Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998
VSEBINA
1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA
4. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop GEOGRAFIJA
4.1. USMERJEVALNI CILJI
4.2. OPERATIVNI CILJI
4.3. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA
4.4. OBLIKE IN METODE DELA PRI POUKU
5. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop ZGODOVINA
5.1. USMERJEVALNI CILJI
5.2. OPERATIVNI CILJI
5.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA
6. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop DRŽAVLJANSKA KULTURA
6.1. USMERJEVALNI CILJI
6.2. OPERATIVNI CILJI
6.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA
7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
7.1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
7.2. LITERATURA
7.3. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
8. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet vsebuje tri sklope družboslovnih vsebin, in sicer: geografija, zgodovina in sociologija. Vsaka stroka prispeva tiste vidike, ki so nujno potrebni za orientacijo posameznika v kompleksnem družbenem življenju. Tematski sklopi so naravnani tako, da posameznika konkretno usposabljajo za uresničevanje pravic in dolžnosti državljana, razvijajo elemente nacionalne identitete in hkrati v posamezniku razvijajo spoštovanje do drugih kultur.
Predmet se izvaja v obsegu 185 ur v nižjem poklicnem izobraževanju - za dijake z nedokončano osnovno šolo. Predmet vsebuje tri vsebinske sklope: geografija, zgodovina in državljanska kultura. Prva dva sklopa geografija in zgodovina obsegata vsak po 50 ur in sta namenjena dopolnjevanju manjkajočih znanj iz osnovne šole. Predmet državljanska kultura pa je usklajen s predlogom za dijake nižjih poklicnih šol in obsega 85 ur. Hkrati so posamezni sklopi oblikovani tako, da se z vidika globalnih ciljev vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo.
A. Geografija
B. Zgodovina
C. Državljanska kultura
ŠTEVILO UR: 50
Dijaki:
Teoretske osnove vsebin se prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in ostalimi metodami terenskega dela, kar daje dijakom možnost za aktivno pridobivanje znanja in vzpostavljanje neposrednega stika z geografsko pokrajino. Zato je nujno izvajati geografske ekskurzije (vsaj enkrat na leto) ter druge oblike terenskega dela.
INFORMATIVNI CILJI | FORMATIVNI CILJI | SOCIALIZACIJSKI CILJI |
I. Človek in pokrajina (8 ur) |
Dijak zna: |
Dijak: |
|
|
|
|
|
|
|
II. Pokrajinska pestrost Slovenije (19 ur) |
|
|
|
|
|
III. Slovenija v Evropi in v svetu (12 ur) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IV. Sodobni svet (11 ur) |
|
|
|
|
|
|
1. Gospodarske značilnosti |
|
|
|
2. Demografske značilnosti |
|
|
|
|
|
3. Za boljši svet |
|
|
Ker je določene cilje predvidene v katalogu znanj možno kvalitetno realizirati le s poukom v geografskem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in terensko delo.
Okvirni seznam literature in drugih virov: odgovarjajoče teme iz učbenika Geografija za poklicne in strokovne šole (DZS, 1997).
Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in najbolj občutljiva faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak predvsem tudi iz didaktike in psihologije. Vsebina in način preverjanja in ocenjevanja vpliva na to, kaj se bodo dijaki učili, koliko se bodo učili in s kakšno vnemo. Od učiteljevega vrednotenja znanja dijakov je odvisno, ali bo znanje ostajalo le na ravni reprodukcije ali pa bodo dijaki poskušali snov tudi razumeti, znanje pa uporabiti za reševanje nalog v šoli in v vsakdanjem življenju. Pri preverjanju in ocenjevanju učitelj pridobiva povratno informacijo o vrednotah in stališčih dijakov (odnos do okolja, strpnost in spoštovanje različnosti) ter vpliva nanje. Preverjanje znanja dijakov je za učitelja hkrati tudi barometer njegove uspešnosti pri poučevanju.
Prav zato mora učitelj posvetiti preverjanju in ocenjevanju znanja veliko pozornosti, ter dobro poznati zakonodajo na tem področju. Opozarjamo na velik pomen preverjanja znanja, preden učitelj znanje dijakov tudi oceni. Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem strokovnih didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti dijakov, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in javnost ocenjevanja.
Kot obliko pouka geografije s tem učnim načrtom posebej utemeljujemo tudi ekskurzije in terensko delo, ki omogočajo učencem pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju.
Terensko delo je oblika pouka, kjer se dijaki urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, primerjanje, razvrščanje, umeščanje, analiziranje, sintetiziranje in poročanje. Učitelj ga organizira med rednimi urami na primernih lokacijah v bližini šole, ki tako dobijo status “geografskega laboratorija”. Druge priložnosti za terensko delo so interesne dejavnosti, projektno delo in geografske oziroma interdisciplinarne ekskurzije v slovenske pokrajine.
Geografske ekskurzije so krajše, usmerjene v domačo regijo. Dijaki tu pridobivajo predvsem geografske pojme ter spoznavajo pojave in procese. Celodnevne ekskurzije naj bodo interdisciplinarne, usmerjene v spoznavanje naravno-geografskih enot Slovenije, to je alpskega, panonskega, primorskega in dinarsko-kraškega sveta. Vsako leto planiramo ekskurzijo najmanj v eno geografsko regijo tako, da v treh (ali dveh) letih dijaki spoznajo najbolj tipične elemente vseh štirih.
Poti ekskurzij načrtujejo aktivi učiteljev geografije skupaj z drugimi predmeti (zgodovine, sociologije, materinega jezika in književnosti, glasbe, itd), ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in pot ekskurzije.
Program ekskurzij je sestavni del letnega delovnega načrta šole, za njegovo kvalitetno uresničevanje pa je odgovoren celotni tim učiteljev.
Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki razvijajo prostorske predstave, utrjujejo geografske pojme tako, da od blizu opazujejo in proučujejo, pokrajino. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne, dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.
Učitelj geografije dijake pred odhodom na ekskurzijo dobro pripravi. Seznani jih s cilji in potjo ekskurzije. Dijakom razdeli zadolžitve, ki lahko obsegajo pripravo dela poti po literaturi, poročanje v avtobusu, anketiranje domačinov na določenih lokacijah, nabiranje vzorcev kamnin ipd.
Spoznavne cilje pouka na terenu učitelj najbolje uresničuje z metodo dela z zemljevidom (orientacija, spremljanje in označevanje poti na zemljevidu), vodenim opazovanjem na izbranih lokacijah, kjer dijaki izpolnjujejo naloge z delovnega lista. Delovne liste z ekskurzij dijaki nato zbirajo v posebni mapi.
Po vrnitvi učitelj preveri, v kolikšni meri so bili realizirani izobraževalni
cilji ekskurzije.
ŠTEVILO UR: 50
Dijaki:
Informativni cilji: |
Formativni cilji: |
Socializacijski: |
1. Od zgodbe k zgodovini (6 ur) |
Dijak: |
Dijak: |
|
|
|
Čas in prostor |
|
|
|
2. Lokalna zgodovina (4 ure) |
|
|
Kraj in regija v zgodovinskem času in prostoru:
|
|
|
|
|
|
|
3. Slovenci v prvi svetovni vojni |
|
|
|
|
|
|
|
4. Svet med svetovnima vojnama (5 ur) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5. Slovenci med svetovnima vojnama (6 ur) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
6. Slovenci v drugi svetovni vojni (10 ur) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7. Svet po drugi svetovni vojni |
|
|
|
8. Slovenci po drugi svetovni vojni (6 ur) |
|
|
|
|
|
|
|
|
9. Drugo delo (3 ure) |
|
|
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
1. Jaz in vsi drugi |
Dijak: |
Dijak: |
1.1 Jaz in
|
|
|
1. 2 Vsi drugi
|
|
1. 3 Avtoritete in uporniki
|
|
|
2. Jaz državljan |
|
|
2.1.1 Skozi različne države v Republiko Slovenijo |
|
2.1.2 Zgodovina parlamentarizma (neposredno odločanje, parlament, predstavniška demokracija, parlamentarna kriza). |
|
|
2.2 Sodna oblast
|
|
|
2.3 Moja volilna pravica
|
|
3. Trg |
||
3.1 Delovanje trga
|
3.2. Poklic
|
|
3.3 Podjetje |
|
4. Pravice in odgovornosti |
|
|
|
|
5. Svet v katerem živim |
|
|
5.1 Geografski položaj Slovenije
|
|
5.2. Izzivi sodobnega sveta
|
|
|
Predmetni sklop državljanska kultura seznanja dijake in dijakinje z vsebinami, ki posameznika usposabljajo za sodelovanje v demokratični družbi. Gre za teme in pojme, ki so osnova za orientacijo posameznika v družbi. V okviru predmeta se dijaki seznanjajo s strukturo družbe, usvajajo temeljna znanja o institucijah v naši družbi, spoznavajo različnost stališč in vrednot, pomen odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja ter razvijajo sposobnosti, ki so bistvene za življenje v demokratični družbi.
Katalog znanja za nižje poklicne šole nadgrajuje predmet etika in družba v osnovni šoli. Pri predmetu državljanska kultura je potrebno teme obravnavati na ilustrativen način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. Pouk temelji na lastnem izkustvu dijakov, ki ga v procesu spoznavanja vsebin predmeta Državljanska kultura bogatimo s širšimi družbenimi spoznanji. Pri uresničevanju kataloga znanj je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za spoznavanje s posameznimi vsebinami, temveč za razvijanje tistih sposobnosti, ki so potrebne za delovanje posameznika/državljana v demokratični družbi.
Učitelj pri izbiri načinov, oblik in metod dela zato upošteva možnosti konkretizacije obravnavanih vsebin na podlagi izkušenj in interesov dijakov ter možnosti izvajanja predvsem tistih oblik in metod dela, kjer je aktivnost dijakov večja.
Predlagana razvrstitev tem za učitelje / učiteljice ni obvezujoča. Pri obravnavi vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe.
Cilje predmetnih sklopov je možno kvalitetno realizirati tudi s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin in z organizacijo pouka v realnem okolju v obliki interdisciplinarnih ekskurzij, interdisciplinarnih dni, terenskega dela in drugih oblik neposrednega opazovanja in delovanja.
Za vsak predmetni sklop se pri ocenjevanju upoštevajo cilji in kriteriji
predvideni za posamezen vsebinski sklop. Znanje preverjamo in ocenjujemo
ustno. Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugim izdelkom (graf,
skica, ...).
IZLOČENA POGLAVJA oziroma VSEBINE
Na redakcijski komisiji (Anton Slanc Ministrstvo za šolstvo in šport, Tomaž Kranjc Zavod za Šolstvo in Alfonz Vreznik urejevalec besedil je bilo dogovorjeno, da se nekatera poglavja oziroma vsebine izločijo iz katalogov znanj. Izločena poglavja oziroma vsebine zaradi pregleda začasno navajamo na koncu besedila.
PREDMETNE KURIKULARNE KOMISIJE ZA GEOGRAFIJO, SOCIOLOGIJO IN ZGODOVINO
ZA GEOGRAFIJO |
|
Predsednik: |
dr. Jurij Kunaver, Filozofska fakulteta, |
Člani: |
dr. Andrej Černe, Filozofska fakulteta, Karmen Cunder, Zavod RS za šolstvo, Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, Neva Osterman, Osnovna šola Ledina, |
Konzulentki: |
Maja Besednjak, Branka Gabrenja-Müller |
Strokovna tajnica: |
mag. Vera Malajner, Zavod RS za šolstvo, |
ZA SOCIOLOGIJO |
|
Predsednik: |
dr. Ivan Bernik, Fakulteta za družbene vede, |
Člani: |
dr. Marko Kerševan, Filozofska fakulteta, dr. Sergej Flere, Pedagoška fakulteta Maribor, Mirjam Počkar, Srednja šola Postojna, Mira Janžekovič, Gimnazija Ptuj, |
Strokovna tajnica: |
Tanja Popit Jožica Gramc, Zavod RS za šolstvo, |
ZA ZGODOVINO |
|
Predsednik: |
dr. Božo Repe, Filozofska fakulteta, |
Člani: |
mag. Stane Berzelak, Srednja šola Slovenj Gradec, Anica Nuša Kern, Osnovna šola Preserje pri Radomljah, Metoda Livk, Osnovna šola Stična, Gabrijela Škraba, Osnovna šola Ledina, |
Strokovna tajnica: |
Ana Kastelic, Zavod RS za šolstvo, |
Sprejeto na 16. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 18. junija 1998.
Str. 11 v starem
Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugim izdelkom (graf, skica, ...).
Ustava RS.
Jana Bezenšek: Družboslovje Državljanska kultura, DZS, Ljubljana, 1998.
Jana Bezenšek: Državljanska kultura. Priročnik za učitelje družboslovja
v srednjih poklicnih šolah. ZRSŠ. Ljubljana. 1999.
Mirjam Počkar: Družboslovje Državljanska kultura.MK. Ljubljana.1999.
ABC: Pouk o človekovih pravicah. Praktični napotki in gradivo za učitelje
osnovnih in srednjih šol. Društvo za združene narode za RS. Ljubljana. 1989.
AIS: Prvi koraki. Metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic.Ljubljana.1999.
Skupina avtorjev: Postavi se za svoje pravice.Knjiga o človekovih pravicah.
Pomurska založba. 1999.
SE: Evropski mladinski projekt za boj proti rasizmu, ksenofobiji, antisemetizmu
in nestrpnosti. Vzgojno-izobraževalni priročnik. Ljubljana. 1995.
Preverjanje in ocenjevanje se izvaja v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju (Ur. l. 49/97). Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugim izdelkom (graf, skica ...)
Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov.