Katalog znanja je določil SSRSSI na 17. seji 7.7.1998.
VSEBINA
2. OBSEG IN STRUKTURA PREDMETA
3.1. SPLOŠNI CILJI
3.2. OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN RAVEN ZNANJA
5. SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE
Športna vzgoja postaja pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. S svojimi cilji, vsebinami, metodami in oblikami dela prispeva k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, hkrati pa ga razbremeni in sprosti po napornem šolskem delu. Vzgaja in nauči ga, da bo v letih zrelosti bogatil svoj prosti čas tudi s športnimi vsebinami in z njimi uravnovesil negativne vplive poklicnega udejstvovanja. Z zdravim načinom življenja bo skrbel za dobro počutje, zdravje, vitalnost, delovne sposobnosti in življenjski optimizem.
SPLOŠNA IZHODIŠČA
Športni pedagog sledi naslednjim izhodiščem:
Program športne vzgoje se izvaja v vseh treh letnikih srednjih poklicnih šol, ki so organizirane dualno. Obsega 60 do 105 ur rednega pouka v I.,II. in III. letniku ter v vsakem letniku po štiri športne dneve v okviru interesnih dejavnosti. Program je obvezen za vse dijake in je z vidika razvojnih značilnosti, motivacijske strukture mladostnikov in odprtosti programa vsebinsko, organizacijsko ter metodično zaokrožen v dve šolski obdobji:
Časovni razpored ur (letni, mesečni) je prepuščen šoli zaradi upoštevanja časovnega odnosa med teoretičnim poukom in praktičnim izobraževanjem. Šola organizira proces športne vzgoje tako, da poteka v času pouka na šoli nepretrgano.
|
prvi letnik - 1 oziroma 2 uri tedensko |
drugi in tretji letnik - 1 oziroma 2 uri tedensko |
||
|
|
|
||
|
osnovni program |
vse ure |
osnovni program |
- |
|
program izbirnih športov |
- |
program izbirnih športov |
vse ure |
|
|
|
|
|
|
športni dnevi* |
štirje |
športni dnevi* |
vsako leto štirje |
* Cilje športne vzgoje šola uresničuje tudi s športnimi dnevi, ki jih organizira v okviru interesnih dejavnosti.
REDNI POUK
Redni pouk športne vzgoje, ki je obvezen za vse dijake, sestavljata:
Osnovni program je enoten za vse srednje poklicne šole z dualno organizacijo pouka. V prvem letniku so mu namenjene vse ure pouka, v drugem in tretjem pa ga nadomesti program izbirnih športov. V osnovnem programu dijaki spopolnijo temeljna znanja, ki so jih pridobili v osnovni šoli.
Dijaki izbirajo športne zvrsti v določenem obsegu ur znotraj ponudbe, ki jo pripravi šola. Šola mora ponuditi vsako leto najmanj tri izbirne športe. Program oblikujejo športni pedagogi v letnem učnem načrtu. Prilagodijo ga interesom dijakov, možnostim in tradiciji šole, vendar skladno s cilji učnega načrta. Program izbirnih športov se začne v drugem letniku; namenjene so mu vse ure drugega in tretjega letnika. Vadba poteka v okviru rednega pouka, tako da so dijakinje in dijaki deležni načrtnega in sistematičnega športnovzgojnega proseca.
Zaradi varnosti in individualizacije ne sme biti v vadbeni skupini več kot 20 dijakov (šolsko leto 1999/2000, Ur. list RS, št. 37/97). Pri rednem pouku športne vzgoje se dijaki delijo po spolu. Pri plavanju, smučanju in pohodništvu je treba upoštevati posebna normativna izhodišča.
ŠPORTNI DNEVI
V okviru interesnih dejavnosti organizira šola tudi športne dni. Navodila za izpeljavo so predstavljena v posebnem gradivu Interesne dejavnosti.
DODATNI PROGRAM ŠOLE
Šola lahko ponudi dijakom različne interesne športne programe, šole v naravi, tečaje, taborjenja, šolska športna tekmovanja, športne popoldneve ipd.; vključevanje dijakov v te programe je prostovoljno.
S sredstvi športne vzgoje, ki so vsebinsko usmerjena v:
uresničujemo splošne cilje športne vzgoje:
Primerno izbrane vsebine, ustrezne metode in oblike dela pomagajo dijakom prijetno doživeti svoje športno udejstvovanje, se psihično sprostiti, hkrati pa osmisliti in bolje razumeti šport. Dijaki si oblikujejo stališča in vrednotni odnos do športa kot kulturne sestavine človekovega življenja. K celostnemu razumevanju športa in njegovih učinkov pripomore tudi povezovanje z vsebinami drugih predmetov (naravoslovni predmeti, družboslovni predmeti, slovenščina, umetnost).
Cilji so v vsakem šolskem obdobju razdeljeni v štiri skupine, ki poudarjajo:
CILJI - PRVI LETNIK
|
telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti |
|
|
|
spopolnjevanje različnih športnih znanj |
|
|
|
seznanjanje s teoretičnimi vsebinami |
|
|
|
prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov ravnanja |
|
spoštovati športno obnašanje (fair play) |
CILJI - DRUGI IN TRETJI LETNIK
|
telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti |
|
|
|
spopolnjevanje različnih športnih znanj do stopnje, ki omogoča vključevanje v športne aktivnosti v šoli in zunaj nje |
|
|
|
seznanjanje s teoretičnimi vsebinami |
|
|
|
prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov ravnanja |
|
|
PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE TER RAVEN ZNANJA
OSNOVNI PROGRAM
ATLETIKA
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Vaje za spopolnjevanje tehnike teka, šprint, dolgotrajnejši tek v naravi v pogovornem tempu, štafetne predaje, skok v daljino, skok v višino, meti. |
Sredstva atletske vadbe za razvoj različnih gibalnih sposobnosti, ocena lastnega napredka v atletski motoriki.
Povezava z naravoslovnimi predmeti. |
|
Raven sposobnosti in znanja |
|
Dijaki glede na svoje sposobnosti neprekinjeno pretečejo daljšo razdaljo v zmernem pogovornem tempu in spopolnijo tehniko ter vzdržujejo ali izboljšujejo dosežke v šprintu, skoku v daljino z zaletom, skoku v višino in metih. |
Športni pedagog izbere vsebine gimnastike z ritmično izraznostjo ali plesa.
GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Sklopi gimnastičnih vaj; prvine akrobatike; skoki z male prožne ponjave; vaje v vesi in opori. |
Učinki in pomen pravilne izvedbe gimnastičnih vaj, pomen pravilne telesne drže.
Povezava z naravoslovnimi predmeti. |
|
Raven znanja |
|
Dijaki samostojno izbirajo gimnastične vaje; povezujejo preproste gimnastične prvine; znajo osnovne skoke z male prožne ponjave. |
PLES
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Družabni plesi; aerobika in osnovne tehnike sproščanja. |
Ples kot sredstvo druženja.
Povezava z umetnostjo in družboslovnimi predmeti. |
|
Raven znanja |
|
Dijaki znajo osnove družabnih plesov, obvladajo osnovne programe aerobike in osnovne tehnike sproščanja. |
ŠPORTNE IGRE (košarka, odbojka, nogomet, rokomet) - športni pedagog izbere najmanj eno športno igro
KOŠARKA
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Spopolnjevanje igre z osnovnimi prvinami tehnike in taktike; igra 3:3 na en koš ter igra 5:5 na dva koša. |
Taktika in pravila igre.
|
|
Raven znanja |
|
Dijaki spopolnijo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro na en koš ali dva koša. |
ODBOJKA
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Različni odboji in podaje; spodnji in zgornji servis; sprejem servisa; napadalni udarec; enojni in dvojni blok; lažje igralne kombinacije, igra 6:0. |
Taktika in pravila igre.
|
|
Raven znanja |
|
Dijaki obvladajo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro. |
NOGOMET
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Podaje in sprejemanje žoge; vodenje; streljanje na vrata; tehnika pokrivanja igralcev in odvzemanja žoge; različne igre za spopolnjevanje tehničnih in taktičnih prvin; mali nogomet - igra. |
Taktika in pravila igre.
|
|
Raven znanja |
|
Dijaki obvladajo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro. |
ROKOMET
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Podaje, lovljenje in pobiranje žoge; vodenje; streljanje na gol; osnove individualne in conske obrambe, taktika napada. |
Taktika in pravila igre. |
|
Raven znanja: |
|
Dijaki obvladajo prvine tehnike in taktike do stopnje, ki omogoča igro. |
PLAVANJE IN NEKATERE VODNE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo ustrezne pogoje)
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Osnovna šola plavanja (dve tehniki); daljše vzdržljivostno plavanje. |
Nevarnosti v vodi, obnašanje in higiena na plavališču.
Povezava z naravoslovnimi predmeti. |
|
Raven sposobnosti in znanja |
|
Dijaki obvladajo najmanj eno tehniko plavanja, vzdržljivostno plavajo 10 minut. |
Šola mora organizirati plavalni tečaj za vse dijake neplavalce.
SMUČANJE IN NEKATERE ZIMSKE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo ustrezne pogoje)
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Smučanje na urejenih smučiščih; osnove smučarskega teka; drsanje. |
Red na smučiščih in drsališčih, pravila varnosti, oprema. |
|
Raven znanja |
|
Dijaki varno smučajo na urejenih smučiščih; opravijo daljši pohod na tekaških smučeh; varno drsajo. |
IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO
|
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
|
Najmanj en vsakoletni daljši pohod v sredogorje ali visokogorje, če je mogoče po delu ene od veznih poti; orientacijski pohod. |
Odgovornost za kulturen odnos do narave; gorništvo kot del slovenske narodne identitete; tehnika hoje, taktika pohoda, orientiranje v naravi; nevarnosti v gorah in načini ravnanja v primeru nesreče, varna oprema. Povezava z naravoslovnimi predmeti in umetnostjo. |
|
Raven znanja |
|
Dijaki naj poznajo pravila varne hoje v gore in osnove orientiranja. |
PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV
Namen programa je približati šport dijakovim interesom in željam, omogočiti spoznavanje novih športov in poudariti razvedrilni značaj športa. Program je prilagojen kompenzaciji specifičnih obremenitev pri opravljanju poklicnega dela, za katerega se dijaki šolajo.
Program lahko vključuje športne zvrsti iz osnovnega programa (atletika, gimnastika, ples, košarka, odbojka, nogomet, rokomet, plavanje, pohodništvo, tek na smučeh, drsanje), lahko pa tudi druge športe, ki jih ponudi šola (fitnes, aerobika, namizni tenis, badminton, tenis, borilni športi, hokej na travi, rolkanje, plezanje na umetni plezalni steni...).
|
Praktične vsebine: |
Teoretične vsebine: |
|
Spoznavanje, učenje, utrjevanje elementov športov po izbiri. |
Osnovne značilnosti izbranega športa (pravila, tehnika, taktika, oprema, pomen izbranega športa za kakovostno preživljanje prostega časa). |
|
Raven znanja: |
|
Dijaki spopolnijo različna športna znanja do stopnje, ki omogoča vključevanje v športne aktivnosti v šoli in zunaj nje ter ukvarjanje s temi športi tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. |
SPLOŠNE TEORETIČNE VSEBINE IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
|
pomen rednega in varnega ukvarjanja s športom sprostitev, zabava, zdravje, druženje, kompenzacija negativnih poklicnih obremenitev z izbranimi nalogami |
povezava z družboslovnimi predmeti |
|
šport in zdravje pojem zdravja, vloga športa v zdravem razvoju in ohranjanju zdravja, telesna drža, prehrana, higiena, ravnovesje med delom, učenjem, spanjem in telesno aktivnostjo |
povezava z naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti |
|
kondicijska pripravljenost spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti |
povezava z naravoslovnimi predmeti |
|
osnovne značilnosti športov iz učnega načrta predstavitev, tehnika, taktika, pravila, izrazoslovje, oprema |
|
|
odklanjanje dejavnikov tveganja sodobnega življenja s športom pomanjkanje gibanja, stres, alkohol, nikotin, droge, prevelika telesna teža |
povezava z naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti |
|
ekološki problemi, ohranjanje naravne in kulturne dediščine |
povezava z naravoslovnimi in družboslovnimi predmeti, umetnostjo in slovenščino |
|
dileme sodobnega športa agresivnost in tekmovalnost, športno vedenje (fair play), vloga posameznika v skupini, liderstvo, zvezdništvo |
povezava z družboslovnimi predmeti |
Učitelj predstavi teoretične vsebine ob praktične delu.
SPLOŠNA NAVODILA
Sodelovanje pri športni vzgoji
Športna vzgoja je obvezna za vse dijake. Opravičeni so le tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo sodelovati. Po presoji zdravnika so dijaki lahko opravičeni delno ali popolno, za krajše ali daljše časovno obdobje.
Po šolski zakonodaji so dijaki lahko oproščeni sodelovanja pri posameznih oblikah športne vzgoje. Če so dijaki delno opravičeni sodelovanja, mora športni pedagog vsakemu posamezniku z zdravstvenimi indikacijami prilagoditi proces dela skladno z napotki zdravnika. Gibanje in šport lahko v teh primerih predstavljata pomembno sredstvo kineziterapije in rehabilitacije.
Organizacija osnovnega programa in programa izbirnih športov
Obvezni del pouka športne vzgoje je razdeljen na osnovni program in program izbirnih športov.
Normativ za velikost vadbenih skupin je enak za osnovni in izbirni program.
V osnovnem programu se športni pedagog odloči za vsebine gimnastike z ritmično izraznostjo ali plesa in izmed ponujenih štirih športnih iger izbere najmanj eno. Vsebine plavanja in vodnih aktivnosti ter smučanja in zimskih aktivnosti šola izpelje, če ima ustrezne pogoje ali pa v okviru programa izbirnih športov ali športnih dni. Šola mora za vse dijake neplavalce organizirati plavalni tečaj.
Športni pedagog večkrat letno ugotavlja, spremlja in vrednoti poleg športnih znanj tudi gibalne sposobnosti in telesne značilnosti dijakov. Ugotavljanje in vrednotenje daje pomembne informacije tako športnemu pedagogu pri načrtovanju pedagoškega procesa kot tudi dijaku za spoznavanje nekaterih individualnih sposobnosti in značilnosti, saj lahko dosežke primerja z dosežki slovenskih vrstnikov. Skladno s šolsko zakonodajo za dijake, ki pisno soglašajo, podatke športnovzgojnega kartona enkrat letno centralno obdelamo in ovrednotimo.
Program izbirnih športov mora biti zasnovan tako, da upošteva interese in želje dijakov in sočasno omogoča oblikovanje homogenih vadbenih skupin. Oboje zagotavlja kakovostnejše delo in prilagojeno intenzivnost športne vadbe.
Programu izbirnih športov so namenjene v drugem in tretjem letniku vse ure športne vzgoje. Razporeditev ur v letnem programu je prepuščena šoli, vendar naj bodo ure razporejene tako, da so dijaki deležni načrtnega in čim bolj nepretrganega športnovzgojnega procesa.
Športni pedagogi načrtujejo in uresničujejo program izbirnih športov skladno z materialnimi možnostmi vsake posamezne šole. Optimalen način dela je tak, da poteka izbirni program znotraj rednega pouka, da proces vodi sočasno več športnih pedagogov, dijaki pa so razvrščeni v več interesnih skupin. V tem primeru lahko poteka športna vzgoja za več oddelkov hkrati. Kjer teh možnosti ni, je ponudba skladna z možnostmi šole. V vsakem primeru pa mora šola sočasno ponuditi vsaj tri programe, ki lahko trajajo vse šolsko leto ali krajše obdobje (npr. tri mesece). Izjeme so lahko organizirani planinski pohodi, tečaji plavanja in dejavnosti, ki jih je mogoče izvesti le v strnjeni obliki. Pri ponudbi naj da šola prednost dejavnostim, za katere ima materialne in kadrovske možnosti, ki ne zahtevajo posebnih finančnih sredstev udeležencev in s katerimi se lahko dijaki ukvarjajo tudi v prostem času.
Pri nekaterih vsebinah programa izbirnih športov je odločitev o delitvi po spolu prepuščena strokovni presoji učitelja.
Športni dnevi, šola v naravi in tečaji v okviru interesnih dejavnosti s športnimi vsebinami
Šola v okviru interesnih dejavnosti ponudi dijakom športne dni, šolo v naravi, športni tabor ali tečaje. Navodila za izpeljavo so predstavljena v posebnem gradivu Interesne dejavnosti.
Športne interesne dejavnosti in šolska športna tekmovanja
Na šoli lahko deluje šolsko športno društvo s ponudbo različnih športnih interesnih dejavnosti. S ponudbo šola spodbuja redno športno dejavnost dijakov in bogati njihov prosti čas.
Šola lahko organizira različna športna tekmovanja. Ta so sestavni del in nadgradnja šolske športne vzgoje in interesnih dejavnosti. Športa tekmovanja so smiselna takrat, če v svoji celovitosti upoštevajo fiziološka, socialna in pedagoška načela. Na tekmovanje naj se dijaki načrtno pripravljajo, najpomembnejši cilj pa mora biti poštena igra (fair play), spoštovanje tekmecev in kulturno spremljanje športnega dogodka.
Status športnika
Šola perspektivnim in vrhunskim športnikom nudi ustrezno pomoč in jim prilagodi obveznosti vzgojno-izobraževalnega programa skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti.
SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Uspešnost in motivacija dijakov
Eno od osnovnih izhodišč učnega načrta je zagotoviti uspešnost in motiviranost vseh dijakov. Pri zasledovanju obeh izhodišč mora športni pedagog upoštevati različnost dijakov. Njegov cilj je, da napredujejo vsi dijaki.
V procesu športne vadbe se morajo prepletati čustveni, razumski, socialni in vrednotni vidiki vzgoje. Učitelj izbira cilje, vsebine, metode in oblike dela tako, da se vsi dijaki počutijo prijetno in igrivo, kar jim ob drugih globalnih ciljih omogoči psihično razbremenitev in sprostitev od naporov, ki jih prinaša ustaljen šolski ritem. Igra ostaja nujen sestavni del športne vzgoje v vseh obdobjih dijakovega razvoja. Vsi učiteljevi ukrepi morajo biti naravnani k oblikovanju pozitivnih stališč do športa, podpirati morajo oblikovanje pozitivne samopodobe in prijateljski odnos do sošolcev.
Športni pedagog gradi motivacijo z ustrezno izbiro vsebin in postopkov, še posebno pa s spodbujanjem in vrednotenjem napredka posameznika. Osebni cilji dijakov so različni in temeljijo na specifični storilnosti. Biti morajo takšni, da jih dijak lahko doseže. Predvsem ne smejo biti osredotočeni le na zmago in poraz ter na tekmovanje z drugimi. Pri oblikovanju osebnih ciljev se učitelj opira na redno spremljanje telesnih značilnosti in gibalne učinkovitosti posameznikov.
Pri zagotavljanju uspešnosti in motivacije naj učitelj posveti posebno pozornost dijakom s skromnejšimi prirojenimi gibalnimi sposobnostmi in s tem povezano slabšo gibalno učinkovitostjo. Ti dijaki potrebujejo veliko gibanja, pozitivnih spodbud, prilagojenih vsebin in obremenitev.
Prav tako naj upošteva različno motivacijo deklet in fantov. Dekletom naj ponudi več vsebin plesa in prvin ritmike, ki jim omogočajo izražanje občutkov in razpoloženj ter doživljanje usklajenosti gibanja ob glasbeni spremljavi.
Cilji in vsebine
Učni načrt je osnova za pripravo učiteljevega letnega učnega načrta. Učiteljem priporočamo, da uporabljajo publikacijo Cilji šolske športne vzgoje (več avtorjev, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1994), ki je spremljevalno gradivo učnega načrta. Cilji in vsebine učnega načrta so urejen povzetek omenjene publikacije.
Cilji so razčlenjeni v štiri skupine, ki odgovarjajo na vprašanja: katere gibalne sposobnosti naj si dijaki razvijajo, katera praktična in teoretična znanja naj pridobijo ter kakšna stališča, navade in načine ravnanja naj si oblikujejo. Opredeljeni so v dveh odbobjih: posebej za prvi letnik ter skupaj za drugi in tretji letnik. Namerna odprtost prinaša učitelju relativno veliko stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za smotrno in prilagojeno izbiranje vsebin, upoštevajoč opredeljene cilje, posebnosti skupine in posameznikov znotraj nje, posebnosti šole in kraja ter drugih možnosti za izpeljavo programa.
V učnem načrtu so predstavljene vsebine posameznih športnih zvrsti za osnovni program. Vsebine izbirnega programa določijo športni pedagogi v letnem učnem načrtu. Učitelj predstavi teoretične vsebine ob praktičnem delu.
Šola, ki opredeljenih vsebin plavanja ne more izpeljati med rednim poukom, jih lahko izpelje v okviru športnih dni ali v tečajni obliki. Na enak način lahko šola izpelje tudi programe pohodništva, gorništva, smučanja in drugih zimskih športnih dejavnosti.
Raven znanja
Raven znanja je v učnem načrtu opredeljena ločeno za vsako športno zvrst. Predstavlja tisto športno osnovo, ki jo dijaki skušajo osvojiti. Ker je neizogibno, da se bodo nekateri naučili več in hitreje kot drugi ter bodo v nekaterih gibalnih nalogah bolj učinkoviti, mora učitelj vsebine in zahteve prilagoditi zmožnostim posameznikov. To pomeni, da raven znanja ni enaka za vse dijake, temveč jo učitelj skladno s principi diferenciacije in individualizacije prilagodi njihovim zmožnostim.
Skrb za varnost dijakov
Pri športni vzgoji je treba posebno pozornost posvetiti varnosti. Športni pedagog mora upoštevati naslednja izhodišča:
V telovadnici in v neposredni bližini drugih vadbenih objektov morajo biti nameščene omarice prve pomoči.
Spremljava in vrednotenje stopnje osvojenosti posameznih športnih znanj, osebnih športnih dosežkov in mladostnikovega telesnega ter gibalnega razvoja sta neločljivi in nepogrešljivi sestavini vsakega vzgojno-izobraževalnega dela. Načrtno spremljanje in vrednotenje zbranih podatkov o dijakovem napredku ter opazovanje in analiziranje procesa dela omogočajo učitelju ustrezno načrtovanje športnovzgojnega procesa, prilagoditev pouka posamezniku, svetovanje pri izboljšanju njegovih dosežkov ali odpravljanju pomanjkljivosti ter pri vključevanju v različne zunajšolske dejavnosti.
Športni pedagog vse leto načrtno spremlja dijakov telesni, gibalni in funkcionalni razvoj, stopnjo osvojenosti različnih športnih znanj, osebne športne dosežke pri športni vzgoji, na razrednih, šolskih in drugih tekmovanjih, odsotnost, opravičevanje zaradi zdravstvenih problemov in vključevanje dijaka v zunajšolske športne dejavnosti.
Spremljava in vrednotenje sta podlagi za ocenjevanje športne vzgoje. Pri ocenjevanju upoštevamo naslednja temeljna izhodišča: