KATALOG ZNANJA

DRUŽBOSLOVJE geografija, zgodovina in državljanska kultura

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

105 ur

Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998

 


VSEBINA

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

2. OPIS PREDMETA

3. GLOBALNI CILJI PREDMETA

4. PREDMETNI SKLOPI

4.1. PREDMETNI SKLOP - GEOGRAFIJA

4.1.1. USMERJEVALNI CILJI

4.1.2. OPERATIVNI CILJI

4.1.3. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

4.2. PREDMETNI SKLOP - ZGODOVINA

4.2.1. USMERJEVALNI CILJI

4.2.2. OPERATIVNI CILJI

4.2.3. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

4.3 PREDMETNI SKLOP - DRŽAVLJANSKA KULTURA

4.3.1. USMERJEVALNI CILJI

4.3.2. OPERATIVNI CILJI

4.3.3. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

5. NAVODILA ZA IZVAJANJE KATALOGA ZNANJ

5.1. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

Predmet z vsebinskimi sklopi:geografija, zgodovina in državljanska kultura omogoča dijakom v poklicnih šolah spoznavati in dopolnjevati tiste družboslovne vsebine, ki jih danes vsak človek potrebuje za temeljni premislek o svojem času in prostoru. S tem mladim nudimo možnost, da ob številnih civilizacijskih zadregah sodobnega sveta aktivno posegajo v dogajanja ter sodelujejo pri nastajanju in oblikovanju družbenega dogajanja. Zato je predmet zasnovan na treh predmetnih sklopih: geografija, zgodovina in državljanska kultura, od katerih vsak s svojega specifičnega vidika prispeva seznanjanju z družbenimi procesi, razumevanju kompleksnosti sodobne družbe ter s tem k oblikovanju aktivnega družbeno delujočega posameznika.

Predmetni sklop geografija daje temeljna znanja o razumevanju odnosov med človekom in pokrajino, o geografski podobi lastne domovine in o perečih problemih sodobnega sveta. Posebna pozornost je posvečena vsebinam in ciljem, ki jih je možno prilagoditi posamezni stroki.

Predmetni sklop zgodovina predstavi gospodarske, socialne, kulturne ter kulturnozgodovinske procese in pojave, ki omogočajo razumevanje našega časa. Poseben poudarek je namenjen zgodovini posameznih strok. S podobami iz vsakdanjega življenja v različnih časih in prostorih pa skuša ohraniti zadostno mero humanizma, ki bo omogočal normalno vključitev dijakov poklicnih šol v življenje.

Predmetni sklop državljanska kultura približa dijakom pojme in vsebine, ki so bistveni za razumevanje življenja v demokratični družbi. Pomembno je razvijanje sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi.

2. OPIS PREDMETA

Predmet se izvaja v obsegu 105 ur v programih poklicnih šol - . Predmet vsebuje tri predmetne sklope: geografija, zgodovina in državljanska kultura. Vsak od navedenih sklopov obsega 35 ur in predstavljajo zaključene celote. Hkrati so posamezni sklopi oblikovani tako, da se z vidika globalnih ciljev vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo.

3. GLOBALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

  • razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti,

  • spoznavajo prepletenost gospodarskih, družbenih in političnih procesov,

  • razvijajo občutek za časovne in prostorske razsežnosti družbenih problemov,

  • razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,

  • spoznavajo probleme sodobnega sveta ter se usposabljajo za analizo družbenih dogajanj,

  • razvijajo občutljivost za tiste elemente družbenega življenja, ki so pomembni za življenje v demokratični družbi,

  • se usposabljajo za konstruktivno soočanje s problemi v družbenem življenju.

    4. PREDMETNI SKLOPI

  • Geografija

  • Zgodovina

  • Državljanska kultura

    4.1. PREDMETNI SKLOP - GEOGRAFIJA

    4.1.1. USMERJEVALNI CILJI

    Dijaki:

  • razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,

  • spoznajo geografske procese in pojave in njihovo medsebojno povezanost v konkretnih pokrajinah, v svetu in Sloveniji ter zlasti v domači pokrajini,

  • razumejo pomen geografskih dejavnikov za razširjenost posamezne gospodarske panoge, zlasti za lastno panogo,

  • razumejo pomen politično- geografskega položaja Slovenije v Evropi,

  • poznajo osnovne geografske značilnosti sosednjih obmejnih dežel ter položaj tamkajšnje slovenske manjšine,

  • razumejo in poznajo gibanja ljudi in dobrin v geografskem prostoru,

  • razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,

  • opišejo probleme sodobnega sveta, analizirajo vzroke zanje ter predlagajo načine reševanja,

  • poznajo oblike in območja ogrožanja okolja ter načine varovanja okolja v Sloveniji in svetu,

  • znajo uporabljati osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretni pokrajini,

  • se znajo samostojno orientirati in gibati v pokrajini s pomočjo kompasa in zemljevida,

  • razumejo pomen geografskega znanja za lastno ravnanje v geografskem prostoru in z njim.

    Teoretske osnove vsebin se prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in ostalimi metodami terenskega dela, kar daje dijakom možnost za aktivno pridobivanje znanja in vzpostavljanje neposrednega stika z geografsko pokrajino. Zato je nujno izvajati geografske ekskurzije (vsaj enkrat na leto) ter druge oblike terenskega dela.

    4.1.2. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    1. ČLOVEK IN POKRAJINA (8 ur)

    Dijaki znajo:

    Dijaki:

  • pokrajina kot predmet preučevanja geografije,

  • elementi pokrajine in njihovo prepletanje,

  • preučevanje geografskih značilnosti pokrajine,

  • pomen elementov pokrajine za razširjenost posamezne gospodarske panoge,

  • naravno in antropogeno spreminjanje pokrajine,

  • posledice negativnih človekovih posegov v pokrajino

  • varovanje naravne in kulturne dediščine v Sloveniji in svetu.

  • razložiti, da je predmet preučevanja geografije pokrajina,

  • ob opazovanju slikovnega gradiva razlikovati različne tipe pokrajin,

  • v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznati elemente pokrajine in njihovo prepletanje,

  • uporabljati preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij,

  • se orientirati v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja Sonca,

  • interpretirati in uporabiti informacije, ki jih dobi s pomočjo "branja" različnih vrst zemljevidov,

  • primerja značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin,

  • ob izbranih primerih vrednotiti pomen posameznega elementa pokrajine za specifično dejavnost,

  • ugotoviti, kateri elementi so pomembni za specifično dejavnost in opisati pomen,

  • s pomočjo konkretnih primerov ugotoviti, kako se pokrajina spreminja zaradi delovanja človeka,

  • ugotoviti, kako se pokrajina spreminja zaradi specifične človekove dejavnosti,

  • predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje,

  • predvideti negativne posledice na okolje, ki jih povzroči specifična človekova dejavnost,

  • konkretno ravnati v prid varovanja okolja v vsakdanjem življenju,

  • razlikovati oblike zavarovanih območij in ovrednotiti njihov pomen,

  • s pomočjo izbranih primerov opisati in razložiti glavne oblike naravnih nesreč ter njihov vpliv na pokrajino.

  • razvijajo sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah,

  • spoznajo, da k poklicni etiki sodi tudi varovanje okolja,

  • spoznajo, da so pri varovanju okolja nujne kooperativnost, odgovornost in toleranca.

    • 2. POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE (10 ur)

  • pokrajinska pestrost kot posledica lege Slovenije,

  • naravno-geografska pestrost slovenskih pokrajin,

  • družbeno-geografska pestrost slovenskih pokrajin,

  • gospodarstvo Slovenije in njegova mednarodna vloga.

  • imenovati in na zemljevidu pokazati naravno-geografske enote Slovenije,

  • ob izbranih primerih navesti bistvene značilnosti geografskih enot,

  • ugotoviti v katerih značilnostih se enote razlikujejo med seboj,

  • na osnovi poznavanja geografskih značilnosti domačega kraja, le-tega uvrstiti v ustrezno geografsko enoto in utemeljiti svojo izbiro,

  • za izbrane primere dokazati soodvisnost naravnih in družbeno - geografskih značilnosti slovenskih pokrajin,

  • s pomočjo analize grafičnih prikazov našteti glavne gospodarske dejavnosti Slovenije,

  • ugotoviti položaj specifične dejavnosti v gospodarstvu slovenije in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj,

  • ugotoviti vsakovrstne vplive gospodarstva na slovenske pokrajine s posebnim poudarkom na vplivu specifične dejavnosti.

  • se naučijo ceniti in ohranjati naravno in družbeno-geografsko pestrost domovine,

  • razvijajo občutek narodne pripadnosti.

    • 3. SLOVENIJA V EVROPI (6 ur)

  • geografski položaj Slovenije in njena povezanost z Evropo in svetom,

  • povezanost Slovenije z neposrednim obmejnim sosedstvom,

  • položaj slovenske narodnostne manjšine.

  • na karti določiti lego Slovenije v Evropi in ovrednotiti posledice njene lege,

  • imenovati in pokazati na karti sosednje države,

  • s pomočjo grafičnih prikazov ugotoviti gospodarsko sodelovanje Slovenije z drugimi državami,

  • na karti pokazati in imenovati narodnostno mešana območja ob slovenski meji,

  • ovrednotiti položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji,

  • ovrednotiti pomen sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami.

  • znajo vrednotiti pomen sodelovanja in povezovanja sosednjih držav,

  • cenijo vsestranski pomen narodnostnih manjšin ob slovenski meji.

    • 4. SODOBNI SVET (11 ur)

    		    

  • pretok ljudi in dobrin v geografskem prostoru,

  • vzroki in posledice različne gospodarske razvitosti,

  • pereči problemi sodobnega sveta.

  • pojasniti problem pomanjkanja hrane,

  • pojasniti mednarodno delitev dela,

  • opisati vzroke in posledice hitre rasti števila prebivalstva,

  • na karti pokazati območja prekomerne rasti števila prebivalstva,

  • pojasniti vzroke in posledice selitev,

  • opisati raznolikost prebivalstva z vidika rase, vere,...

  • našteti glavne ekološke probleme sodobnega sveta in pojasniti vzroke zanje,

  • ovrednotiti spreminjanje pomena različnih energetskih virov.

  • razumejo pomen načela enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti,

  • razvijajo sposobnost delovanja v konfliktnih situacijah.


    • Posebnosti v izvedbi: ker je določene cilje možno kvalitetno realizirati le s poukom v realnem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in druge oblike terenskega dela. 

    4.1.3. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Katalog znanj za poklicne šole je oblikovan tako, da ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov v posameznih izobraževalnih programih. Takšno geografsko znanje bo dragocena osnova strokovno-teoretičnim predmetom.

    Učitelj naj izbere takšne oblike in metode dela, ki naj na preprost, prepričljiv in zanimiv način približajo dijaku geografske vsebine.

    Veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja) s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.

    4.2. PREDMETNI SKLOP - ZGODOVINA

    4.2.1. USMERJEVALNI CILJI

    Dijaki:

  • pridobijo zgodovinska znanja, ki jih bodo koristili v svojem poklicu;

  • poglabljajo znanja o slovenski kulturni dediščini in jo vrednotijo ter razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti;

  • spoznajo glavne tehnološke in gospodarske dosežke in spremembe v 19. in 20. stoletju;

  • spoznavajo prepletenost in vplivnost gospodarskih, družbenih in političnih procesov;

  • razvijejo interes, nagnjenost in sposobnost spoznavanja novega;

  • na konkretnih primerih (predvsem podobah iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih) ugotavljajo, kaj je zgodovinska časovna in prostorska predstavljivost;

  • razvijejo spoštovanje različnosti in drugačnosti v okolju v katerem živijo.

    4.2.2. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    1. Lokalna zgodovina
    (4 ure)

    Dijak naj:

    Dijak naj:

    Kraj in regija v zgodovinskem času in prostoru:

  • pomembnejše kulturno-zgodovinske znamenitosti,

  • pomembne osebnosti in njihova ustvarjalnost,

  • varovanje kulturne dediščine (obisk lokalnega muzeja ali spomenikov na prostem),

  • položaj in vloga kraja v širšem prostoru.

  • Ob slikovnem gradivu spozna družbeno-gospodarski in kulturni napredek kraja,

  • V časovni trak postavi prelomnice v zgodovini svojega kraja,

  • Ugotovi in spozna glavne kulturno-zgodovinskie spomenike in se seznani s tem, kdo jih varuje.

    • Razvija občutek odgovornosti do kulturnih in zgodovinskih znamenitosti.

    2. Znanstveno tehnični razvoj in vpliv na gospodarske spremembe (5 ur)

    Znanstveno tehnični razvoj od 2. industrijske revolucije do danes:

  • iznajdbe in izumi ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

  • Spozna najpomembnejše iznajdbe in izume od 2. industrijske revolucije do danes.

  • Ugotovi, katere iznajdbe so najbolj spremenile življenje ljudi v okolju in podobo kraja.

    • Pridobiva občutek razumevanja zgodovinskega časa.

    Razvija komunikacijske spretnosti.

    Gospodarske, družbene in kulturne posledice (industrializacija, nastajanje monopolov, gospodarski vzponi in krize, nastajanje velikih mest, izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva).

  • Spoznava vpliv in posledice tehničnega razvoja na kmetijstvo, obrt in industrijo.

    • Nauči se poslušati mnenje in stališča drugih.

    Po izbiri ( 1 tema):

    		    

  • Od delavnice do velikih tovarn.

  • Od kočije do rakete.

  • Od telegrafa do satelita.

  • Od časopisa do interneta.

  • Razvoj splošnega in poklicnega šolstva.

  • Spoznava vzpon industrijskih mest in njihove spremembe v sodobnem času.

  • Ugotovi, kako se je razvijal promet, telekomunikacije, razvoj sredstev javnega obveščanja.

    • Razvija občutek odgovornosti za delo

    3. Zgodovina stroke v 19. in 20. stoletju (3 ure)

  • Vpliv znanosti in tehnike na stroko.

  • Razvoj poklica; podobe iz življenja ljudi, ki so se ukvarjali s stroko.

  • Stroka danes in njene perspektive.

  • Spozna vpliv znanosti in tehnike v svoji stroki.

  • Spozna razvoj poklica.

  • Seznani se s podobami iz vsakdanjega življenja ljudi iz stroke v posameznih obdobjih 19. in 20. stol.

    • Nauči se razumeti kontinuiteto in diskontinuiteto v razvoju stroke.

    Seznanja se s poklicno etiko in se uči ravnati po njenih načelih.

    4. Stoletje svetovnih vojn (5 ur)

    Prva svetovna vojna:

    		    

  • Življenje v Evropi v vojni - evropska mesta in podeželje.

  • Pariška mirovna konferenca; obnovitev starih in nastajanje novih konfliktov.

  • Ugotavlja, zakaj prihaja do vojn svetovnih razsežnosti.

  • Spozna vpliv znanosti in tehnike (tudi vojaške stroke) na razvoj vojaške industrije.

    • Se nauči pravilno brati in uporab ljati zgodovinski zemljevid, slikov no gradivo, tekst.

    Druga svetovna vojna:

    		    

  • Med strahom in pogumom; med odporom in kolaboracijo.

  • Posledice največje vojne v zgodovini človeštva.

  • Nič več vojne, a tudi ne miru (zgodovina obdobja po 2. sv.v.)

  • Spoznava, kako vojna spreminja življenje ljudi kot posameznikov in kot družbe;

  • skuša ugotoviti, kako ravnajo ljudje v takih razmerah.

    • Se navaja na strpnost do drugačnih mnenj.

    Po izbiri (1 tema):

    		    

  • Vloga propagande v vojnah 20. stoletja;

  • Stroka v službi vojne;

  • Življenje med vojno;

  • Razpetost med etiko in dolžnostjo.

  • Spoznava, kako napredek tehnike lahko omogoči vse večje uničenje.

    • Razume zlorabo znanosti v uničevalne namene.

    Razvija občutek ločevanja propagande od obveščanja.

    5. Skozi različne države in težave v Republiko Slovenijo v 20. stoletju (8 ur)

  • Slovenci v Avstro-Ogrski; nastanek Države SHS.

  • Življenje Slovencev v Kraljevini SHS.

  • Druga svetovna vojna.

  • Slovenci v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni.

  • Življenje in položaj zamejskih Slovencev.

  • Razpad Jugoslavije. Slovensko osamosvajanje in življenje v Republiki Sloveniji.

  • Spozna položaj Slovencev ob prehodu v 20. stoletje (seznani se s političnim in gospodarskim položajem in nacionalno ogroženostjo).

  • Spozna, da je ob razpadu A-O nastala Država SHS in ugotovi, zakaj ni obstala.

  • Spozna kulturni napredek Slovencev med obema vojnama (tudi v domačem okolju);

  • Analizira okupacijske sisteme in ugotavlja narodno ogroženost Slovencev;

  • Opiše položaj Slovenije kot republike v Jugoslaviji;

  • Spozna razloge za razpad Jugoslavije in se seznani s procesom slovenskega osamosvajanja.

    • Razvija občutek narodne pripadnosti.

    Razume pomen načela enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti.

    Po izbiri (1 tema):

    		    

  • Gospodarske krize in reforme.

  • Zgodovina slovenskega filma in televizije.

  • Biti Slovenec v Avstriji, Italiji, ali na Madžarskem.

  • Od delovnih brigad do študentskega servisa.

  • Druge teme po izbiri.

  • Seznani se z gospodarsko krizo v 30., 60. in 80. letih v agrarnih in neagrarnih dejavnostih.

  • Spozna začetke in razvoj slovenskega filma, radia in televizije.

  • Spoznava problematiko razvoja in življenja zamejskih Slovencev.

  • Spozna povojni optimizem in se seznani z različnimi oblikami dela za skupnost (delovne brigade, RK itd.).

    		•  

    6. Protislovja v sodobnem svetu (4 ure)

  • Sodobni svet in njegova povezanost z zgodovino.

  • Temeljna protislovja v sodobnem svetu: razviti-nerazviti; bogati-revni; lačni-siti.

  • Drugi problemi sodobnega časa: hitra rast prebivalstva, oboroževanje, povečevanje nestrpnosti, onesnaževanje okolja.

  • Spozna bistvene vzroke in posledice gospodarskih razlik med razvitimi država mi in državami v razvoju.

  • Spozna in analizira probleme sodobnega sveta (bogati-revni, lačni-siti, hitra rast prebivalstva, oboroževanje.

  • Ob slikovnem gradivu pojasni vprašanja varstva človekovega okolja.

    		•  

    7. Svet mojih staršev - zgodovina vsakdanjega življenja - zadnjih desetletij (3 ure)

  • Podobe iz vsakdanjega življenja zadnjih desetletij.

  • S pomočjo ankete in razgovora, ki ga opravi doma, spoznava svet svojih staršev, v letih, ko so bili stari toliko, kot je zdaj on

    • Razume generacijske razlike in okolje v katerem so odraščali starši.

    Po izbiri (1 tema):

    		    

  • Od stranišča na štrbunk do kopalnice (zgodovina bivalne kulture).

  • Primerja podobe iz vsakdanjega življenja svojih staršev z življenjem danes.

  • Primerja podobo kraja in spoznava njegov razvoj.

    		•  

  • Od fičota do mercedesa (socialna zgodovina zadnjih desetletij).

    		•    

  • Od slovenske popevke do glasbenih videospotov (zgodovina glasbe od 60. do 90. let).

    		•    

  • Od cockte do coca cole (zgodovina prehrambene kulture zadnjih desetletij).

    		•    

    8. Drugo delo (3 ure)

    		    

    Utrjevanje in preverjanje znanja

    		    

    4.2.3. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Katalog za ta predmetni sklop dopolnjuje zgodovino v osnovni šoli in ima poudarek na vsebinah, ki dopolnjujejo stroko. Zgodovinske vsebine so izbrane in tematizirane. Do konca 19. stoletja izhajajo predvsem iz lokalne zgodovine. Specifičnost so teme po izbiri, ki jih izbira učitelj skupaj z dijaki. Njihov cilj je vzbujanje zanimanja za zgodovino.

    Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen in preprost način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. S tem jim omogočamo razvijanje ustrezne prostorske in časovne orientacije. Vsebinsko je poudarek na gospodarskih socialnih, kulturnih, kulturno-zgodovinskih procesih in pojavih, ki omogočajo dijakom razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Taka zasnova sledi našemu novemu konceptu pouka zgodovine, kjer se politično-dogodkovna zgodovina umika različnim podobam iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih. Le tako široko zasnovana zgodovina v šoli bo omogočila dijakom poklicnih šol tisti temeljni premislek, ki ga mora danes (ob vseh civilizacijskih zadregah) opraviti vsak človek.

    Z metodičnega vidika mora učitelj uvajati take oblike in metode dela, ki bodo dijakom omogočile (s pomočjo odlomkov virov in različnega ilustrativnega gradiva) razvijanje zanimanja za zgodovino stroke.

    4.3. PREDMETNI SKLOP - DRŽAVLJANSKA KULTURA

    4.3.1. USMERJEVALNI CILJI

    Dijaki:

  • spoznajo temeljne družboslovne pojme in jih uporabljajo pri razumevanju družbenih procesov,

  • spoznajo temeljne pojme s področja političnega, pravnega in ekonomskega sistema Republike Slovenije;

  • razvijajo sposobnosti, ki so pomembne za delovanje v demokratični družbi: sposobnosti za kritični in samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih družbe in države ter sposobnost predstavitve svojih stališč, sposobnost poslušanja, dialoga;

  • razvijajo občutljivost za zaznavanje družbenih problemov,

  • se usposabljajo, da pridobljena znanja uporabljajo v vsakdanjem življenju in v procesu sprejemanja odločitev splošnega pomena,

  • razvijajo odgovornost do sebe, drugih - do naravnega in družbenega okolja.

    4.3.2. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    1. JAZ IN VSI DRUGI

    Dijaki:

    Dijaki:

    1.1. Jaz in

  • osebnost,

  • temperament,

  • značaj,

  • načini obnašanja pri soočanju z ovirami.

  • Spoznajo enkratnost posameznika.

  • Razumejo, da na človekovo obnašanje poleg dednosti in okolja vpliva tudi lastna volja, ki se izraža v odločanju. da na obnašanje vpliva lastna volja in samovzgoja.

  • Spoznajo načine obnašanja pri soočanju z ovirami.

    • Razvijajo komunikacijske spretnosti in pridobivajo občutek razumevanja za stališča drugih.

    Razvijajo občutek odgovornosti do sočloveka in strpnost do drugačnih.

    1.2. Vsi drugi:

  • socializacija,

  • dejavniki socializacije.

  • Razumejo naravnost in družbenost človeka.

  • Spoznajo proces in dejavnike socializacije.

    • Razumejo pomen družbenih, etičnih in pravnih pravil za življenje v skupnosti.

    1. 3. Mladi v vsakdanjem življenju:

  • generacija,

  • družbene skupine.

  • Razumejo pojem življenjski potek; poznajo značilnosti posameznih življenjskih obdobij.

  • Razumejo vmeščenost posameznika v različne družbene skupine.

    • Razvijajo občutek različnosti in povezanosti med generacijami.

    Spoznajo različne družbene skupine.

    Razvijajo občutek narodne pripadnosti in spoštovanje do drugih narodov.

    2. VERSTVA IN VEROVANJA

    		    
     

  • Spoznajo pojem religije, osnovne tipe religij in družbene načine njihovega obstoja,

  • spoznajo osnovne značilnosti velikih verstev in jihov vpliv na oblikovanje sodobnega sveta.

    • Razvijajo spoštovanje do različnih tipov religij.

    Razumejo pomen religij v družbenem razvoju.

    3. AVTORITETE IN UPORNIKI

    		    

  • vrednote,

  • predsodki,

  • oblikovanje družbenih pravil,

  • družbeni nadzor.

  • Spoznajo kako in zakaj se oblikujejo in razlikujejo pravila življenja v skupnosti.

  • Spoznajo pojem kulture in kulturne različnosti med družbami.

  • Spoznajo pojem odklonskosti in pomen formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora.

    • Dojamejo, da je izbira vrednot osebna naloga vsakega posameznika.

    Razvijajo občutljivost za zaznavanje predsodkov in ugotavljajo vzroke zanje.

    Ugotavljajo primere nestrpnosti in konfliktov ter sožitja in sodelovanja med različnimi kulturami.

    Razumejo pomen formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora.

    4. PRAVICE IN ODGOVORNOSTI

    		    

  • človekove pravice,

  • vrste pravic,

  • načini varovanja pravic.

  • Razumejo pravice v razmerju do odgovornosti.

  • Spozna vrste pravic, načine varovanja.

  • Dojamejo razsežnosti univerzalnih človekovih pravic.

    • Zavejo se, da je spoštovanje človekovih pravic podlaga za gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj.

    Razvijajo občutljivost za kršitve človekovih pravic.

    JAZ DRŽAVLJAN

    		    

    5. VOLITVE

    		    

    5. 1.Država in demokracija

  • suverenost,

  • parlamentarizem.

  • Spoznajo pojem države in elemente parlamentarne demokracije.

    • Razvijajo elemente državljanske kulture in državljanske zavesti.

    Spoznajo bistvene državljanske pravice, odgovornosti in pravice občana in državljana.

    5.2. Ustavna ureditev RS:

  • pravna država,

  • delitev oblasti,

  • osnovne pristojnosti državnega zbora, državnega sveta ter vlade in upravnih organov.

  • Spoznajo način politične ureditve RS.

    • Oblikujejo prvine politične kulture.

    Se usposabljajo za delovanje v političnem sistemu (volilno vedenje).

    5.3 Procesi odločanja v družbi:

  • civilna družba/država

  • Razumejo vlogo posameznika v procesu odločanja

    • Dobijo osnovno orientacijo o strukturi političnega sistema, načinu delovanja ter pristojnostih posameznih političnih teles.

    5.4. Oblast in delitev oblasti:

  • izvršna, zakonodajna, sodstvena,

  • volitve,

  • politične stranke,

  • skupine pritiska.

  • pojasnijo zakaj je pomembna ločitev oblasti,

  • seznanijo se s pomenom volitev v parlamentarni demokraciji,

  • seznanijo se z vlogo strank.

    • Dojamejo pomen parlamentarne demokracije in možnosti delovanja znotraj take ureditve.

    5.5. Slovenska politična kultura.

    		  

    Razvijajo sposobnost predstavitve svojih stališč in sposobnost poslušanja drugih.

    6. TRG

    		    

    6.1. Trg

  • delovanje tržnih mehanizmov,

  • poklic (poklicna struktura) in delo,

  • problem brezposelnosti.

    • Razumejo temeljne principe delovanja tržnega gospodarstva, spoznajo pojme trg (blaga, dela).

  • pojasnijo razliko med poklicem in zaposlitvijo,

  • znajo razložiti dejavnike, ki vplivajo na pojav brezposelnosti,

  • poznajo pravice iz dela.

    • Se usposabljajo za delovanje v tržnem gospodarstvu,

    Spoznajo povezanost poklica, poklicne strukture in družbenega razvoja (gospodarski, tehnični razvoj...),

    Spoznajo načine varovanja pravic v primeru brezposelnosti (zavod za zaposlovanje).

    6.2. Trg kapitala:

  • kapital,

  • banke,

  • lastnina kapitala,

  • borza.

  • Znajo opredeliti pojem kapitala in spozna vlogo bank.

    • Seznanijo se s poklicno etiko.

    6.3. Trg in denar:

  • oblike denarja, vrednostni papirji,

  • funkcije denarja.

  • Znajo opisati oblike denarja, spoznajo funkcije denarja in spoznajo vlogo denarja v tržnem gospodarstvu.

    		•  

    6.4. Podjetje in podjetnik:

  • vrste podjetij,

  • podjetnik/obrtnik.

  • Spoznajo pojem podjetja, vrste podjetij in kaj je podjetništvo.

    		•  

    7. SOCIALNA POLITIKA

    		    

  • socialna politika,

  • institucije s področja socialne politike.

  • Spoznajo socialne pravice in načine varovanja,

  • spoznajo načine izvajanja socialnih pravic.

    • Ob konkretnih primerih spoznajo urejenost zdravstvenega in socialnega varstva.

    Razvijajo občutek za solidarnost in varstvo socialnih pravic.

    8. SVET, V KATEREM ŽIVIM

    		    

    8.1. Človek in narava:

  • vloga sodobne znanosti in tehnike,

  • varovanje narave.

  • Na konkretnih primerih ugotavljajo spremembe človekovih posegov v naravo.

  • Poznajo načine varovanja človekovega okolja.

    • Razvijajo občutek odgovornosti za okolje.

    Naučijo se konkretno ravnati v prid varovanja narave.

    8.2. Virtualna resničnost:

  • množični mediji,

  • globalizacija sveta.

  • Analizirajo vlogo medijev v sodobni družbi.

  • Spoznajo različne vire informacij in možnost manipulacij z množicami.

    • Razumejo vlogo in pomen medijev.

    Razvijajo kritičen odnos do posredovanih informacij.

     

    4.3.3. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Vsebinski sklop državljanska kultura seznanja dijake in dijakinje z vsebinami, ki posameznika usposabljajo za sodelovanje v demokratični družbi. Gre za teme in pojme, ki so osnova za orientacijo posameznika v družbi. V okviru predmeta se dijaki seznanjajo s strukturo družbe, usvajajo temeljna znanja o družbenih procesih, spoznavajo različnost stališč in vrednot, pomen odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja ter razvijajo sposobnosti, ki so bistvene za življenje v demokratični družbi.

    Osnovni namen predmeta je, da dijaki spoznavajo družbene procese in strukture ter razvijajo sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi in državi.

    Predmetni sklop državljanska kultura nadgrajuje predmet etika in družba v osnovni šoli. Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. Pouk temelji na lastnem izkustvu dijakov, ki ga v procesu spoznavanja vsebin državljanska kultura bogatimo s širšimi družbenimi spoznanji. Pri uresničevanju kataloga znanj je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za spoznavanje s posameznimi vsebinami, temveč za razvijanje tistih sposobnosti, ki so potrebne za delovanje posameznika/ državljana v demokratični družbi.

    Učitelj pri izbiri načinov, oblik in metod dela zato upošteva možnosti konkretizacije obravnavanih vsebin na podlagi izkušenj in interesov dijakov ter možnosti izvajanja predvsem tistih oblik in metod dela, kjer je aktivnost učencev večja.

    Predlagana razvrstitev tem za učitelje/učiteljice ni obvezujoča. Pri obravnavi vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe.

    5. NAVODILA ZA IZVAJANJE KATALOGA ZNANJ

    Pouk predmeta se izvaja v učilnici opremljeni z osnovnimi avdiovizualnimi sredstvi, ter drugimi sodobnimi učili in učnimi pripomočki.

    Cilje predmetnih sklopov je možno kvalitetno realizirati tudi s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin in z organizacijo pouka v realnem okolju v obliki interdisciplinarnih ekskurzij, intrerdisciplinarnih dni, terenskega dela in drugih oblik neposrednega opazovanja in delovanja.

    5.1. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Za vsak predmetni sklop se pri ocenjevanju upoštevajo cilji in kriteriji predvideni za posamezen predmetni sklop. Oceno je mogoče pridobiti tudi s pisnim (referat, priprava na ekskurzijo, poročilo o terenskem delu ipd.) ali drugim izdelkom (maketa, grafi, skice ipd.).

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov.