KATALOG ZNANJA

MADŽARŠČINA

210 ur

Določil SSSI na 59, seji 3.7.2003.

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. SPLOŠNI CILJI

3. JEZIKOVNA VZGOJA

3.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

3.2. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH

3.3. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH

4. LITERARNA VZGOJA

4.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

4.2. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH

4.3. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH

4.4. TEMATSKI SKLOPI, VSEBINE

5. DIDAKTIČNA NAVODILA

6. STANDARDI

7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

   

1. OPREDELITEV PREDMETA

Madžarski jezik in književnost je temeljni splošnoizobraževalni predmet na Dvojezični srednji šoli v Lendavi s 3-letnim poklicnim programom tako v šolski kot v dualni obliki. Dijaki v okviru predmeta razvijajo predvsem ustno in pisno komunikacijsko zmožnost, s posebnim poudarkom na govornih položajih poklicnega življenja. Naloga predmeta je ob tem še, da bi vzgojil dijake bralce, kar lahko uresniči z rednim in raznovrstnim branjem. Vzporedno z vzgojo za bralca je naloga vzgoja človeka. Nadaljnja naloga je obogatitev splošne izobrazbe dijakov, razvijanje znanja in obvladovanje maternega jezika za potrebe na srednji šoli oziroma za doživljenjsko učenje, nadalje razvijanje učne zmožnosti in zmožnosti za sodelovanje in reševanje problemov. Posebna naloga je krepitev narodne identitete dijakov, vzporedno s sprejemanjem drugih kultur oziroma razvijanje tolerance do vseh vrst različnosti. Predmet ozavešča poseben položaj madžarskega jezika, in sicer to, da je na dvojezičnem območju Repubike Slovenije madžarski jezik s slovenskim enakopraven uradni jezik, materni jezik Madžarov, ki živijo na dvojezičnem Prekmurju, in državni jezik Republike Madžarske. Predmet končuje s tradicionalnim kronološkim učenjem literature in s poukom jezika posredovanja znanj, namesto tega pa si za cilj zada jezikovno vzgojo, vzgojo bralca in človeka. Skupno število ur predmeta je 210, kar pomeni po posameznih letnikih 70 ur (40 ur jezikovne vzgoje in 30 ur literarne vzgoje).  

2. SPLOŠNI CILJI

1. Dijaki razvijejo pozitiven odnos do madžarskega jezika.

Ozaveščajo se, da madžarski jezik ni le (eden) od prvotnih sredstev njihovega razmišljanja in samoizražanja, ampak osnova za usvojitev pridobivanja znanj in tehnike učenja, ki so potrebna za usvojitev sodobne splošne izobrazbe oziroma osnova za zmožnosti in sposobnosti le-teh. Ozaveščajo se o posebnem položaju madžarskega jezika - da je ta jezik hkrati nosilec narodne in narodnostne kulture, nepogrešljiv pogoj za narodno identiteto, osnova za strokovno in splošno izobrazbo.

2. Dijaki spoznavajo pogovorni in knjižni madžarski jezik, natančneje pokrajinski pogovorni jezik, razlikujejo rabo med knjižnim in neknjižnim jezikom. Narečje in elemente slojnega jezika uporabljajo ustrezno z govornim jezikom, in se trudijo položaju primerno uporabljati (pokrajinski) pogovorni jezik.

3. Dijaki razvijajo jezikovno in komunikacijsko zmožnost, ki je potrebna za družabno-družbeno dejavnost. Spoznavajo in spoštujejo pravila kulturnega jezikovnega vedenja. So zmožni izraziti svoje mnenje, prisluhniti mnenju drugih in ga spoštovati. Pripravljajo se na jezikovne izzive v poklicnem življenju in na tovrstne govorne položaje. Razvijajo zmožnost razumevanja besedila, mišljenja in sistemiziranja, reševanja problemov in sodelovanja. Razvijajo zmožnost ustnega in pisnega tvorjenja besedil, ki ustrezajo zvrsti in jezikovnim pravilom.

4. Dijaki se pri pouku književnosti razvijajo v kultivirane in razgledane bralce. Ob branju klasičnih in zabavnih književnih del se bogatijo, oblikujejo svoja razmišljanja, vrednostni sistem o vsetu in sebi. V zvezi s književnimi deli izrazijo svoje mnenje, ubesedijo svoje misli, vtise, čustva, naučijo se strpnosti do drugačnega mnenja.

5. Dijaki v zvezi s književnimi deli spoznavajo najosnovnejše literarnozgodovinske in dogodkovne pojme, ki so potrebni za interpretacijo književnih del.

6. Dijaki svojo potrebo po stiku z leposlovjem razvijajo tudi z dejavnostmi izven pouka (ogled kulturnih prireditev, srečanje s književniki, literarne ekskurzije, skupni ogledi gledaliških predstav, ogled filmov itd).

7. Dijaki spoznavajo interpretacijo posameznih literarnih besedil (odrskih, filmskih, radijskih, televizijskih, video itd). 8. Ob branju in interpretaciji literarnih besedil se ozaveščajo o pripadnosti k narodni in splošni kulturni identiteti.  

3. JEZIKOVNA VZGOJA

3.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

FUNKCIONALNI CILJI

1. Dijaki razvijajo kultivirano jezikovno vedenje

2. Dijaki poslušajo/berejo neumetnostna besedila in jih interpretirajo
3. Dijaki neumetnostna (vsakodnevna, uradna in strokovna) besedila tvorijo ustno in pisno.

4. Dijaki razvijajo pragmatično, semantično, izrazoslovno, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost.

IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Dijaki ob obravnavi besedil razumejo zvrstne posebnosti in jih uporabljajo pri tvorjenju besedila.

2. Dijaki razumejo in uporabljajo osnovne slovnične pojme.

3. Razvijajo pravorečne in pravopisne zmožnosti.

4. Spoznavajo položaj in vlogo madžarskega jezika v Sloveniji, v matični domovini in drugje po svetu.

   

3.2. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH

A. RAZUMEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL

Razvojne zahteve: okrepitev samozaupanja; razvijanje zmožnosti pripovedovanja zgodb in prepričevanja; vadba uporabe besed za zahtevno in položaju ustrezno izražanje; izoblikovanje za usklajeno in namensko rabo povedi in besedilno-fonetičnih sredstev, neverbalnih jezikovnih elementov; redno zgoščevanje, dopolnjevanje in razvijanje besedil; zaznavanje in ustrezna uporaba govorne melodije, naglasov, govorne hitrosti, jakosti glasu in odmorov v govoru.

1. Poslušanje /pregledovanje in tvorba vsakodnevnih, javnih in uradnih besedil

  Dijaki poslušajo/ si ogledajo ter tvorijo vsakodnevna, javna in uradna besedila.

I. II. III.
  • predstavitev
  • predstavitev koga ali kaj
  • pozdrav
  • ogovor
  • čestitanje
  • telefoniranje
  • dogovarjanje *
  • diskusija*
  • referat*
  • intervju o službi*
  • uradno urejanje poslov*
  • priložnostni govor*

Dijaki:

2. Poslušanje /pregledovanje in tvorjenje poljudnoznanstvenih, strokovnih in publicističnih besedil

I. II. III.
  • opis (kraj, predmeta, delovnega proces)*
  • reklama*
  • novica*
  • predstavitev izdelka ali strukture*
  • poročanje
  • krajši poljudnoznanstveni referat*
  • intervju
  • reportaža

Dijaki:

Besedila, ki so značena z *, je obvezno tvoriti.

 

B. RAZUMEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL

Razvojne zahteve: razvijanje zmožnosti dobesednega, interpretativnega in kritičnega branja; zastavljanje vprašanj v zvezi z besedilom in tvorjenje odgovorov; prepoznavanje dejavnosti, izoblikovanje urejenega, razčlenjenega načina pisave; razvijanje zmožnosti za dopolnjevanje, strjevanje in razširjanje besedila; vloga slovničnih in pojmovnih povezovalnih elementov ter razlaga besedila.

1. Branje in tvorjenje vsakodnevnih, javnih in uradnih besedil

I. II. III.
  • vizitka*
  • vabilo*
  • čestitka
  • naročilnica**
  • prijavnica**
  • (zasebno in uradno) pismo*
  • (strokovni) življenjepis*
  • prošnja*
  • potrdilo
  • zahvala
  • razpis*
  • pooblastilo*
  • potrdilo
  • objave
  • obrazci, tiskovine**

Dijaki:

Besedila, ki so značena z *, je obvezno tvoriti.  

2. Branje in tvorjenje poljudnoznanstevnih, strokovnih in publicističnih besedil

I. II. III.
  • opis (kraja, predmeta), delovnega procesa)
  • novica
  • reklama
  • mali oglasi*
  • predstavitev izdelka ali strukture
  • navodilo za uporabo
  • krajši poljudnoznanstveni referat
  • delovni dnevnik*
  • poročilo*
  • zapisnik

Dijaki:

Besedila, ki so značena z *, je obvezno tvoriti.            

C. RAZVIJANJE PRAGMATIČNIH, SEMANTIČNIH SLOVNIČNIH, PRAVOREČNIH IN PRAVOPISNIH ZMOŽNOSTI

Dijaki med tvorjenjem in obdelavo besedila:

I.

II.

III.

odkrijejo vzročno-posledične povezave, ki niso napisane v besedilu. V zvezi z njimi povzamejo sklepe. Odkrijejo cilj, namen tvorca/pošiljatelja.

Z vajami osvežijo in utrdijo slovnična znanja, pridobljena v osnovni šoli na področju:

  • pomenoslovja,
  • besednega zaklada (razslojenosti jezika),
  • oblikoslovja (besedotvorja).
  • besednih vrst,
  • besedišča (besedni zaklad, stalne besedne zveze),
  • oblikoslovja,
  • skladnje.
  • besedoslovja.

Uporabljajo razlagalni priročni slovar in sinonimni slovar.

Razvijajo pravopisne zmožnosti, prepoznajo in popravijo napake v lastnem besedilu in besedilu drugih, uporabljajo pravopisni slovar.

Vadijo pravorečna pravila, prepoznajo in popravijo napake v lastnem govoru in govoru drugih.

3.3. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVLANIH CILJEV PO LETNIKIH

1. Dijaki ob analizi besedil prepoznajo zvrstne posebnosti obravnavane besedilne vrste in jih uporabijo pri tvorjenju besedila.

2. Dijaki razumejo in uporabljajo osnovne slovnične pojme:

I.

II.

III.

tvorec/pošiljatelj poslušalec/prejemnik

jezikovno in nejezikovno sporazumevanje, glas, samoglasniki, soglasniki, črka, začetna črka, beseda, besedna struktura, stavek, pomenoslovje, sopomenke, protipomenke enakozvočnice splošna pravopisna načela: izgovorjava, besedna analiza, tradicija, poenostavljanje, imena besedilnih vrst

imena besedilnih vrst temeljne besedne vrste, odnosnice, vloga besednih vrst v stavku, aktivni in pasivni besedni zaklad izposojenke,tujke, fraze vrste stavkov množična komunikacija, jezik manjšine, dvojezičnost, materni jezik,drugi jezik, tuji jezik

rob, razmaki med vrsticami in besedami, odstavki lastna imena zložena beseda krajšave ločila, citiranje koherenca struktura slovnični in pomenoslovni vezni elementi govorni položaj tema

3. Dijaki razširijo pravorečna in pravopisna spoznanja.

I.

II.

III.

  • melodija govora, hitrost govora, naglasno mesto, stavčna intonacija, jakost glasu, odmor med besedami
  • izrazni govor in branje, izgovorne napake

splošna načela osnivna pravopisna pravila (abecedni red, deljenje, lastna in stvarna imena, pisanje skupaj in narazen, datiranje)

  • ločila na koncu stavka in medstavčna ločila (vejica, dvopičje vezaj, pomišljaj,)

  • ločila (citiranje)
  • krajšave

4. Spoznavajo vlogo in položaj madžarskega jezika v Sloveniji, matični domovini in drugje po svetu.

I.

II.

III.

Spoznajo položaj madžarskega jezika v Sloveniji in v matični domovini.

Spoznajo in razumejo naslednje pojme: jezik večine, jezik manjšine, dvojezičnost, materni jezik, drugi jezik, tuji jezik.

Spoznajo druge madžarske manjšine in posamične skupine. Prepoznajo pomembnost maternega jezika in vadijo strpnost do drugih jezikov.

Trudijo se uporabljati (pokrajinski) pogovorni jezik, v lastnem govoru in govoru drugih popravijo narečno izgovorjavo in druge napake.

4. KNJIŽEVNA VZGOJA

4.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

FUNKCIONALNI CILJI

1. Dijaki berejo/poslušajo leposlovna besedila in se o njih pogovarjajo.

2. Dijaki v zvezi z leposlovnimi besedili ustno ali pisno izražajo svoja mnenja, ubesedijo misli, vtise, občutja; interpretirajo prebrana/videna, slišana besedila in tako razvijajo zmožnost samospoznavanja in se naučijo strpnosti.

3. Dijaki ob prebranih leposlovnih delih tvorijo ustno ali pisno besedilo: (doživljajsko) poročilo, obnovo, oznako, opis; napišejo kreativno besedilo; napišejo spis.

4. Dijaki deklamirajo, nastopajo s proznimi ali dramskimi besedilnimi odlomki.

5. Dijaki si ogledajo interpretacijo literarnih del (gledališče, kino).

IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Dijaki ob književnih delih spoznavajo osnovne značilnosti posameznih obdobij.

2. Zaradi lažje usvojitve posameznih leposlovnih del spoznavajo pomembnejše trenutke o življenju avtorja in njegovi ustvarjalnosti.

3. Dijaki ob leposlovnih delih spoznavajo najbolj temeljne literarnoteoretične in literarnozgodovinske pojme, ki so potrebni zaradi interpretacije literarnih del.  

4.2. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH

Razvojne zahteve: - vzgoja bralcev: ozaveščanje, da leposlovno besedilo vedno tvorita besedilo in bralec, leposlovna dela pomagajo pri razmišljanju njih samih, pri tem, da se znajdejo v svetu, ki jih obkroža in pri razvijanju strpnega vedenja; - razvijanje govorne zmožnosti, sposobnosti razumevanja/branja besedila (kritično in učinkovito branje, točno, izrazno branje, odkritje/razumevanje sporočila, ki je skrito v besedilu) in razvijanje zmožnosti za tvorjenje besedila; - povečanje razsodne sposobnosti, estetske in moralne občutljivosti.

I. letnik

II. letnik

III. letnik

1. Dijaki berejo/poslušajo leposlovna besedila in se o njih pogovarjajo. Ob branju besedil spoznajo razliko med načinom izražanja v leposlovnih in neumetnostnih besedilih. Spoznajo, da je leposlovno besedilo interpretacija sveta in umišljenega sveta oziroma posebna oblika komunikacije.

Vadijo razločno branje ter tekoče glasno branje.

2. Dijaki ob leposlovnih besedilih pisno ali ustno izrazijo svoje mnenje, ubesedjo misli, vtise, občutja interpretirajo in vrednotijo leposlovna dela.

Dijaki ob domačem branju odgovarjajo na vprašanja; izrazijo svoje vtise in povedo mnenje o prebrenam delu.

3. Dijaki ustno predstavijo leposlovna dela.

Ob vodenju učitelja (na podlagi vprašanj) pripravijo obnovo, karakterizacijo.

Večji del samostojno pripravijo (doživljajsko) poročilo, obnovo, karakterizacijo; s pomočjo učitelja interpretirajo.

Dijaki na podlagi svojih doživetij ob branju in drugih doživetij tvorijo pisna besedila in s tem dokažejo pisno zmožnost.

Napišejo spis, naredijo obnovo, karakterizacijo, opis, ustvarijo kreativna besedila (izberejo naslov, nadaljujejo zgodbo, pripovedujejo o predhodnih dogodkih, sprememba tonov-gledišč).

Pišejo dnevnik.

4. Učenje na pamet: dijaki deklamirajo ali nastopijo s proznimi ali dramskimi odlomki besedil.

2 pesmi, 1 odlomek proznega dela

2 pesmi, 1odlomek proznega in/ali 1 odlomek dramskega dela

5. Dijaki si ogledajo interpretacijo književnih del (gledališče, film), spoznavajo se s filmom.

4.3. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH

I. letnik II. letnik III. letnik
1. Dijaki ob leposlovnih besedilih spoznavajo najbolj temeljne značilnosti posameznih obdobij.
Ob vodenju učitelja jih prepoznajo Ob vodenju učitelja jih prepoznajo in jih opišejo Večji del jih samostojno prepoznajo in jih opišejo.
2. Zaradi lažje usvojitve posameznih leposlovnih del spoznavajo najznačilnejše trenutke iz življenja pisatelja in njegove ustvarjalnosti.
Ob vodenju učitelja pripravijo osnutek, poudarijo bistvo. Večji del samostojno pripravijo osnutek in povzamejo bistvo.
3. Dijaki spoznavajo najbolj temeljne literarnoteoretične in literarnozgodovinske pojme; ob vodenju učitelja jih prepoznavajo in določajo.
I. letnik II. letnik III. letnik
  • leposlovje
  • resničnost , umetniška resničnost, fikcija
  • pesem (lirika) govorica v pesmi/ vsakodnevni govor
  • proza (epika) pravljica, novela, roman,
  • zorni kot pripovedovalca
  • vloge v družbi in vrste junakov
  • struktura
  • film
  • novela, roman
  • ironija, posmeh , groteska
  • drama, tragedija, komedija (situacijska in značajska komika)
  • monolog, dialog
  • konflikt
  • namig vnaprej, zavlačevanje
  • ustvarjanje napetosti
  • odnos med ogovornikom in ogovorjenim v pesmi
  • metafora, primerjava, poosebljanje
  • film
  • glasbena sredstva pesmi (rima, ritem, melodija besedila)
  • položaj fraz, rečenic v pesmi
  • metafore, figure
  • pesem
  • oda
  • himna
  • elegija
  • balada
  • pripovedna pesnitev
  • dnevnik

 

4.4. TEMATSKI SKLOPI, VSEBINE

Namesto kronološkega poučevanja književnosti predlagamo, da upoštevate predhodno izobrazbo učencev, vzgojenih ob množični kulturi in njihove življenjske težave. Zato si izberete tematske sklope, ki vsebujejo predsvem epska dela iz 19. in 20. stoletja in ki pripomorejo k temu, da dijaki postanejo bralci. Obravnava tematskih sklopov je obvezna, vendar si lahko učitelj izmed priporočenih književnih del in filmov prosto izbira, upoštevaje skupine dijakov, obvezna pa je obravnava besedil, ki so napisana poševno. V I. in II. letniku je treba letno obravnavati 4–5 povesti, 3–4 odlomke proznih/dramskih del in nekaj pesmi.

V III. letniku 2 povesti 1 dramski odlomek, 1 odlomek proznega dela in v okviru tematskega sklopa Naša dediščina vsaj eno pesem od priporočenih pesnikov. Navedeno število ur je informativnega značaja, ostali del ur se lahko uporabi za razpravo aktualnih (kulturnih) vprašanj, za pisanje šolskih nalog in za spraševanje.

I. letnik

Tematski sklopi, vsebine

Pojmi, vidiki za obravnavo besedil

Priporočena literarna dela

1. Vključevanje in ostajanje zunaj

  gledišče, sprememba gledišča, razlaga realni svet, fantastika simbol, motiv namig vnaprej in zavlačevanje, pravljica, pravljica roman, agresija, grešni kozel, predsodki Biblija, Stara in nova zaveza, evangelij, pasijon, prilika

Dezső Kosztolányi: Kornél Esti (odl.) J. K. Rowling: Harry Potter in kamen modrosti (odlomek/film) Péter Hajnóczy: Kdo je maček? Dostojevski: Bratje Karamazovi (odl.) W. Golding: Gospodar muh Biblija (odl.)

2. Motiv in posledice

moralne odločitve, človeško dostojanstvo, okvirna zgradba, napoved, sprememba tonov gledišče, novela

M. Kennedy: Umor iz lastne prizadevnosti A. P. Čehov: Zločinec Dezső Kosztolányi: Šala Géza Csáth: Mala Ema István Szabó: Uprnik Zsolt Csalog: Roma se ne prime prekletstvo Zsigmond Móricz: Judita in Estera Kálmán Mikszáth: Tista črna pega, Majhni škorenjčki

3. Uspehi in porazi

življenjske poti, uspeh, poraz, nadarjenost, manipulacija roman, teleromani, limonade

Anna Jókai: Lepo, okroglo, celo Károly Jobbágy: Palica švrka Sarolta Raffai: Blodeča generacija Frigyes Karinthy: Srečanje z nekim mladeničem Zoltán Fábri: Gospod profesor Hannibál (odl. iz filma)

4. Posebne živali, posebni ljudje

           

Književnost in samospoznavanje zvezde, oboževalci identiteta, drugačnost, empatija avtonomija, kultus, manipulacija pesem, proza; govor v pesmi- vsakodnevni govor, pesniška podoba basni, ironija posebnež, zanimiv človek

Baudelaire: Albatros Petőfi: Pesem psov, Pesem volkov Ervin Lázár: Pohlepen črni kos La Fontaine: Muren in mravlja Phaedrus: Volk in ovca Makine: Zaljubljenci z obela Amurja Kálmán Mikszáth: Obleganje Bistrice (odl.) Michael Ende: Momo (odl.)

II. letnik

Tematski sklopi, vsebine

Pojmi, vidiki za obravnavo besedil

Priporočena literarna dela

1. Smeh in književnost

šala, anekdota, humor, ironija, posmeh, groteska, absurd drama, veseloigra, tragedija, konflikt, monolog, vrste komike  

Petőfi: Csokonai János Arany: Slavček Esterházy: Domovina v nižini (odl.) Moliere: Žlahtni meščan (odl.) Karinthyjeve humoreske Hašek: Švejk (odl.) Weöres Sándor: Dežela opic Rejtő Jenő: Umazani Fred, kapetan (odl.) István Örkény: Tótovi (odl.)

2. Klasiki na filmih

književnost in film

knjižni jezik, filmski jezik; "snitt" nastavitev, scena, scenarij

Prosta izbira filma, posnetega na podlagi literarnega dela.  

  3. Umetnost prepričevanja

dejstvo, mnenje ironija, groteska  

István Örkény: Kdo je morilec? Péter Esterházy: Ali želite biti sužnji? Sándor Márai: O nikotinu, O človeškem prostaštvu

4. Ljubezen

govorniška figura: metafore, primerjava, poosebljenje, rima, ritem renesansa, humanizem sonet, pesem

Pesmi Piroske Csorba Bálint Balassi: Da je našel Julijo... Shakespeare: LXXV. sonet Csokonai: Zadržana prošnja József Attila: Pozibanka Sándor Weörös: Fairy Spring Zsuzsa Rakovszky: Sedmo leto

5. Konflikti

vedenjski vzorci, kontrast, nasprotje, konflikt ekloga

Ervin Lázár: Pohlepen črni kos Shakespeare: Romeo in Julija) F. Molnár: Fantje iz ulice Pál (odl.) Géza Ottlik: Šola na meji (odl.) Miklós Radnóti: Četrta ekloga

III. letnik  

Tematski sklopi, vsebine

Pojmi, vidiki za obravnavo besedil

Priporočena literarna dela

1. Nasilje in izpostavljenost    

namera in dejanje drama pritrjevanje življenju, odtujitev realizem nasilni filmi (vestern, akcijski filmi, horor filmi, trilerji, filmi o katastrofah)

Sándor Tar: Srečen božič

József Katona: Ban Bánk (odl.)

Radnóti Miklós: Sedma ekloga, Prisilna povorka

Dezső Kosztolányi : Sladka Ana

Stendhal: Rdeče in črno (r.)

Odlomek filma po lastni izbiri

2. Skrivnosti človeka    

hlastenje po vrednotah simboličen način prikazovanja, identiteta, vloga in osebnost realizem dnevnik, parabola romantika

Ervin Lázár: Modrosrajčnež Attila József: S čistim srcem Endre Ady: Verjamem v boga neverujoč Stendhal: Rdeče in črno (odl.) Miklós Radnóti: Mesec dvojčkov (odl.) Max Frisch: Žid iz Andore Jókai Mór: Zoltán Kárpáti (odl.)

3. Naša dediščina    

reformacija himna, oda, življenjska slika, položajna pesem, pokrajinska pesem, ars poetica, videnje pripovedna pesnitev, upodabljanje duše, opis pokrajine lirski samoportret Zahod identiteta, patriotizem, nacionalizem, internacionalizem

Curriculum vitae

Ferenc Kölcsey: Himna Mihály Vörösmarty: Manifest

Sándor Petőfi: Večer doma, Pesniki 19. stoletja, Ena misel …, Pristava pozimi, Nacionalna pesem

János Arany: Toldijev večer (odl.), Odložim liro, Pod hrasti Ady Endre: Rad bi bil, če bi me ljubili, Poet Hortobágyja, Pesem madžarskega jakobinca Attila József: Curriculum vitae, Na moj rojstni dan, S čistim srcem, Mama, Mati Miklós Radnóti: Ne morem vedeti

4. Za kaj je dobra književost?

       

književnost kot terapija identifikacija balada tiranstvo, diktatura zbirka pravljic dnevnik

János Arany: Szondijevi dve oprodi Mihály Ladányi: Pouk knjževnosti, Pravljice tisoč in ene noči, Grimove pravljice (Žabji kralj) Dnevnik Széchenyjija, dnevnik današnjega srednješolca

5. DIDAKTIČNO NAVODILO

Jezikovna in književna vzgoja se v okviru predmeta organizira na podlagi besedil. Dijaki sprejemajo in tvorijo umetnostna in neumetnostna besedila, s tem razširijo svoja spoznanja in razvijajo zmožnosti. Predlagamo (delno) integriran pouk jezika in književnosti. Zaradi preglednosti sta kljub temu v ciljih in didaktičnih navodilih ločena. Poudarjamo, da integriran pouk le priporočamo, izvedba le-tega pa ni obvezna. V zahodnoevropskih učnih načrtih za materni jezik npr. te dvojnosti ni, ampak poteka integriran jezikovni-književni-komunikacijski pouk. Velika posodobitev učnega načrta je prenehanje s kronološkim poučevanjem književnosti. Cilj tega je, da bi dijakom književnost približali, ne pa jih odvrnili od nje. Zato ne predlagamo le obravnave besedil, ki nas spominjajo na kanon, ampak vključevanje priljubljenih književnih del, nadalje filmov, televizijskih oddaj in drugih oblik. Ob pripravi letnega načrta (učni načrt) se učitelji trudijo, da bi pripravili bolj ohlapen načrt, da bi jim ostalo še dovolj časa za obravnavo aktualnih kulturnih doživetij in za obravnavo vprašanj, ki pestijo mlade. Pomembno je, da je vzdušje pri učni uri takšno, da imajo vsi možnost izraziti svoje mnenje. Cilj in hkrati pogoj uspešnega dela je sprejem osebnosti drug drugega, strpnost do različnih mnenj in okusov ter radovedno poizvedovanje. Učitelj naj pusti, da njegovi dijaki govorijo in se pogovarjajo, delo naj načrtuje tako, da sam le usmerja njihovo dejavnost in jim svetuje. Dijaki bodo sposobni opazovati, primerjati, razvrščati le, če bodo sami opravljali te dejavosti. Zmožnost ustnega izražanja se lahko razvije le tako, da jih spodbujamo h govorjenju. Pouk madžarščine naj v celoti prevzame pozitivno spodbujanje, saj je najpomembnejši cilj vzpostaviti pozitiven donos do maternega jezika in do književnosti.  

A. JEZIKOVNA VZGOJA

Prvoten cilj jezikovne vzgoje je izoblikovanje kulturnega jezikovnega vedenja. Uresničevanje le-tega spremlja vse tri letnike, skoraj vsako uro. Zato naj nam ne bo žal "zapravljati" časa, saj se mora v dijakih uzavestiti, da za uspešnost v poklicnem življenju ni dovolj, če dobro poznajo in opravljajo svoj poklic. Potrebno je tudi to, da so uspešni v dvogovornih komunikacijskih položajih in sporazumevanju z manjšimi skupnostmi (poslovnimi partnerji, partnerji). Letne učne načrte in načrte za posamezne ure je treba načrtovati tako, da učne cilje in vsebine prilagodimo zahtevam in zmožnostim posameznih dijaških skupin. To pomeni, da obravnavane besedilne vrste glede teme in namena izberemo primerno posameznim skupinam dijakov. Npr. ko prodajalce učimo o intervjuju ob sprejemu v službo, je samoumevno, da bomo poslušali intervju, ki je bil pripravljen ob sprejemu v službo in ga bomo dali napisati z dijaki, saj bi jih želeli pripraviti ustrezno zahtevam trgu delovne sile. Učitelj mora skrbno načrtovati svojo uro, za uspešno uresničitev bo potreboval veliko zbiralnega materiala (zbiranje ustreznega besedila, v določenih primerih ustvarjanje le-teh). Razen tega mora tesno sodelovati s svojimi poklicnimi kolegi, po eni strani zato, da lahko tudi oni dobro načrtujejo, po drugi pa zato, da lahko madžarski jezik kot učni jezik bolje razvijajo. Pri jezikovnih in integriranih urah skušamo razviti tudi kooperacijske zmožnosti in zmožnosti za reševnje problemov, kar je eden izmed osnovnih pogojev trga delovne sile tretjega tiosočletja. Zato moramo dejavnost učne ure načrtovati tako, da se lahko vsak dijak izraža in sodeluje. Oblike izobraževanja (frontalne, skupinske in drugo delo) izberemo glede na naravo dejavnosti, če je možno damo prednost delu v parih in skupinah. Po učnem načrtu je enako pomembno razvijanje vseh štirih področij (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje). Med obravnavanimi besedili imajo pomembno vlogo strokovna besedila, ki se bodo kasneje povezovala s poklicnim življenjem dijakov. Ob izbiranju le-teh se potrudimo zbrati tudi nekontinuirana besedila (tabele, grafikone, skice), saj ocene kažejo, da je razumevanje le-teh zelo šibko, kar je verjetno posledica tega, da v sedanjem jezikovnem pouku niso bili prisotni. Razumevanje tovrstnih besedil pa je pogoj uspešnega opravljanja poklica. Letno namenimo vsaj 20-25 ur za delo z besedili. (ustvarjanje in tvorjenje). Poseben problem pomeni obravnava slišanih neumetnostnih besedil, ker nimamo na razpolago takšne zbirke besedil. Učitelj se lahko zanese le na lastno iznajdljivost: potrebne besedilne vrste lahko zbere z radijskih in televizijskih programov, ali pa pripravi takše posnetke sam oziroma v sodelovanju z dugimi. Tvorjenje določenih besedilnih vrst je obvezno, vendar je treba dijake postopoma navajati na to. V prvih letnikih v prvih mesecih spodbujajmo dijake na 2-3-minutne ustno izražanje, za kar se predhodno pripravijo. Ker je eno najpomembnejše sredstvo učenja razumno branje, morajo dijaki čim več brati. Izbrana besedila naj bodo kratka, manj zahtevna, da dijaki ne zgubijo volje do branja. Njihovo razumevanje poskusimo preveriti s čim bolj raznolikimi nalogami. Za obravnavo obstaja več načinov, te moramo izbrati v skladu z besedilno vrsto. Vsekakor je priporočljivo razvijanje naslednjih področij:

Obravnavo besedila začnemo z obnovo spoznanj, ki so povezana z besedilom, zaključna faza pa je tvorjenje besedil. Ob tvorjenju pisnega besedila oziroma obravnave pisnega besedila razvijemo tudi pravopisne zmožnosti. Obstaja velika verjetnost, da imajo dijak šibke pravopisne zmožnosti. Pri jezikovni vzgoji ob pridobivanju znanja damo prednost razvijanju zmožnosti pravopisa. Pri tem pa moramo paziti, da pravopis, ki ga hitro ocenimo, pri vrednotenju pisno tvorjenega besedila ne vpliva na ocenjevanje bolj, kot je treba, saj sta v takih primerih bolj pomembni vsebina in ustreznost zvrsti. Cilj jezikovne vzgoje je tudi ta, da v svetu sodobnih medijev in interneta nudi pomoč, da se znajdemo med različnimi vrstami besedil. Zato izkoristimo to priložnost in se v skladu z razpoložljivim časom in glede na zanimanje skupine ukvarjajmo tudi s temi.

B. KNJIŽEVNA VZGOJA

Književna vzgoja je namenjena razvijanju jezikovno-komunikacijskih zmožnosti in vzgoji človeka (uči nas razmišljanja, govorjenja, branja in pisanja). Cilj je tudi vzgojiti bralca, zato je branje najosnovnejša dejavnost, na katero se mora učitelj dobro pripraviti (npr. vzbuditi zanimanje s predstavitvijo začetka ali konca zgodbe; izbor besedil, ki ustrezajo jezikovni ravni dijakov). Brez poznavanja književnega dela ne more priti do sprejema umetniškega dela. Učitelj naj privede do spoznanja, da književnost pomaga pri razmišljanju o nas samih in da se z njeno pomočjo znajdemo v svetu, ki nas obdaja. Z izbranimi književnimi deli naj dijakom pomaga sprejemati osebnosti drug drugega in izoblikovati toleranco do različnih mnenj. Učitelj naj spoštuje načelo postopnosti. Daljše novele (pisanje) predlagamo za domače branje. Če učitelj dobro načrtuje svoje delo (npr. pravočasno določi daljše besedilo za branje in ga zanimivo obravnava), lahko s časom navadi otroke na branje. Obravnavo tematskih sklopov priporočamo v navedenem vrstnem redu (lahko tudi drugače), učitelj pa lahko izbira med priporočeneni književnimi deli in filmi glede na raven in zanimanje skupin dijakov, pri čemer mora upoštevati, da ni pomembna količina naučenih spoznanj, ampak razvijanje zmožnosti in usvojene vzgojne vsebine, ki so jih dijaki razvili med delom. Učitelj mora med uro ustvariti takšno vzdušje, da bo dijaka pripeljalo do izražanja. Pri urah naj bo najpogostejša dejavnost pogovor (skupinski, v parih ali skupinah) in naj nikakor ne pride do daljšega predavanja učitelja. Vsakemu samostojno opravljenemu delu morata slediti skupen pogovor in vrednotenje. Z razvijanjem govorne zmožnosti razvijamo tudi samozavest dijakov. Zato naj pri uri nastopajo dijaki, učitelj pa naj le usmerja pogovor in naj poskuša pripraviti do besede tudi bolj zadržane dijake. Na začetku naj bo izražanje dijakov usmerjeno, kasneje pa naj pride do samostojnega ustnega nastopa. Učitelj mora dobro pripraviti manjše nastope dijakov (ti naj bojo le nekajminutni), saj bo le tako zagotovljen uspešen nastop dijakov, to pa lahko vzpodbudno vpliva na njihovo nadaljnje delo. V svojih krajših referatih naj poročajo o vsebini prebranega dela (pripovedi, novele), povedo svoje vtise, poglede, vrednotijo dejanje junakov in (na podlagi lastnih doživetij ali doživetij drugih) aktualizirajo dano vprašnje. Razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil je izredno pomembno, zato naj učitelj poskuša napisati z dijaki (v šoli in doma) čim več krajših-daljših besedil, ki so v skladu z vsebino tematskega sklopa. Potruditi se je treba, da v zvezi z vsakim tematskim sklopom napišejo besedilo (pripoved, doživljajsko poročilo, opis, oznaka, izražanje mnenj, vrednotenje, poročilo). Učitelj naj dijake (pisno) natančno seznani z vidiki tvorjenja besedil. Razvoj lahko pričakujemo le v primeru, če učitelj dosledno popravi pisne izdelke dijakov - kar ne pomeni, da vsako besedilo tudi ocenimo in ob skupnem popravljanju, pogovoru kontinuirano spremlja razvoj posameznih dijakov ter poskuša privesti do razvojne stopnje dijake s pomanjkljivostmi. Učitelj naj na podlagi stanja v razredu določi razmerje med ustnimi in pisnimi oziroma skupnimi in samostojnimi nalogami. Besedila za učenje na pamet si lahko dijak izbere sam, ni nujno, da vsak dijak v razredu nastopi z istim besedilom. Učitelj določi obseg besedila (naj ne bo nikoli predolgo!), pri čemer pa zagotovi možnost izbire. Učitelj naj le takrat vrednoti (oceni) delo dijakov, če je nastop z besedilom, naučenim na pamet med šolskim letom zagotovil v obliki vaje. Vrednotenju pomnjenja pripisujemo pozitivno spodbudno vlogo (izkažejo se lahko dijaki s slabšimi zmožnostmi).

Za domače branje predlagamo branje treh del v celoti (W. Golding: Gospodar muh, Dezső Kosztolányi: Sladka Ana, István Örkény: Tótovi). Glede na zanimanje dijakov lahko učitelj izbere tudi druga dela. Dijake mora pripraviti na domače branje in jih navdušiti za delo (npr. prebere zanimive odlomke), ne pa samo določiti delo. Dijaki ob domačem branju odgovarjajo na vprašanja, karakterizirajo, izrazijo svoje vtise in mnenje o prebranem. Delo dijakov lahko tudi ocenimo (upoštevaje pozitivno spodbudo).

V tretjem letniku se potrudimo, da izmed priporočenih del, ki so v tematskem sklopu Naša dediščina, seznanimo dijake s čim več deli, saj je to edino poglavje, ki v kronološkem zaporedju obravnava najpomembnejša dela naše nacionalne književnosti. V okviru tega se lahko uporabijo, ponovijo spoznanja najosnovnejših literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih spoznanj, ki so jih dijaki spoznali v prvih dveh letnikih. Upoštevati je treba, da bo morda dijak, ki obiskuje določen program, nadaljeval s študijem oziroma bo želel opravljati poklicno maturo.

Pri urah uporabljamo metodo pozitivnega spodbujanja (dijaka pohvalimo, ga nagradimo), saj je naš cilj izoblikovati pozitiven odnos do maternega jezika in do književnosti.

6. STANDARDI

Standardi so predstavljeni s cilji posameznih letnikov. Pogoje za napredovanje (t.i. minimalni standardi) smo označili s poševno pisavo.

Pogoj zaključnega izpita vsebuje katalog znanj.  

7. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

Preverjanje in ocenjevanje je smotrno skrbno načrtovati v letnem načrtu. Pomembno je, da naredimo razliko med obema in da preverjanja ne uporabimo le za to, da bi prišli do ocene. Če preverjanje zadošča namenu, pri pisnih šolskih nalogah in testih ni potrebno ponavljanje.

Učitelj s preverjanjem ugotovi raven znanja in zmožnosti dijakov. Glede na to, kdaj je preverjanje opravljeno, ima tri funkcije:

Dijakom je treba na začetku šolskega leta povedati, kaj in kako ocenjujemo in treba jih je seznaniti s kriteriji ocenjevanja.

Med šolskim letom ocenjujemo naslednje ustne dejavnosti :

Med šolskim letom ocenjujemo naslednjo pisno dejavnost: