obvlada delo z orodji za delo v omrežju (elektronska pošta. brskalniki, ipd.)

spoznava povezanost človeka in tehnologije pri iskanju podatkov

spoznava pomen informatike in IKT kot pripomočka za reševanju informacijskih problemov v družbi

razvije sposobnost za iskanje, shranjevanje, vrednotenje, posredovanje in prejemanje podatkov

razvija sposobnost za učinkovito uporabo IKT

demonstracija:

uporaba računalnika in predstavitvene opreme s stalno povezavo v internet.

predstavitev vzorčnih spletnih sestavkov

vaja:

pošiljanje in prejemanje elektronske pošte

iskanje podatkov s strokovnega pomočja v svetovnem spletu in drugih virih

Viri podatkov

baze podatkov, priročniki, imeniki, itn. na elektronskih medijih

podatki s svetovnega spleta
•  knjige, publikacije, strokovna gradiva, prospekti, tehnična literatura, revije, didaktična gradiva itn.
•  vrednotenje virov na podlagi ustreznosti najdenih podatkov

ovrednoti in razvrsti podatke po namenu in vsebini uporabe (za učenje, pri pouku, pri nalogah, itn.)

iskanje podatkov s strokovnega področja po razpoložljivih virih

vrednotenje in razvrščanje medijev glede na ustreznost najdenih podatkov

Slikovna predstavitev informacij

•  slikovna predstavitev informacij

točkovni in vektorski zapis slik

programska oprema za delo z slikami (slikarski program, programi za tehnično-tehnološko dokumentacijo, programi za 2D in 3D oblikovanje, računalniške predstavitev itn.)

tvorjenje in urejanje slikovnega materiala namenjenega učenju, za izdelavo in reševanje nalog itn.

opredeli značilnosti različnih zapisov slik v računalniku

v različnih medijih poišče, ovrednoti in shrani slike,

loči med različnimi slikovnimi zapisi, in pozna njihove prednosti in slabosti in izbere najustreznejšega za nadaljno uporabo

razume pomen zgoščevanja slikovnih podatkov za splet

pozna različne načine zgoščevanja podatkov in izbere najustreznejšega za objavo na svetovnem spletu

uporabi programsko opremo za tvorjenje in urejanje računalniških slik

spoznava možnosti uporabe računalnika in IKT pri strokovnem delu

razvija občutek za vrednotenje svojega dela

razvija občutek za vrednotenje lepega

vaja:

iskanje, vrednotenje, razvrstitev in shranjevanje slik s strokovnega področja iz različnih medijev

tvorjenje, shranjevanje in urejanje slik

Zvočna predstavitev informacij
•  zvočna predstavitev informacij, •  prenos zvočnih zapisov iz medijev in svetovnega spleta •  uporaba zvočnih zapisov

našteje različne zapise zvoka in razloži njihove prednosti in slabost ter razlago ponazori s primeri

prenese zvočni zapis iz zunanjega medija na medij na svojem računalniku in obratno

pozna in uporabi programsko in strojno opremo za tvorjenje, urejanje in predstavitev zvoka

spoznava možnosti uporabe zvoka pri predstavitvi informacij

razvija občutek za vrednotenje različnih zvočnih zapisov

vaja:

iskanje, vrednotenje, razvrstitev in shranjevanje zvočnih zapisov s strokovnega področja iz različnih medijev

tvorjenje, shranjevanje in urejanje zvočnih zapisov

Pisna predstavitev informacij in preglednice

urejevalnik besedil

preglednica

oblikovanje besedil in vnos podatkov v preglednico

enostavni preračuni

poznajo značilnosti pisne predstavitve informacij;

hitro in brez večjih napak napišejo strokovno besedilo ( poročilo, tehnološki list, delovni list, projektna naloga, itn.) z računalnikom

pripravi podatke in jih vnese v preglednico ter oblikuje ustrezen grafikon za potrebe stroke

uporabi enostavni preračun s formulo za matematično obdelavo podatkov v preglednici

razumejo pomen urejenega besedila

spoznajo pomen in uporabnost preglednic

razumejo pomen predstavitve podatkov s preglednicami in grafikoni

vrednotijo oblikovanje pisnih sestavkov

vaja:

samostojno zapišejo in uredijo sestavek za potrebe stroke in obrazložijo uporabljene oblike

samostojno izdelajo preglednico in ustrezen grafikon za potrebe stroke

izvedejo različna preračunavanja v preglednici in zasledujejo spremembe na grafikonu

Predstavitev izdelanih nalog
•  priprava podatkov za objavo na spletnih straneh •  oblikovanje in urejanje spletnih sestavkov za predstavitev naloge •  izdelava računalniške predstavitve naloge

pripravi podatke za objavo na svetovnem spletu

samostojno oblikuje in uredi spletni sestavek s predstavitvijo naloge

razloži pomen predstavitve informacij v svetovnem spletu in razlago ponazori s primeri

izdela računalniško predstavitev svoje naloge

razumejo pomen predstavitve informacije na svetovnem spletu

razumejo pomen računalniške predstavitve

krepijo odgovornost sodelovanja v skupini

vaja:

priprava in ureditev predstavitve naloge na spletu

priprava in ureditev računalniške predstavitve naloge

predstavitev naloge

Uporaba računalniške tehnologije v stroki

uporaba IKT v stroki

pozna, razloži in ovrednoti možnosti uporabe IKT v stroki in razlago ponazori s primeri

razloži možnosti uporabe IKT v izbranem strokovnem področju

se motivirajo za uporabo IKT v stroki

spremlja novosti IKT na strokovnem področju

povezava s stroko

6. KATALOG OSNOVNIH ZNANJ, VEŠČIN IN  ZMOŽNOSTI DIJAKOV S PODROČJA INFORMATIKE, RAČUNALNIŠTVA IN KOMUNIKACIJ

Dijak:

Pozna in razume pojme: podatek, informacija, informacijski sistem, informacijsko komunikacijska tehnologija.

Pozna zgradbo računalnika in razloži njegovo delovanje.

Razlikuje programsko in strojno opremo računalnika.

Našteje osnovne elemente strojne opreme računalnika, razloži namen njihove uporabe, našteje merila za njihovo vrednotenje kakovosti in razlago ponazori s primeri.

Spozna vrste programske opreme (operacijski sistem, uporabniška programska oprema, didaktično programsko opremo vezano na stroko in razvojna orodja).

Pozna osnovne funkcije operacijskega sistema ter opravila z datotekami in mapami (kopiranje, brisanje datotek, ustvarjanje map, pošiljanje in sprejemanje datotek po spletu, logični pogoni in podobno).

Pozna predstavitev in zapis podatkov v računalniku ter predstavitev, zapis in prenos podatkov na različnih medijih (zgoščenke DVD in CD, disketa...).

Uporablja urejevalnik besedil za preprosto urejanje besedil in pisno predstavitev informacij.

Izdela računalniško preglednico, jo oblikuje, spreminja podatke in izvede preračune ter izdela grafikon

Razume pojem baze podatkov (zna vnašati in poiskati podatke).

Pozna različne načine predstavitve slik v računalniku in razloži razlike med njimi (točkovna in vektorski)

Pozna programe za tvorjenje slik in njihovo urejanje (zna uporabljati vsaj en slikarski program).

Opredeli računalniško omrežje in pomen povezovanja računalnikov v lokalno in globalno omrežje.

Pozna pomen omrežja internet in zna uporabljati njegovi osnovni storitvi: splet in elektronsko pošto.

Poišče podatke na spletu, jih ovrednoti in uporabi za predstavitev informacij. Splet pojmuje kot vir uporabnih podatkov za življenje in stroko.

Uporablja elektronsko pošto in ustrezne programe za pošiljanje in shranjevanje sporočil in dokumentacije v priponkah.

Pozna in uporablja programsko opremo na nivoju strokovne šole pri predmetnih in strokovnih področjih.

Na različne načine predstavi izdelke iz svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno...).

Znanja in veščine s področja informatike, računalništva in komunikacij opredeljene s katalogom znanj, se funkcionalno vključijo v program v obliki samostojnega predmeta in v vsa predmetna področja tako, da se posamezniku zagotovi pridobitev vseh navedenih znanj in spretnosti ob zaključku izobraževanja.

Cilje informacijsko komunikacijske pismenosti realiziramo pri predmetu informatika v obsegu 70 ur in pri drugih predmetih ter vsebinah programov, kjer je delo z informacijsko komunikacijsko tehnologijo integrirano v pouk. Temeljno informacijsko komunikacijsko znanje se poglobi, nadgradi in utrdi z uporabo didaktičnih programov in strokovnih računalniških aplikacij pri strokovnih predmetih in drugih vsebinah strokovnih področij.

7. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

Visokošolska izobrazba iz:

matematike, smer računalništvo z matematiko ali

računalništva in informatike ali

matematike ali

organizacije dela, smer organizacijska informatika ali

področja stroke programa.

8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Preverjanje in ocenjevanje pri predmetu poteka ustno, ocenjujejo pa se tudi naloge.

Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izvedemo z razgovorom neposredno med izdelavo naloge.

Sestavini ocene izdelka sta:

kakovost izvedene naloge

uspešnost predstavitve izbrane informacije.

Pri kakovosti naloge ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema, razumljivost in jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, pestrost uporabljenih virov in medijev, kvaliteto in aktualnost pridobljenih podatkov, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije, bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo.

Pri uspešnosti predstavitvi ocenjujemo prepričljivost in samostojnost dijaka, pri čemer le ta:

pripravi in izvede predstavitev izbrane informacije;

vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene rezultate;

zagovarja predlagane rešitve;

razlaga uporabljene postopke.

Dijak, ki je zadostil zahtevam za izdelavo, oblikovanje in predstavitev naloge, ne more biti ocenjen negativno.

9. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Pri pouku dijaki spoznavajo pomen in vlogo informacije v sodobni družbi, pri čemer z elementi IKT iščejo, zbirajo in obdelajo podatke ter jih oblikujejo v aktualne informacije vezane na stroko, ki jih nato ovrednotijo in predstavijo.

Teoretične ure se izvedejo z razlago, pogovorom in razgovorom med dijaki in učiteljem, pri čemer naj bo vsebina vezana na stroko in učenčevo okolje. Pri tem dijaki spoznavajo, predlagajo in vrednotijo merila in postopke za uspešno in učinkovito iskanje, zbiranje, obdelavo, strokovnih in drugih podatkov ter oblikovanje in predstavitev informacij. S predstavitvijo možnosti, ki jih ima uporaba IKT v izobraževanju in v vsakdanjem življenju se dijake motivira za njeno uporabo. Snov naj ne vsebuje napotkov za neposredno delo, ampak naj dijakom in dijakinjam odpira možnosti, ki jih omogoča IKT, za uspešno in učinkovito zadovoljevanje svojih informacijskih potreb in potreb družbe.

Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezuje na teoretični del, pri čemer dijaki praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična spoznanja. V tem smislu so srčika praktičnega pouka naloge z vsebino vezano na stroko (npr. jedilni list, ponudbo, predstavitev izdelka ipd.), ki jih dijaki pripravijo in izdelajo pri vajah, predstavijo in ovrednotijo pa jih pri teoretičnih urah pouka. Zahtevnost naloge je odvisna od predznanja dijakov in dijakinj, njihovih sposobnosti in navad.

Temeljna naloga učitelja je, da omogoči dijakom doseči zastavljene cilje. V tem smislu seznanja dijake z različnimi možnostmi, ki jih odpira IKT pri reševanju informacijskih problemov, jim svetuje pri izbiri nalog, spremlja njihove aktivnosti, jih opozarja na odklone, jih motivira in vzpodbuja pri delu in analizira in ocenjuje njihova prizadevanja. Pri tem mora paziti, da dijakom ne vsiljuje lastnih zamisli in predlogov, ampak jih vzpodbuja k iskanju izvirnih informacijskih rešitev. Predlagane rešitve z dijaki vedno analizira glede na individualne zmožnosti in razpoložljivost opreme in drugih virov ter si prizadeva za njihovo čim bolj uspešno in učinkovito udejanjanje.

Učitelj lahko predlaga okvirno temo nalog, naslovi posameznih nalog pa so prepuščeni dijakom odvisno od njihovega interesa in zanimanja v stroki. Ker naloga izvira iz realnega okolja običajno presega meje predmeta, se bogato prepleta z drugimi področji. Povezava s sporazumevanjem v slovenskem jeziku in socialnimi veščinami je razumljiva sama po sebi, zaradi iskanja podatkov po spletu je izražena tudi povezava s tujim jezikom, povezava z drugimi predmeti in s stroko pa je zagotovljena z predlagano okvirno temo.

10. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

Poleg veljavnih učbenikov se priporoča uporaba različne strokovne literature: knjig, priročnikov in revij ter zgoščenk in spletnih strani omrežja Internet, ki omogočajo lažje doseganje ciljev predmeta.

Pri delu z računalniškimi programskimi orodji naj dijaki uporabljajo priročnike za ta orodja. Priročniki naj bodo napisani v materinem jeziku dijakov.

Učitelji naj uporabljajo tudi drugo aktualno literaturo in revije, ki obravnavajo področje informatike, in se navezujejo na strokovno področje izobraževanja.