Katalog znanja je določil SSRSSI na 16. seji 18.6.1998.
VSEBINA
1.UVOD
2. CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA
2.1 SPLOŠNI CILJI
2.3 FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI
4. SNOVNI DEL
4.1 JEZIK
4.2 KNJIŽEVNOST
Predmetni izpitni katalog iz slovenščine opisuje cilje pouka in zaključnega izpita, zgradbo zaključnega izpita, vsebine in načine preverjanja in vrednotenja sporazumevalnih zmožnosti in znanj na zaključnem izpitu.
Temelji na učnem načrtu v obsegu 85,5 (190) ur, kot določa predmetnik za ta program izobraževanja.
Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega (razumevanje poslušanega besedila in tvorba besedila ob pisni predlogi) in ustnega dela (zagovor pisnega dela izpita in pogovor ob umetnostnem besedilu). Ocena na zaključnem izpitu je sestavljena iz ocene, ki jo je kandidat dobil na pisnem delu izpita, in ocene, ki jo je pridobil na ustnem delu. Za posamezne ecene so navedeni vrednostni kriteriji.
1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v njihovem osebnem in družbenem življenju, zato imajo do njega pozitivno čustveno in razumsko razmerje.
2. Pri sporazumevanju dijaki uporabljajo govornemu položaju ustrezno socialno zvrst in podzvrst; v ustreznih govornih položajih si prizadevajo govoriti knjižno.
3. Dijaki sodelujejo v pogovorih, poslušajo (gledajo) in berejo različna besedila ter ustno in pisno izražajo svoje misli, doživetja, čustva, stališča in ustvarjalnost.
4. Dijaki razvijajo in ohranjajo tudi pozitivno razmerje do leposlovja ter ob branju in pogovoru o književnih delih oblikujejo lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot.
5. Pri poslušanju in branju umetnostnih besedil se oblikujejo v doživljajsko usmerjene bralce; razvijajo zmožnost branja književnih besedil; ta se kaže v govornih in pisnih ubeseditvah doživetja, in občutek, da je branje književnosti lahko vir estetskega užitka.
6. Dijaki spoznajo najbolj osnovne literarnozgodovinske in -teoretične pojme, potrebne za razvrščanje in poimenovanje prebranih leposlovnih besedil.
SPLOŠNI
OPERATIVNI
1. s pisnim izdelkom,
2. z razgovorom na ustnem delu izpita.
1. Kandidat dokaže razumevanje poslušanega neumetnostnega besedila in tvori neumetnostno besedilo ob pisni predlogi.
2. Kandidat
JEZIK
Kandidat
1.
2
3.
4.
5.
KNJIŽEVNOST
Kandidat
1.
2.
3.
Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.
Pisni del obsega:
Ustni del izpita obsega:
Ocena zaključnega izpita je sestavljena iz ocene pisnega in ocene ustnega dela izpita. Dijak dobi pozitivno oceno, če doseže 50 točk iz ustnega in pisnega dela izpita.
A. FUNKCIONALNI CILJI
VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI |
CILJI |
1. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL |
|
1.1 Pogovori POSLUŠANJE Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:
GOVORJENJE 1.2 Govorni nastopi POSLUŠANJE Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne nastope: GOVORJENJE |
Dijak je po poslušanju zmožen - o okoliščinah pogovora ter - o temi in bistvenih podatkih pogovora; - ali je pogovor uraden ali neuraden, - ali so sogovorci enakovredni/neenakovredni; - vljudnost - ustreznost in - razumljivost. Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo
ustreznosti in razumljivosti Dijak je po poslušanju zmožen
|
2. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL |
|
2.1 Uradna in javna besedila |
|
BRANJE Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila: |
Dijak je po branju zmožen - tvorca in naslovnika, - vrsto in temo besedila, - bistvene podatke iz besedila, - najti zahtevani podatek, - določiti, ali je besedilo uradno/neuradno/javno; |
PISANJE |
Dijak zna napisati naslednja besedila: Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila. |
2.2 Strokovna in publicistična besedila |
|
BRANJE Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:
|
Dijak je po branju zmožen |
PISANJE |
Dijak zna zna napisati naslednja besedila: Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila. |
B. IZOBRAŽEVALNI CILJI
VSEBINE, POJMI |
CILJI |
1. OBRAVNAVA BESEDIL |
Dijak je zmožen - uradno besedilo od neuradnega, - zasebno besedilo od javnega, - vljudno besedilo od nevljudnega, - umetnostno besedilo od neumetnostnega, - strokovno besedilo od publicističnega, - prikazovalno besedilo od propagandnega, - subjektivno besedilo od objektivnega, - žargonski izraz od nežargonskega strokovnega, - domačo besedo od prevzete. |
2. TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI
|
Dijak zna ob zagovoru svojega pisnega izdelka pravilno uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme: |
3. VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN PRETEKLOSTI |
Dijak pozna Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike. |
4. TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA |
Dijak pozna - glasove slovenskega knjižnega jezika in njihov izgovor; - zapisovanja slovenskih glasov, glasovnih sklopov s črkami; - rabe velike in male začetnice; - deljenja besed; - pisanja prevzetih besed; - rabe ločil; - pisanja skupaj in narazen/z vezajem. Dijak zna |
DEJAVNOSTI |
CILJI |
POSLUŠANJE |
Dijak |
BRANJE |
|
GOVORJENJE |
|
PISANJE |
|
1. Dijak pozna nekatera temeljna dela iz slovenske književnosti, ter obdobja in smeri, v katerih so le-ta nastala.
2. Književna dela zna umestiti v prostor in čas ter obdobje povezati s sporočilom besedil. Zna navesti poglavitne značilnosti literarnih obdobij in smeri: reformacija, razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna in slovenska književnost 20. stol.
3. Navede dejstva in značilnosti življenja in dela avtorjev obravnavanih besedil.
VSEBINE, BESEDILA |
POJMI |
Lepa Vida, Al me boš kaj rada imela Primož Trubar: Ta evangeli sv. Matevža (odlomek o odločitvi za sl. knj. jezik) A. T. Linhart: Županova Micka Prežeren: Zdravljica I. Tavčar: Cvetje v jeseni (odlomek) I. Cankar: Moje življenje (ena črtica) Oton Župančič: Žebljarska F. Milčinski: Butalci PrežihovVoranc: Boj na požiralniku |
|
4. Pozna dve deli s priporočilnega seznama za domače branje:
Fran S. Finžgar: Študent naj bo; Bogdan Novak: Bela past; Tone Partljič: Hotel sem prijeti sonce;
Branka Jurca: Ko zorijo jagode; Dim Zupan: Trnovska mafija; Anton Ingolič: Mladost na stopnicah;
Ivo Zorman: V sedemnajstem; Vitan Mal: Baronov mlajši brat; Pavle Zidar: Moja družina ali Pišem knjigo;
Janez Stanič: Grad kralja Matjaža
Merila za ocenjevanje pisnega izdelka (40 točk)
1. razumevanje poslušanega besedila (20 točk)
2. pisanje neumetnostnega besedila (20 točk)
vsebina (10 točk)
Merila za vrednotenje ustnega izpita (60 točk)
1. zagovor pisnega dela (20 točk)
2. branje besedila (25 točk)
3. upoštevanje pravil dialoškosti (15 točk)