Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 52. seji, dne 4. 7.
2002
VSEBINA
1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA
4.1. VSEBINSKI SKLOP III/A.: GEOGRAFIJA
4.2. VSEBINSKI SKLOP III/B.: ZGODOVINA
4.3. VSEBINSKI SKLOP III/C.: DRŽAVLJANSKA KULTURA
5. NAVODILA ZA IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA
6. OCENJEVANJE
7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet z vsebinskimi sklopi:geografija, zgodovina in državljanska kultura omogoča dijakom v poklicnih šolah spoznavati in dopolnjevati tiste družboslovne vsebine, ki jih danes vsak človek potrebuje za temeljni premislek o svojem času in prostoru. S tem mladim nudimo možnost, da ob številnih civilizacijskih zadregah sodobnega sveta aktivno posegajo v dogajanja ter sodelujejo pri nastajanju in oblikovanju družbenega dogajanja. Zato je predmet zasnovan na treh predmetnih sklopih: geografija, zgodovina in državljanska kultura, od katerih vsak s svojega specifičnega vidika prispeva seznanjanju z družbenimi procesi, razumevanju kompleksnosti sodobne družbe ter s tem k oblikovanju aktivnega družbeno delujočega posameznika.
Predmetni sklop geografija daje temeljna znanja o razumevanju odnosov med človekom in pokrajino, o geografski podobi lastne domovine in o perečih problemih sodobnega sveta. Posebna pozornost je posvečena vsebinam in ciljem, ki jih je možno prilagoditi posamezni stroki.
Predmetni sklop zgodovina predstavi gospodarske, socialne, kulturne ter kulturnozgodovinske procese in pojave, ki omogočajo razumevanje našega časa. Poseben poudarek je namenjen zgodovini posameznih strok. S podobami iz vsakdanjega življenja v različnih časih in prostorih pa skuša ohraniti zadostno mero humanizma, ki bo omogočal normalno vključitev dijakov poklicnih šol v življenje.
Predmetni sklop državljanska kultura približa dijakom pojme in vsebine, ki
so bistveni za razumevanje življenja v demokratični družbi. Pomembno je razvijanje
sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki
zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi.
Predmet se izvaja v obsegu 350 ur v programih poklicnih šol. Predmet vsebuje tri vsebinske sklope: geografija, zgodovina in državljanska kultura. Vsak od navedenih sklopov obsega 140 oziroma 70 ur in predstavljajo zaključene celote. Hkrati so posamezni sklopi oblikovani tako, da se z vidika globalnih ciljev vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo.
Dijaki:
Vsebinski sklopi:
III/A. Geografija
III/B. Zgodovina
III/C. Državljanska kultura
1. IME VSEBINSKEGA SKLOPA: GEOGRAFIJA
2. ŠTEVILO UR: 140
3. USMERJEVALNI CILJI vsebinskega sklopa GEOGRAFIJA
Dijaki:
Teoretske osnove vsebin se prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in ostalimi metodami terenskega dela, kar daje dijakom možnost za aktivno pridobivanje znanja in vzpostavljanje neposrednega stika s pokrajino. Zato je nujno izvajati ekskurzije (vsaj enkrat na leto) ter druge oblike terenskega dela.
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
1. Človek in pokrajina (26 ur) |
Dijak zna: |
Dijak: |
|
|
|
2. Pokrajinska pestrost Slovenije |
Dijak zna: | Dijak: |
|
|
|
3. Slovenija v Evropi in svetu |
Dijak zna: | Dijak: |
|
|
|
4. Sodobni svet (30 ur) |
Dijak zna: | Dijak: |
|
|
|
5. Izbrani geografski problemi in študiji primerov (35 ur) |
Dijak zna: | Dijak: |
|
|
|
Posebnosti v izvedbi: ker je določene cilje možno kvalitetno realizirati
le s poukom v realnem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in druge oblike
terenskega dela
Učni načrt za poklicne šole je oblikovan tako, da ponuja idealno možnost prepletanja
splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti
cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov
v posameznih izobraževalnih programih. Takšno znanje bo dragocena osnova strokovno-teoretičnim
predmetom.
Učitelj naj izbere tiste oblike in metode dela, ki na preprost, prepričljiv
in zanimiv način približajo učencu geografske vsebine.
Veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku
v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja)
s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.
1. IME VSEBINSKEGA SKLOPA: ZGODOVINA
2. ŠTEVILO UR: 140
3. USMERJEVALNI CILJI vsebinskega sklopa ZGODOVINA
Dijaki:
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
1. Lokalna zgodovina (16 ur) |
Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
|
|
2. Znanstveno tehnični razvoj in vpliv na gospodarske spremembe (15 ur) |
Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
|
|
3. Zgodovina stroke v 19. in 20. |
Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
|
|
|
|
|
4. Stoletje svetovnih vojn (25 ur) | Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5. Skozi različne države in težave v Republiko
Slovenijo v 20. stoletju (25 ur) |
Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
6. Protislovja v sodobnem svetu (16 ur) |
Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
|
|
|
|
|
7. Svet mojih staršev - zgodovina vsakdanjega
življenja zadnjih desetletij (10 ur) |
Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8. Drugo delo (17 ur) |
Dijaki naj: | Dijak naj: |
|
V vsebinskem sklopu zgodovina je poudarek na vsebinah, ki dopolnjujejo stroko. Vsebine so izbrane in tematizirane. Do konca 19. stoletja izhajajo predvsem iz lokalne zgodovine. Specifičnost so teme po izbiri, ki jih izbira učitelj skupaj z dijaki.
Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen in preprost način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. S tem jim omogočamo razvijanje ustrezne prostorske in časovne orientacije. Vsebinsko je poudarek na gospodarskih, socialnih ter kulturnih, kulturno-zgodovinskih procesih in pojavih, ki omogočajo dijakom razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Taka zasnova sledi našemu novemu konceptu pouka, kjer se politično-dogodkovna zgodovina umika različnim podobam iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih. Le tako široko zasnovan pouk v šoli bo omogočil dijakom poklicnih šol tisti temeljni premislek, ki ga mora danes (ob vseh civilizacijskih zadregah) opraviti vsak človek.
Z metodičnega vidika mora učitelj uvajati take oblike in metode dela, ki bodo dijakom omogočile (s pomočjo odlomkov virov in različnega ilustrativnega gradiva, ogled dokumentarnih filmov) razvijanje zanimanja za zgodovino stroke.
1. IME VSEBINSKEGA SKLOPA: DRŽAVLJANSKA KULTURA
2. ŠTEVILO UR: 70
3. USMERJEVALNI CILJI vsebinskega sklopa DRŽAVLJANSKA KULTURA
Dijaki:
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
1. Jaz in vsi drugi |
Dijak: |
Dijak: |
1.1. Jaz in ...
|
|
|
1.2. Vsi drugi
|
|
|
1.3. Mladi v vsakdanjem življenju
|
|
|
2. Verstva in verovanja |
Dijak: |
Dijak: |
|
|
|
3. Avtoritete in uporniki |
Dijak: |
Dijak: |
|
|
|
4. Pravice in odgovornosti |
Dijak: |
Dijak: |
|
|
|
JAZ DRŽAVLJAN |
|
|
5. Volitve |
Dijak: |
Dijak: |
5.1. Država in demokracija
|
|
|
5.2. Ustavna ureditev RS
|
|
|
5.3. Procesi odločanja v družbi
|
|
|
5.4. Oblast in delitev oblasti
|
|
|
5.5. Slovenska politična kultura |
||
6.Trg |
Dijak: |
Dijak: |
6.1. Trg
|
|
|
6.2. Trg kapitala
|
|
|
6.3. Trg in denar
|
|
|
6.4. Podjetje in podjetnik
|
|
|
7. Socialna politika |
Dijak: |
Dijak: |
|
|
|
8. Svet, v katerem živim |
Dijak: |
Dijak: |
8.1. Človek in narava
|
|
|
8.2. Virtualna resničnost
|
|
|
Vsebinski sklop državljanska kultura seznanja dijake in dijakinje z vsebinami, ki posameznika usposabljajo za sodelovanje v demokratični družbi. Gre za teme in pojme, ki so osnova za orientacijo posameznika v družbi. V okviru predmeta se učenci seznanjajo s strukturo družbe, osvajajo temeljna znanja o družbenih procesih, spoznavajo različnost stališč in vrednot, pomen odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja ter razvijajo sposobnosti, ki so bistvene za življenje v demokratični družbi.
Osnovni namen predmeta je, da učenci spoznavajo družbene procese in strukture ter razvijajo sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi in državi.
Vsebinski sklop državljanska kultura nadgrajuje predmet etika in družba v osnovni šoli. Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. Pouk temelji na lastnem izkustvu učencev, ki ga v procesu spoznavanja vsebin državljanska kultura bogatimo s širšimi družbenimi spoznanji. Pri uresničevanju učnega načrta je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za spoznavanje s posameznimi vsebinami, temveč za razvijanje tistih sposobnosti, ki so potrebne za delovanje posameznika/ državljana v demokratični družbi.
Učitelj pri izbiri načinov, oblik in metod dela zato upošteva
možnosti konkretizacije obravnavanih vsebin na podlagi izkušenj in interesov
dijakov ter možnosti izvajanja predvsem tistih oblik in metod dela, kjer je
aktivnost učencev večja.
Predlagana razvrstitev tem za učitelje/ učiteljice ni obvezujoča. Pri obravnavi
vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske
družbe.
Pouk predmeta se izvaja v učilnici opremljeni z osnovnimi audiovizualnimi sredstvi, ter drugimi sodobnimi učili in učnimi pripomočki.
Cilje predmetnih sklopov je možno kvalitetno realizirati tudi s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin in z organizacijo pouka v realnem okolju v obliki interdisciplinarnih ekskurzij, interdisciplinarnih dni, terenskega dela in drugih oblik neposrednega opazovanja in delovanja.
Za vsak predmetni sklop se pri ocenjevanju upoštevajo cilji in kriteriji predvideni za posamezen vsebinski sklop.
Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov.