(dualna in šolska oblika izobraževanja)
Določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 59. seji, 3.7.2003
Ta katalog znanj (sistem zahtev) je pripravljen za dijake, ki se izobražujejo na triletnih poklicnih šolah in ki bodo iz madžarščine opravljali zaključni izpit iz materinščine. Vsebine in cilji so usklajeni z veljavnim predmetnim učnim načrtom. Katalog vsebuje cilje in zahteve zaključnega izpita, podrobno opisuje zgradbo izpita in ocenjevanje. Avtorji kataloga so se pri pripravi učnega načrta prilagajali učbenikom in delovnim zvezkom.
Splošni cilji pouka:
1. Dijaki razvijejo pozitiven odnos do madžarskega jezika.Ozaveščajo se, da madžarski jezik ni le (eden) od prvotnih sredstev njihovega razmišljanja in samoizražanja, ampak osnova za usvojitev pridobivanja znanj in tehnike učenja, ki so potrebna za usvojitev sodobne splošne izobrazbe oziroma osnova za zmožnosti in sposobnosti le-teh. Ozaveščajo se o posebnem položaju madžarskega jezika - da je ta jezik hkrati nosilec narodne in narodnostne kulture, nepogrešljiv pogoj za narodno identiteto, osnova za strokovno in splošno izobrazbo.
2. Dijaki spoznavajo pogovorni in knjižni madžarski jezik, natančneje pokrajinski pogovorni jezik, razlikujejo rabo med knjižnim in neknjižnim jezikom. Narečje in elemente slojnega jezika uporabljajo ustrezno z govornim jezikom, in se trudijo položaju primerno uporabljati (pokrajinski) pogovorni jezik.
3. Dijaki razvijajo jezikovno in komunikacijsko zmožnost, ki je potrebna za družabno-družbeno dejavnost. Spoznavajo in spoštujejo pravila kulturnega jezikovnega vedenja. So zmožni izraziti svoje mnenje, prisluhniti mnenju drugih in ga spoštovati. Pripravljajo se na jezikovne izzive v poklicnem življenju in na tovrstne govorne položaje. Razvijajo zmožnost razumevanja besedila, mišljenja in sistemiziranja, reševanja problemov in sodelovanja. Razvijajo zmožnost ustnega in pisnega tvorjenja besedil, ki ustrezajo zvrsti in jezikovnim pravilom.
4. Dijaki se pri pouku književnosti razvijajo v kultivirane in razgledane bralce. Ob branju klasičnih in zabavnih književnih del se bogatijo, oblikujejo svoja razmišljanja, vrednostni sistem o vsetu in sebi. V zvezi s književnimi deli izrazijo svoje mnenje, ubesedijo svoje misli, vtise, čustva, naučijo se strpnosti do drugačnega mnenja.
5. Dijaki v zvezi s književnimi deli spoznavajo najosnovnejše literarnozgodovinske in dogodkovne pojme, ki so potrebni za interpretacijo književnih del.
6. Dijaki svojo potrebo po stiku z leposlovjem razvijajo tudi z dejavnostmi izven pouka (ogled kulturnih prireditev, srečanje s književniki, literarne ekskurzije, skupni ogledi gledaliških predstav, ogled filmov itd).
7. Dijaki spoznavajo interpretacijo posameznih literarnih besedil (odrskih, filmskih, radijskih, televizijskih, video itd). 8. Ob branju in interpretaciji literarnih besedil se ozaveščajo o pripadnosti k narodni in splošni kulturni identiteti.
Prvoten cilj zaključnega izpita iz maternega jezika je ugotavljanje zmožnosti kandidatov in spoznanj, ki jih opisuje katalog znanj. Nadaljnji cilj je spodbujanje dijakov za usvojitev takšnih jezikovnih in književnih spoznanj, ki:
Cilj izpita je nadalje povečati kakovost in učinkovitost maternega jezika v poklicnih šolah.
Na izpitu se interno preverjajo ravni znanja in zmožnosti posameznih kandidatov. Kandidat svoje znanje in zmožnosti dokaže: A. na pisnem izpitu in B. ustnem izpitu.
A. Kandidat na pisnem izpitu:A. JEZIK
Kandidat:
3. Tvori besedila, ki so določena pisno.
B. KNJIŽEVNOST
Kandidat:
1. Tekoče prebere umetnostno besedilo, ki ustreza zahtevam pravorečja.
2. V povezavi s prebranim besedilom izrazi svoje mnenje, ubesedi svoje misli, vtise, občutja; interpretira prebrano besedilo.
3. Ugotovi temo, zgradbo in zvrst besedila.
Zaključni izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pisni izpit predstvalja 50 % skupne ocene, čas reševanja je 90 minut. Ustni izpit predstavlja 50 % ustnega izpita, čas izpraševanja lahko traja največ 20 minut po 15-minutni pripravi.
Pisni izpit
Možne besedilne vrste | Čas reševanja | Delež skupne ocene v % | |
1. izpitna pola A del naloge, s katerimi preverjamo razumevanje besedila, jezikovna spoznanja in zmožnosti, ki se navezujejo na neumetnostna besedila ( publicistična/znanstvena-strokovna/poljudnoznastvena besedila) B del tvorjenje krajših besedil na podlagi podanih vidikov (40–50 besed) |
• potrdilo • vabilo • čestitka • pooblastilo • mali oglasi • prošnja |
45 minut |
25 % 5 % |
2. izpitna pola tvorjenje besedila z daljšim obsegom na podlagi določenih vidikov (150–200 besed) |
• zasebno in uradno pismo • (strokovni) življenjepis • opis delovnega procesa • predstavitev naprave ali izdelka, (doživljajsko) poročilo • pripovedni ali opisni spis |
45 minut | 20 % |
Kandidat: | Delež skupne ocene v % |
|
15 % |
|
5 % |
|
20 % |
|
10 % |
Skupno število točk ustnega in pisnega izpita znaša 100 točk. Če kandidat doseže skupaj 50 točk, njegovo znanje ocenimo s pozitivno oceno.
A. Kriteriji ocenjevanja pisnega izpita
Skupno število točk je 50, od tega:
Kriterij ocenjevanja krajšega neumetnostnega besedila:
- vrstna in vsebinska ustreznost (3 točke),
- jezik in zgradba (2 točki).
Lestvica ocenjevanja:
Vrstna in vsebinska ustreznost
Število točk | Vidiki |
3 | Besedilo glede vsebine in vrste popolnoma ali skoraj popolnoma ustreza zahtevam naloge. Vsebuje zahtevane informacije oziroma sam navede druge ustrezne informacije. Uresniči namen sporočanja. |
2 | Besedilo kljub nekaterim vrstnim in/ali vsebinskim pomanjkljivostim ustreza zahtevam naloge. Uresniči namen sporočanja. |
1 | V veliki meri odstopa od vsebinske in vrstne zahtevnosti. Namera sporočanja je le delno uresničena. |
0 | Vsebinskim in/ali vrstnim zahtevam sploh ne zadosti. Ne uresniči namena sporočanja. |
Jezik in zgradba
Število točk | Vidiki |
2 | Besedilo je dobro razčlenjeno, razumljivo. Obseg je ustrezen. Misli so dobro izražene, besedilo je povezano. Jezik je ustrezen. |
1 | Besedilo je večinoma dobro razčlenjeno. Misli so večinoma dobro izražene. Besedilo je večinoma povezano. Jezikovno je manj ustrezno. |
0 | Besedilo ni povezano. Obseg je bistveno manjši, kot je predpisano. Besedilo je zaradi številnih napak nerazumljivo oziroma ga kandidat ni napisal. |
Kriterij ocenjevanja daljšega neumetnostnega besedila:
- vrstna in vsebinska ustreznost (10 točk): ali vsebuje zaporedne informacije; ali vsebina ustreza dejavnikom sporočanja procesa;
kakšna je povezanost besedila, ali je sporočilo razumljivo; register; ali ustreza zahtevam vrste besedila;
- jezik (7 točk): izbira ustreznih jezikovnih sredstev, oblikoslovna in skladenjska ustreznost, uporaba pravopisnih pravil;
- zgradba (3 točke): ustrezna razčlenjenost (pravilna razporeditev odstavkov, ki ustreza zahtevam vrste besedil in izražanju misli), izražanje misli (urejenost in razumljivost sporočila).
Ocenjevalna lestvica (učitelji na podlagi podanih intervalov točkujejo dosežek dijakov):
Vrstna in vsebinska ustreznost
Število točk | Vidiki |
9—10 | Besedilo tako po vsebinski kot vrstni plati popolnoma ustreza zahtevam naloge. Vsebuje zaprošene informacije oziroma navaja druge ustrezne informacije. Uresniči namen sporočanja. |
7—8 | Besedilo kljub nekaterim vrstnim in/ali vsebinskim pomanjkljivostim ustreza zahtevam naloge. Uresniči namen sporočanja. |
5—6 | Besedilo ustreza zahtevam naloge. Sporočilo je zaradi pomanjkljive uresničitve vsebinskih in/ali vrstnih zahtev tu pa tam manj jasno in razumljivo. |
3—4 | V veliki meri odstopa od vsebinske in vrstne zahteve. Namero sporočila samo delno uresniči. |
1—2 | Vsebinskim in/ali vrstnim zahtevam le v majhni meri oziroma sploh ne zadosti. Ne uresniči namere sporočila. |
0 | Besedilo ni usklajeno s predpisano temo oziroma ga kandidat ni napisal. |
Jezik
Število točk | Vidiki |
7 | Besedilo je z leksikalnega, oblikoslovnega in skladenjskega vidika brezhibno oziroma skoraj brezhibno. Ne vsebuje hujših pravopisnih napak. |
6 | V besedilu je nekaj leksikalnih in/ali oblikoslovnih in/ali skladenjskih in/ali pravopisnih napak, vendar te ne otežujejo razumevanja besedil. Besedilo je lahko brezhibno, vendar kandidat ne uporablja nobene zahtevnejše slovnične zgradbe. |
5 | V besedilu je več leksikalnih in/ali oblikoslovnih in/ali skladenjskih in/ali pravopisnih napak, vendar so informacije, ki so pomembne z vidika namere sporočila, jasno izražene. |
3—4 | Leksikalne in/ali/ oblikoslovne in/ali skladenjske in/ali pravopisne napake na posameznih mestih otežujejo razumljivost sporočila oziroma nekatere pomembne informacije niso dovolj jasno izražene. |
1—2 | Besedilo je zaradi številnih leksikalnih in/ali oblikoslovnih in/ali skladenjskih in/ali pravopisnih napak težko razumljivo ali nerazumljivo. |
0 | Besedilo je zaradi številnih leksikalnih in/ali oblikoslovnih in/ali skladenjskih in/ali pravopisnih napak nerazumljivo ali pa kandidat ni napisal besedila. |
Zgradba
Število točk | Vidiki |
3 | Besedilo je dobro razčlenjeno, urejeno. Obseg je ustrezen. Misli so dobro izražene, besedilo je povezano. |
2 | Besedilo je večinoma dobro razčlenjeno, urejeno. Misli so večinoma dobro izražene. Besedilo je večinoma povezano. |
1 | Razčlenjenost besedila je le delno ustrezna. Povezava stavkov je na več mestih nelogična. Obseg je nekoliko krajši od predpisanega. |
0 | Besedilo ni povezano. Dolžina je bistveno krajša od predpisane. |
B. Kriteriji ocenjevanja ustnega izpita
Število točk skupaj: 50 točk, od tega:
- Glasno branje:
Število točk | Vidiki |
5 | Kandidat razumno, razumljivo in tekoče bere, upošteva pravorečne norme, besedilo dobro razčlenjuje s premori, upošteva stavčno intonacijo, hitrost govora in druge stavčnofonetične zahteve. |
4 | Kandidat dovolj razumno, razumljivo in tekoče bere, večinoma upošteva pravorečne norme. Razčlenjevanje, stavčna intonacija register niso vedno brezhibni. |
3 | Kandidat tekoče bere, malo pa že odstopa od upoštevanja pravorečnih norm. Razčlenjevanje, stavčna intonacija, hitrost govora so večnima ustrezni. |
2 | Kandidatu se pri branju zatika, vendar je branje še razumljivo. Pravorečne zahteve sploh ne upošteva, ali pa le delno. |
1 | Kandidatu se pri branju tako zatika, da je besedilo nerazumljivo ali skoraj še razumljivo. Več glasov ali besed malomarno izgovarja, ali pa izpušča. |
0 | Kandidat zavrne glasno branje. |
- Govorna zmožnost in govorna kultura
(Med izpraševanjem se izpraševalec in kandidat pogovarjata, nezaželen je enostranski govor kandidata).
a. Ustreznost govornemu položaju:
Število točk | Vidiki |
2 | Kandidat izbere jezikovna in nejezikovna sredstva, ki ustrezajo govornemu položaju. |
1 | Večinoma upošteva jezikovni bonton, le tu pa tam govori v tonu in z glasnostjo, ki ne ustreza govornemu položaju. |
0 | Ne upošteva jezikovnega bontona (tika, morebiti žali). |
b. Sodelovanje v pogovoru
Število točk | Vidiki |
2 | Dokaj samostojno sodeluje v pogovoru. |
1 | Večinoma govori le na spodbudo sogovornika (dodatna vprašanja). |
0 | Ni zmožen pogovora oziroma govori “iz glave". |
c. Govorna zmožnost
Število točk | Vidiki |
4 | Izraža se v razumljivih, jasnih stavkih, čisto artikulira in razčlenjuje, govori z ustreznim naglasom. |
3 | Večinoma se izraža razumljivo in jasno, na nekaterih mestih poudarek ni na pravem mestu. |
2 | Kandidat se izraža manj razumljivo in jasno, slabo razčlenjuje, oziroma naglašuje. |
1 | Govori skoraj nerazumljivo in nesmiselno. |
0 | Svoje misli strne le v enega ali dva stavka. |
d. Pogovorni izgovor, ustrezna jezikovna varianta.
Število točk | Vidiki |
2 | Govori s pogovornim izgovorom, uporablja ustrezen besedni zaklad in besede. |
1 | Izgovorjava tu pa tam odstopa od pogovornega jezika, ima bolj skromen besedni zaklad, uporaba besed je še dovolj natančna. |
0 | Govori z močnim narečnim naglasom, ima zelo skromen besedni zaklad. |
VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI | CILJI | |
1. GOVORJENJE IN RAZUMEVANJE GOVORA | ||
Kandidat je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti. | ||
2. RAZUMEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL | ||
2.1. Vsakodnevna, javna in uradna besedila | ||
BRANJE Kandidat je zmožen prebrati naslednje besedilne vrste:
|
Kandidat je po branju zmožen navesti:
|
|
PISANJE |
Kandidat je zmožen napisati naslednje besedilne vrste:
|
|
2.2. Poljudnoznanstvena, publicistična in strokovna besedila | ||
Kandidat je zmožen prebrati naslednje besedilne vrste:
|
Kandidat je po branju zmožen:
|
|
PISANJE |
Kandidat je zmožen tvoriti naslednje besedilne vrste:
|
|
TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI | Kandidat je zmožen pri razčlembi besedil uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme: - tvorec/naslovnik, poslušalec/prejemnik, jezikovno in nejezikovno sporazumevanje, - glas, samoglasnik, soglasnik, črka, začetna črka, - beseda, pomenska zveza, stavek, besedilo, - izraz, sopomenka, protipomenka; enakopomenke; prevzete besede, tuje besede, reklo, - temeljne besedne vrste, odnosnice, stavčni členi, - vrste stavkov, - večinski jezik, manjšinski jezik, dvojezičnost, materni jezik, drugi jezik, tuji jezik. | |
PRAVOREČJE IN PRAVOPIS |
Kandidat pozna in ustrezno uporablja:
|
|
VLOGA MADŽARSKEGA JEZIKA |
Kandidat pozna:
|
VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI | CILJI |
1. BRANJE Glasno branje književnega dela ali odlomek besedila. | Dijak tekoče prebere umetnostno besedilo oziroma odlomek besedila, pri čemer upošteva pravorečna pravila. |
2. SPREJEMANJE LEPOSLOVNIH DEL IN USTNE UBESEDITVE
|
Dijak se zna o prebranem književnem delu z izpraševalcem pogovarjati v skladu z zahtevami kulturnega dialoga. |
3. TEMELJNI LITEARARNOTEORETIČNI POJMI leposlovje, književno delo avtor (pisatelj, pesnik) pesem, lirika proza, pripovedništvo pravljica, novela, pripovedka, roman, dnevnik, drama, tragedija, komedija zgadba besedila literarni junaki | Kandidat pozna temeljne literarnoteoretične pojme in jih prepozna v besedilu. |
* KNJIŽEVNA DELA/VSEBINE Kálmán Mikszáth: Tista črna pega Zsigmond Móricz: Judita in Estera Géza Csáth: Mala Ema Dezső Kosztolányi: Sladka Ana István Örkény: Tótovi Golding: Gospodar muh Max Frisch: Žid iz Andore Ervin Lázár: Pohlepen črni kos Jenő Rejtő: Kapetan Fred Umazani | Dijak se z izpraševalcem pogovarja o enem izmed književnih del. |
Ime in priimek kandidata: __________________ Ime in priimek izpraševalca:_______
Število točk skupaj | 50 |
1. Reševanje nalog, ki se navezujejo na pisni del (15 točk) |
|
2. Glasno branje (5 točk) |
|
Kandidat razumno, razumljivo in tekoče bere, upošteva pravorečne norme, besedilo dobro razčlenjuje s premori, upošteva stavčno intonacijo, hitrost govora in druge stavčnofonetične zahteve. |
5 |
Kandidat dovolj razumno, razumljivo in tekoče bere, večinoma upošteva pravorečne norme. Razčlenjevanje, stavčna intonacija in hitrost govora niso vedno brezhibni |
4 |
Kandidat tekoče bere, malo pa že odstopa od upoštevanja pravorečnih norm. Razčlenjevanje, stavčna intonacija, hitrost govora so večnima ustrezni. |
3 |
Kandidatu se pri branju zatika, vendar je branje še razumljivo. Pravorečne norme sploh ne upošteva, ali pa le delno. |
2 |
Kandidatu se pri branju tako zatika, da je besedilo nerazumljivo ali skoraj še razumljivo. Več glasov ali besed malomarno izgovarja, ali pa izpusti. |
1 |
Kandidat zavrne glasno branje. |
0 |
3. Reševanje nalog, ki se navezujejo na neumetnostno besedilo (20 točk) |
|
4. Govorna zmožnost in govorna kultura (10 točk) |
|
a. Ustreznost govornemu položaju (2 točki) |
|
Kandidat izbere jezikovna in nejezikovna sredstva, ki ustrezajo govornemu položaju. |
2 |
Večinoma upošteva jezikovni bonton, le tu pa tam govori v tonu in z glasnostjo, ki ne ustreza govornemu položaju. |
1 |
Ne upošteva jezikovnega bontona (tika, morebiti žali). |
0 |
b. Sodelovanje v pogovoru (2 točki) |
|
Dokaj samostojno sodeluje v pogovoru. |
2 |
Večinoma govori le na spodbudo sogovornika (dodatna vprašanja). |
1 |
Ni zmožen pogovora oziroma govori “iz glave".. |
0 |
c. Govorna zmožnost (4 točke) |
|
Izraža se v razumljivih, jasnih stavkih, čisto artikulira in razčlenjuje, govori z ustreznim naglasom. |
4 |
Večinoma se izraža razumljivo in jasno, vendar na nekaterih mestih slabo naglašuje. |
3 |
Kandidat se izraža manj razumljivo in jasno, slabo razčlenjuje, oziroma naglašuje. |
2 |
Govori skoraj nerazumljivo in nesmiselno. |
1 |
Svoje misli strne le v enega ali dva stavka. |
0 |
d. Pogovorni izgovor, ustrezna jezikovna varianta (2 točki) |
|
Govori s pogovornim izgovorom, uporablja ustrezne besedni zaklad in besede. |
2 |
Izgovorjava tu pa tam odstopa od pogovornega jezika, ima bolj skromen besedni zaklad, uporaba besed je še dovolj natančna . |
1 |
Govori z močnim narečnim naglasom, ima zelo skromen besedni zaklad . |
0 |