Katalog znanj je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 42. seji dne 19. 4. 2001, sklep št. 5.
VSEBINA
3. VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI PREDMETA
3.1. RAZPOREDITEV VSEBIN
3.1.1.OBČA GEOGRAFIJA
3.1.1.1. UVOD
3.1.1.2. FIZIČNO GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN ELEMENTI
3.1.1.2.1. VPLIV ZEMELJSKE ZGRADBE IN NJENEGA POVRŠJA NA ŽIVLJENJE LJUDI
3.1.1.2.2. PODNEBJE
3.1.1.2.3. PRSTI
3.1.1.2.4. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
3.1.1.2.5. VODOVJE
3.1.1.3. SVET KOT CELOTA
3.1.1.4. DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN PROCESI TER NJIHOVA VLOGA V POKRAJINI
3.1.1.4.1. PREBIVALSTVO
3.1.1.4.2. NASELJA
3.1.1.5. GOSPODARSTVO
3.1.1.5.1. KMETIJSTVO
3.1.1.5.2 RUDE
3.1.1.5.3 ENERGIJSKI VIRI
3.1.1.5.4 INDUSTRIJA
3.1.1.5.5 PROMET
3.1.1.5.6 TURIZEM
3.1.2. IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA
3.1.2.1. GOSPODARSKA RAZVITOST SVETA
3.1.2.2 NEKATERI PROBLEMI IN PROCESI SODOBNEGA SVETA
3.1.2.3 ŠTUDIJE REGIONALNOGEOGRAFSKIH PRIMEROV IZ SVETA, EVROPE IN SLOVENIJE IN MADŽARSKE
3.2. OPERATIVNI CILJI
4. SPECIALNODIDAKTIČNA NAVODILA, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
5. DODATNA NAVODILA ZA UPORABO KATALOGA ZNANJ
6. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
Mesto geografije v programu srednje šole je utemeljeno s tem, da le ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje, ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali nadaljnje izobraževanje na kateri koli stopnji.
Z uresničevanjem tega kataloga znanj želimo dati bodočim "upravljavcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.
Pri geografiji usposabljamo učence za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.
Pri pouku geografije učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.
Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti učencev za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.
Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese učencev ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje učencev za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah kot je varovanje zdravega okolja.
Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo glede na program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.
Zgoraj navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.
Geografija je šolski predmet, ki je potreben mlademu človeku predvsem zato, da bi se lahko znašel v vsakdanjem okolju oziroma prostoru in, da bi ga lahko razumel in spoštoval.
Obča geografija daje pregled nad fizično- in družbenogeografskimi pojavi in procesi doma in po svetu in omogoča njihovo razumevanje in uporabo tega znanja v vsakdanjem življenju in poklicu.
Obča geografija obravnava tudi položaj in gibanja Zemlje v vesolju in vplive, ki jih imajo na Zemljo in na naše vsakdanje življenje. Učenci se poleg tega usposabljajo za orientacijo in varno hojo v naravi s pomočjo zemljevidov.
Predmet vzgaja osebnost in značaj s tem, da usposablja tudi za odgovorno, angažirano in solidarno ravnanje v okoljskih, socialnih, prostorskih problemih s ciljem vzajemnega sožitja narave in človeka. Razvija pozitivna čustva do domovine, torej pripadnost narodu in državi, ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Prispeva k razumevanju med narodi s spoznavanjem teh vrednot in človeka drugod po svetu in goji spoštovanje do drugačnosti.
Predmet razvija sposobnosti za odkrivanje geografskih informacij v okolju s pomočjo preprostih raziskovalnih metod, razvija sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, vrednotenje, posredovanje, ter osebno uporabo geografskih informacij.
Predmet se prilagaja tudi potrebam in interesom učenca, ter okolja, v katerem živi, kot tudi dnevnim aktualnim izzivom. Zato razvija zanimanje za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici in v domovini, kot tudi po svetu. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za vsa dogajanja v lastnem in tujem družbenem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu in samostojnemu odločanju o pomembnih zadevah, kot so varstvo in razvoj geografskega okolja.
Zgoraj omenjene cilje predmet dosega s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter z organizacijo čim bolj pogostega neposrednega opazovanja. Zlasti pouku v realnem okolju posveča predmet veliko pozornost, ker s tem omogoča doživljajsko učinkovitejši pouk.
Dijaki:
1. Pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju. Ta predstava je potrebna za ustvarjalno sprejemanje in razumevanje vsakodnevnih informacij, ki imajo prostorsko razsežnost, ter za lastno odgovorno ravnanje in odločanje.
2. Razumejo najpomembnejše naravno geografske in družbeno geografske pojave ter procese tako posamič kot v njihovih medsebojnih vzročno posledičnih zvezah.
3. Razumejo zakonitosti razmestitve naravno geografskih in družbeno geografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost posameznih izbranih držav in Slovenije ter Madžarske.
4. Razumejo geografske vzroke za kulturno, gospodarsko, civilizacijsko in politično pestrost sveta. Vzgajajo se v duhu tolerantnosti in spoštovanja do ljudi in ljudstev, ki so drugačni po jeziku, veri, rasi in navadah.
5. Razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena prizadevanj za vzdrževanje ravnotežja med človekovimi hotenji in naravo.
6. Pridobivajo in razvijajo sposobnosti neposrednega in posrednega geografskega opazovanja naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini.
7. Usposabljajo se za proučevanje in raziskovanje domače pokrajine, kar pripomore k zanimanju zanjo, njenemu razumevanju in pozitivnem odnosu do nje. Razvijajo sposobnosti za odločanje o njenem razvoju.
Geografija kot znanost ter področja njenega proučevanja.
Kartografija in orientacija: dijaki spoznajo vrste kart, njihovo nastajanje in se usposabljajo za orientacijo v naravi in na karti.
Vpliv notranje zgradbe Zemlje, litosfere in zemeljske skorje, kamninska sestava zemeljske skorje, premikanje litosferskih plošč, geološki razvoja Zemlje in reliefa na življenje ljudi; geološki razvoj površja Slovenije; zunanji preoblikovalni procesi in pojavi v odvisnosti od človekovih aktivnosti na primeru Slovenije in v svetu.
Vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka; zgradba atmosfere; vzroki za nastanek tople grede in posledice le-te; vzroki in posledice nastanka ozonske luknje; klimatski elementi in dejavniki; klimatski tipi; klimatske značilnosti Slovenije v primerjavi s klimatskimi značilnostmi Evrope na študiju izbranih primerov.
Proces nastanka prsti in odvisnost človekovih dejavnosti od prsti; sestava in lastnosti prsti; spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti v posameznih horizontih prsti zaradi intenzivnih posegov človeka v kmetijsko pokrajino; klasifikacija prsti; značilnosti prsti v primerjavi s tipi prsti v Evropi na študiju izbranih primerov; vzroki in posledice erozije in degradacije prsti na izbranih primerih iz Slovenije in sveta.
Glavni ekosistemi v svetu; vzroki in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor na primeru izbranih primerov iz Slovenije in sveta.
Kroženje vode, značilnosti podzemeljskih voda, reke in rečni sistemi, rečni režimi; odvisnost ljudi od vodnega ovoja; onesnaženje vode s študijem primerov iz Slovenije in sveta; gospodarski pomen voda; oceane in morja, lastnosti morske vode - slanost, barva, gibanje, vzroki in posledice onesnaževanja morja; značilnosti Jadranskega morja (študij primerov iz Slovenije in sveta).
Razlike v razvitosti držav; kriteriji za določanje razvitosti in klasifikacija držav; položaj Slovenije glede na kriterije za določanje razvitosti.
Naravno gibanje prebivalstva; problem demografske eksplozije na primeru izbranih držav; model demografskega prehoda; vzroki in posledice selitev prebivalstva; tipi demografskih območij; starostne piramide v svetu in Sloveniji; sodobni problemi in posledice različne nacionalne sestave prebivalstva.
Tipi naselij, značilnosti podeželskih naselij, urbanizacija vaških naselij, mestna naselja, funkcijska struktura mesta, socialna geografija mesta, podoba in zgradba mesta, problemi velikih mest (prenaseljenost, onesnaženost) na primerih iz Slovenije in sveta.
Osnove za razvoj kmetijstva, oblike kmetijstva, deagrarizacija in degradacija okolja zaradi kmetijstva, problemi kmetijstva pri nas in v svetu; neenakomerna razporeditev hrane po svetu; značilnosti kmetijstva v Sloveniji.
Vzroki za različno razprostranjenost rudnih bogastev po svetu; problem rabe rudnih bogastev; vpliv rudarjenja na spremembe v pokrajini; vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti; problem zalog rudnih bogastev v Sloveniji.
Obnovljivi in neobnovljivi viri energije; problem obremenjenosti in degradacije okolja zaradi izkoriščanja in uporabe različnih virov energije; problemi oskrbe z energijo s študijem primerov iz Slovenije in sveta.
Industrializacijski procesi v svetu; delitev industrije; glavni razmestitveni dejavniki; razvoj in usmeritve industrije v Sloveniji; vzroki in posledice nastanka industrijskih pokrajin; značilnosti industrializacije s študijem primerov iz Slovenije in sveta.
Vrste prometa in njihov razvoj, cestni promet, obremenitev cest v Sloveniji, cestni križ v Sloveniji, železniški promet; Slovenija kot tranzitno državo, vodni promet, letalski promet; vpliv različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja.
Pomen in razvoj turizma, problem množičnega turizma, učinki turizma v Alpah; položaj in razvoj turizma v Sloveniji; turistična območja in vrste turizma v Sloveniji; primeri iz Sveta.
Kriterije za merjenje gospodarske razvitosti, procesi in posledice, ki jih v pokrajini povzroča različna gospodarska razvitost.
Naravni pogoji za življenje, problemi in posledice deagrarizacije okolja, raba tal, pridelovanje hrane in neenakomerno razporeditev hrane po svetu, naravne katastrofe; globalizacija, informatizacija in njihov vpliv na življenje človeka.
Kriteriji regionalizacije, družbeno- in naravnogeografske regije, celovita in kompleksna povezanost družbeno- in naravnogeografskih dejavnikov in procesov v izbranih regijah.
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
Dijak zna: |
||
FIZIČNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI |
||
|
|
|
|
|
|
PODNEBJE |
||
|
|
|
PRSTI |
||
|
|
|
RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO |
||
|
|
|
VODOVJE |
||
|
|
|
PREBIVALSTVO |
||
|
|
|
NASELJA |
||
|
|
|
GOSPODARSTVO |
||
|
|
|
|
|
|
GOSPODARSKA RAZVITOST DRŽAV |
||
|
|
|
PROBLEMI IN PROCESI SODOBNEGA SVETA |
||
|
|
|
ŠTUDIJE REGIONALNO-GEOGRAFSKIH PRIMEROV IZ SVETA, EVROPE IN SLOVENIJE |
||
|
|
|
Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čimbolj uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali v skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo; če dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo. Tudi opazovanje in komentiranje vremena in drugih naravnih dogajanj lahko izvajamo na enak način. Posebej opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značaj naravnih nesreč. V takih je o tem z dijaki koristno spregovoriti.
Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, geografskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, ki je brez dvoma pomembna sestavina geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske veščine (spretnosti), ne samo zaradi mature ampak zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepanje na osnovi slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Dijaki naj imajo zato pri rednih urah čimveč možnosti pogoste uporabe in utrjevanja s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake čimbolj spodbujamo k samostojnemu delu, tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.
Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja in to s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije in vzporedno tudi Madžarske, ter pri regionalni geografiji Slovenije, poskušamo vsebine vedno konkretizirati,. To je najboljša posredna pot za osvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk ne zadoščajo samo primeri v učbenikih, ampak jih je mogoče vzeti iz vsakdanjega življenja in iz primerne literature ali sodobnih medijev. Posebej je pomembno s primeri poudarjati pomen regionalizmov v Evropi, povezovanja in sodelovanja med narodi ter skrbi za narodne manjšine. Zlasti je vredno poudariti vlogo čezmejnega sodelovanja in odprtih meja za manjšine, ki imajo le v bogatem stiku z narodom v matični državi možnost za razvoj, po drugi strani pa odprta meja prinaša možnosti za uravnotežen regionalni razvoj.
Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.
Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana diskusija. Diskusijo in njeno vsebino vnaprej najavimo, na kar se dijaki pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da diskusijo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo diskusije, mora biti praviloma lahko dostopno, zlasi če zahtevamo njegovo poznavanje od vseh dijakov. Argumentirano diskusijo lahko vežemo tudi na okoljevarstvene probleme.
Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem; lahko jih tudi kombinira. Vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije, ne samo na začetku pouka, temveč tudi vmes. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.
Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva, bodisi diapozitivov ali prosojnic, ki naj bodo čimbolj kvalitetne, ali pa uporabimo videoposnetke. Vse je mogoče uporabljati bodisi v uvodnem delu učne ure, ali pa pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v diskusijo.
Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.
Tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju znanja (ustnem in pisnem), naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj vzgaja v razmišljanju o načini reševanja problemov, o posebnem angažiranju in usposabljanju za lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, ampak tudi interese in sposobnosti dijakov.
Za izvajanje pouka geografije se zahteva izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu in najmanj dveh krajših terenskih del v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne. Pokrijejo naj čim več slovenskih pokrajin ter po možnosti tudi Madžarsko. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj se izvaja v najlažje dosegljivem, tako naravnem okolju, kakor tudi v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerne za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.
Pri pouku geografije uporabljamo tudi znanja, ki jih pridobivajo tako pri naravoslovnih, kakor tudi pri družboslovnih predmetih. Prav tako poskušamo, kjer je to smiselno, izvajati povezave s strokovnimi predmeti.
Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku navzoča čim bolj pogosto.
Pouk geografije v srednjih šolah naj temelji na predznanju, ki ga dijaki prinesejo iz osnovne šole. V srednji šoli učenci znanje iz obče geografije, ki so ga pridobivali ob regionalni geografiji, povežejo med seboj in v sistem ter ga tako nadgradijo.
Katalog znanj daje dovolj prostora za prilagajanje vsebin v različnih strokovnih gimnazijah. Učitelji naj pri uresničevanju ciljev kataloga znanj upoštevajo program oziroma poklic, za katerega se usposabljajo dijaki, ter njihove sposobnosti.
Katalog znanj je zasnovan problemsko, kar pomeni, naj se vsa poglavja iz obče geografije že ob obravnavi aplicirajo na konkretne primere iz Slovenije, Madžarske, Evrope in sveta. S tem znanjem lahko dijak razume procese in pojave v konkretni pokrajini. Pri posameznih poglavjih dajemo poseben poudarek vzgoji za varstvo okolja.
Nujno je, da dijaki Slovenijo in Madžarsko spoznajo tudi v prostoru, saj le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter aktivno sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije in Madžarske so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in Madžarski ter krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V katalogu znanj nismo posebej opredelili, kdaj in kako naj se izvajajo. Le-to je namreč odvisno od učiteljev samih in od letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene s katalogi znanj predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.
V zaključnem poglavju obravnavamo nekatere najbolj aktualne probleme sodobnega sveta.
Pri predmetu geografija ni obveznih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja.
Lahko ga izvajamo ustno, pisno, s terenskim delom ali z izdelavo poročil, seminarskih nalog in podobno.
"Geografska izobrazba omogoča, da se posameznik zave vpliva svojih dejanj oziroma ravnanja družbenega okolja ter da s pomočjo najnovejših informacij in veščin ter na temelju okoljevarstvene etike sprejema odločitve, ki ne zanemarjajo okolja!"
(Mednarodna listina o geografskem izobraževanju - Komisija za geografsko izobraževanje v Mednarodni geografski uniji, 1992)