Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998
VSEBINA
1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA
4. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
5. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA
7. LITERATURA
Predmet vsebuje tri sklope družboslovnih vsebin, in sicer :geografija, zgodovina in sociologija. Vsaka stroka prispeva tiste vidike, ki so nujno potrebni za orientacijo posameznika v kompleksnem družbenem življenju. Tematski sklopi pa so naravnani tako, da posameznika konkretno usposabljajo za delovanje kot državljana, razvijajo elemente nacionalne identitete in hkrati v posamezniku razvijajo spoštovanje drugih kultur.
Dijaki:
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
1. Jaz in vsi drugi |
Dijak: |
Dijak: |
1.1 Jaz in
|
|
|
1. 2 Vsi drugi
|
|
|
1. 3 Avtoritete in uporniki
|
|
|
2. Jaz državljan |
|
|
2.1.1 Skozi različne države v Republiko Slovenijo |
|
|
2.1.2 Zgodovina parlamentarizma (neposredno odločanje, parlament, predstavniška demokracija, parlamentarna kriza). |
|
|
2.2 Sodna oblast
|
|
|
2.3 Moja volilna pravica
|
|
|
3. Trg |
||
3.1 Delovanje trga
|
|
|
3.2. Poklic
|
|
|
3.3 Podjetje |
|
|
4. Pravice in odgovornosti |
|
|
|
|
|
5. Svet v katerem živim |
|
|
5.1 Geografski položaj Slovenije
|
|
|
5.2. Izzivi sodobnega sveta
|
|
|
Preverjanje in ocenjevanje poteka v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju (Ur. l. RS 49/97). Oceno je mogoče pridobiti tudi z referatom ali drugim izdelkom.
Predmet seznanja dijake in dijakinje z vsebinami, ki posameznika usposabljajo za sodelovanje v demokratični družbi. Gre za teme in pojme, ki so osnova za orientacijo posameznika v družbi. V okviru predmeta se učenci seznanjajo s strukturo družbe, usvajajo temeljna znanja o institucijah v naši družbi, spoznavajo različnost stališč in vrednot, pomen odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja ter razvijajo sposobnosti, ki so bistvene za življenje v demokratični družbi.
Katalog znanja za nižje poklicne šole nadgrajuje predmet etika in družba v osnovni šoli. Pri predmetu državljanska kultura je potrebno teme obravnavati na ilustrativen način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. Pouk temelji na lastnem izkustvu učencev, ki ga v procesu spoznavanja vsebin predmeta bogatimo s širšimi družbenimi spoznanji. Pri uresničevanju učnega načrta je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za spoznavanje s posameznimi vsebinami, temveč za razvijanje tistih sposobnosti, ki so potrebne za delovanje posameznika/državljana v demokratični družbi.
Učitelj pri izbiri načinov, oblik in metod dela zato upošteva možnosti konkretizacije obravnavanih vsebin na podlagi izkušenj in interesov dijakov ter možnosti izvajanja predvsem tistih oblik in metod dela, kjer je aktivnost učencev večja.
Predlagana razvrstitev tem za učitelje/učiteljice ni obvezujoča. Pri obravnavi
vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske
družbe.
Predmet obsega 85 ur v programih nižjega poklicnega izobraževanja.
Ustava RS.
Jana Bezenšek: Družboslovje Državljanska kultura, DZS, Ljubljana, 1998.
Jana Bezenšek: Državljanska kultura. Priročnik za učitelje družboslovja
v srednjih poklicnih šolah. ZRSŠ. Ljubljana. 1999.
Mirjam Počkar: Družboslovje Državljanska kultura.MK. Ljubljana.1999.
ABC: Pouk o človekovih pravicah. Praktični napotki in gradivo za učitelje
osnovnih in srednjih šol. Društvo za združene narode za RS. Ljubljana. 1989.
AIS: Prvi koraki. Metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic.Ljubljana.1999.
Skupina avtorjev: Postavi se za svoje pravice.Knjiga o človekovih pravicah.
Pomurska založba. 1999.
SE: Evropski mladinski projekt za boj proti rasizmu, ksenofobiji, antisemetizmu
in nestrpnosti. Vzgojno-izobraževalni priročnik. Ljubljana. 1995.