KATALOG ZNANJA

GEOGRAFIJA TURISTIČNI TEHNIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

272 ur

Sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 38. seji, 19. 10. 2000

 


VSEBINA

1. NAMEN PREDMETA

2. OPIS PREDMETA

3. GLOBALNI CILJI

4. USMERJEVALNI CILJI

5. OPERATIVNI  CILJI PREDMETA

6. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

7. MEDPREDMETNE POVEZAVE

8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

9. VIRI IN LITERATURA ZA DIJAKE IN UČITELJE

"Geografska izobrazba omogoča, da se posameznik zave vpliva svojih dejanj oziroma ravnanja družbenega okolja ter da s pomočjo najnovejših informacij in veščin ter na temelju okoljevarstvene etike sprejema odločitve, ki ne zanemarjajo okolja!"

1. NAMEN PREDMETA

Geografija je v programu turistični tehnik predmet, ki mlademu človeku  pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira ter razume ožje in širše življenjsko okolje. Poleg tega  ter ga vzgaja, da bi to okolje znal tudi pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato to znanje nujno potrebuje vsak mlad človek pred zaposlitvijo ali pred nadaljnjim izobraževanjem na kateri koli stopnji.

Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati prihodnjim »upravljavcem sveta« temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov. 

Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom. 

Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnost dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in vsakodneven utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne dogodke. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogodke v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah, kot je npr. varovanje zdravega okolja. Ravno zato pri spoznavanju fizično in družbeno geografskih pojavov in procesov navajamo primere z območja Slovenije! S tem dijaki pridobijo novo znanje in obenem poglobijo znanje iz zadnjega razreda OŠ, v katerem so se seznanili z osnovnimi geografskimi značilnostmi Slovenije.

Pouk geografije je  v določenih temah zasnovan na značilnih problemih  posameznih regij sveta. S tem dijaki spoznavajo medsebojno prepletenost in součinkovanje vseh geografskih dejavnikov v okolju v katerem živimo, obenem pa  poglabljajo znanje iz osnovne šole!

Problemsko zasnovan pouk omogoča učitelju večjo kreativnost in nazornost pouka geografije, ki s tem pridobiva tudi na aktualnosti! Uporaba statističnih metod dela nadalje krepi korelacijo pouka geografije z ostalimi učnimi predmeti.

Navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšim neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku na terenu posvečamo veliko pozornost, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.

2. OPIS PREDMETA

Geografija v programu turistični tehnik poteka od 1. do 4. letnika. V 1. letniku dijaki pridobijo temeljna znanja iz obče geografije. Poudarek je na znanjih in veščinah, ki jih bodo uporabljali pri svojem kasnejšem poklicu. V 2. letniku so teme iz regionalne geografije sveta, pri čemer so poudarki na deželah, ki so turistično bolj zanimive. V 3. letniku so teme iz Evrope in Slovenije v njej, v 4. pa sledi geografska predstavitev Slovenije s poudarkom na uporabi znanj v turistične namene. Pri regionalni geografiji sveta

Vsebinska razporeditev tem je naslednja:

VSEBINE UCNEGA NACRTA

Število ur

A. OBCA GEOGRAFIJA

70

1. UVOD - predmet preučevanja geografije

  

  • Geografija kot znanost ter področja njenega preučevanja

     

  • Uporaba zemljevidov v geografiji in turizmu ter orientacija na terenu

     

    2. FIZICNA GEOGRAFIJA

    		  

    2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE

    		  

  • Nastanek Zemlje in vloga zemeljskega površja

     

    2. 2 POVRŠJE ZEMLJE

    		 

  • Sile preoblikovanja zemeljskega površja: endogene sile in procesi, eksogene sile in procesi. Posledice preoblikovalnih procesov  - tipi reliefa in glavne reliefne oblike

     

    2.3 VREME IN PODNEBJE

    		  

  • Geografske osnove podnebja. Planetarno kroženje zraka. Podnebni tipi.

     

    2. 4 PRST

    		  

  • Značilnosti in sestava prsti. Gospodarski pomen in varstvo prsti

     

    2. 5 RASTLINSTVO

    		  

  • Tipi rastlinstva. Podnebno-rastlinski pasovi. Pomen rastlinstva za pokrajino. Vplivi človeka na rastlinstvo.

     

    2. 6  VODOVJE

    		  

  • Sestava hidrosfere. Morja in oceani. Vode na kopnem. Gospodarski pomen in varovanje voda in vodnih virov.

     

    3. DRUŽBENA GEOGRAFIJA

    		  

    3. 1  PREBIVALSTVO

    		  

  • Razporeditev in rast števila prebivalstva. Selitve. Eksplozija prebivalstva in njene posledice. Teorija demografskega prehoda. Biološke in družbene sestave prebivalstva

     

    3. 2 NASELJA

    		  

  • Podeželska naselja. Urbana naselja. Problemi urbanizacije in suburbanizacije

     

    4. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI CLOVEKA

    		  

    4. 1 KMETIJSTVO

    		  

  • Kmetijstvo. Kmetijske panoge in oblike kmetovanja.  Vplivi kmetijstva na pokrajino

     

    4. 2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA

    		  

  • Problematika pridobivanja in izkoriščanja rudnin in energije. Energijski viri in njihove primerjalne prednosti. Razmestitveni dejavniki posameznih vrst industrije. Učinki industrializacije v prostoru

     

    4. 3  PROMET

    		  

  • Vrste prometa in njegove razvojne težnje

     

    4. 4 TURIZEM

    		  

  • Razvoj turizma. Vrste turizma. Turistična območja

     

    5. STROKOVNA EKSKURZIJA

    		  

    B.  REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA

    70

    1 AZIJA

    		  

  • Naravnogeografske značilnosti Azije. značilnosti prebivalstva in kmetijstva. Izbrane države in regije. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta.  Njegova turistična usmerjenost.

     

    2 AFRIKA

    		  

  • Naravnogeografske značilnosti Afrike. Rudno bogastvo in energijski viri. Značilnosti kmetijstva. Geografske značilnosti izbranih držav in njihova turistična usmerjenost. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta

     

    3 LATINSKA AMERIKA

    		  

  • Pojem Latinska Amerika. Naravnogeografske značilnosti. Značilnosti prebivalstva ter starih civilizacij. Privlačnost naravnih in družbenih danosti za turizem.  Problemi kmetijstva in urbanizacije. Geografske enote Latinske Amerike. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta

     

    4  SEVERNA AMERIKA

    		  

  • Naravnogeografske značilnosti Severne Amerike. Gospodarske značilnosti Severne Amerike. ZDA in Kanada kot turistični deželi. Problemi prebivalstva in urbanizacije.

     

    5 AVSTRALIJA IN OCEANIJA

    		  

  • Naravnogeografske značilnosti Avstralije in Oceanije. Značilnosti gospodarstva, prebivalstva in poselitve. Problemi te regije zaradi povečanega obiska turistov

     

    6 POLARNA OBMOČJA

    		  

  • Naravne značilnosti  Arktike in Antarktike. Pomen za znanost in gospodarstvo. Problemi varstva okolja. Nova turistična območja. 

     

    7. STROKOVNA EKSKURZIJA

    		  

    C. REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE

    70

    1. UVOD

    		  

  • Evropa kot geografski in zgodovinski  pojem. Geografska delitev Evrope

     

    2.  GEOGRAFSKE ZNACILNOSTI EVROPE

    		  

    2. 1 ZGRADBA IN POVRŠJE EVROPE

    		  

  • Razčlenjenost Evrope. Vpliv geološke zgradbe na relief in rudno bogastvo. Pomen reliefa za poselitev in gospodarstvo. Pomen obal za zgodovinski, politični in gospodarski razvoj Evrope

     

    2. 2 PODNEBJE

    		  

  • Pomen podnebja v Evropi za življenje in gospodarstvo 

     

    2. 3 PRST IN RASTLINSTVO

    		  

  • Značilni tipi prsti in njihov pomen za kmetijstvo. Naravno in kulturno rastlinstvo kot pokrajinski element. Pomen varovanja pokrajine

     

    2. 4 VODOVJE

    		  

  • Evropske reke kot prometne poti  in energijski vir. Geografski pomen jezer. Varstvo voda

     

    3. SODOBNI GEOGRAFSKI POJAVI IN PROCESI V EVROPI

    		  

  • Čezmejno povezovanje v Evropi. Pomen povezovanja evropskih držav in prihodnost Evrope.  Prometni tokovi. Problemi prebivalstva in gospodarstva

     

    4. REGIJE EVROPE, NJIHOV GOSPODARSKI POMEN IN RAZVOJNI PROBLEMI

    		  

    4.1 SEVERNA EVROPA - NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRŽAVE

    		  

  • Naravnogeografske značilnosti Severne Evrope.  Značilnosti prebivalstva in gospodarstva. Izbrani regionalni in turistični primeri in problemi

     

    4.2 ZAHODNA EVROPA - GOSPODARSKE IN POLITICNE VELESILE

    		  

  • Naravnogeografske  in družbenogeografske značilnosti Zahodne Evrope. Izbrani regionalni primeri in problemi. Mesta kot turistična zanimivost

     

    4.3 JUŽNA EVROPA - SREDOZEMSKA CIVILIZACIJA IN TURIZEM

    		  

  • Naravnogeografske  in družbenogeografske značilnosti Južne Evrope. značilnosti gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi. Morje, preteklost in pokrajina kot turistična privlačnost.

     

    4.4 SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE IN SLOVENIJA V NJEM

    		  

  • Naravnogeografske  in družbenogeografske značilnosti Srednje Evrope. značilnosti gospodarstva. Izbrani geografski primeri in problemi. Alpe in arhitektura kot turistični fenomen.

     

    4.5 JUGOVZHODNA EVROPA – PREBIVALSTVENA PESTROST IN POLITIČNA NENEMIRNOST

    		  

  • Geografske in turistične značilnosti Jugovzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Regionalni primeri in problemi. Pokrajinska pestrost kot turistični motiv.

     

    4.6 VZHODNA EVROPA – POKRAJINSKA PROSTRANSTVA

    		 

  • Naravnogeografske  in družbenogeografske značilnosti Vzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Problemi prestrukturiranja gospodarstva.  Degradacija okolja. Regionalni primeri in problemi. Gospodarska in socialna drugačnost kot turistični motiv

     

    5. SLOVENIJA V EVROPI

    		  

  • Vpetost Slovenije v Evropo. Prometni in turistični tokovi v Slovenijo in iz nje

     

    6. STROKOVNA EKSKURZIJA

    		  

     D. SLOVENIJA – DRUŽBENOGEOGRAFSKE IN POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI

    62

    1. UVOD

    		  

  • Slovenija kot geografski pojem.

     

    2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE

    		  

  • Geološke značilnosti Slovenije, njen relief, podnebje, vodovje in rastlinstvo.

     

    3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNACILNOSTI SLOVENIJE

    		  

    3. 1 PREBIVALSTVO

    		  

  • Spremembe v poselitvi v tem stoletju. Starostna, izobrazbena in nacionalna struktura. Slovenci po svetu in zamejstvu

     

    3.2 NASELJA

    		  

  • Podeželska naselja. Mesta. Urbanizacija in suburbanizacija

     

    3.3 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO

    		  

  • Možnosti za kmetijstvo. Vrednotenje kakovosti tal. Kmetijske panoge in njihova usmerjenost. Posestne razmere in kmetijska pridelava. Varstvo kmetijskih zemljišč. Gozdovi kot naravno bogastvo. Problemi varstva gozdov

     

    3. 4 ENERGETIKA IN SUROVINE

    		  

  • Energetske in surovinske osnove Slovenije. Energetska politika

     

    3. 5 INDUSTRIJA

    		  

  • Industrijski razvoj. Policentrizem. Izvozno usmerjene industrijske panoge. Posledice industrializacije v pokrajini. Preobrazba in problemi industrije. Onesnaževanje vode in zraka

     

    3. 6 PROMET

    		  

  • Prometni pomen Slovenije.  Razvoj prometnega omrežja. Sedanje in prihodnje  prometne povezave z Evropo. Vpliv prometa na pokrajino

     

    3. 7 TURIZEM

    		  

  • Vrednotenje naravnih in družbenih pogojev za turizem v Sloveniji. Vrste turizma. Vpliv turizma na okolje. Vloga turizma pri preobrazbi pokrajine

     

    3.8 REGIONALNA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA V SLOVENIJI

    		  

  • Neenakomeren regionalni razvoj. Tipi pokrajinsko degradiranih območij. Pomanjkanje sonaravnega Kacina gospodarjenja z okoljem in naravnimi viri. Izčrpavanje naravnih virov in čezmerno onesnaževanje

     

    4. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI  SLOVENSKIH POKRAJIN

    		  

    4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE

    		  

  • Načini in pomen geografskih delitev Slovenije. Razvoj političnoadministrativnih delov  

     

    4.2 SLOVENSKE ALPE – GORSKI MOST Z EVROPO

    		  

  • Izbrane naravne značilnosti Julijskih in Kamniških  Alp ter Karavank. Pomen alpskega sveta za promet, turizem in rekreacijo. Izbrane naselbinske in gospodarske posebnosti. Alpsko sosedstvo. Varstvo okolja. Naravni in regijski parki

     

    4.2.1 JULIJSKE ALPE

    		  

    4.2.2 KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

    		  

    4.2.3 KARAVANKE

    		  

    4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA – SRCE SLOVENIJE

    		  

  • Delitev predalpskega hribovja. Naravne značilnosti zahodnega, vzhodnega in severovzhodnega predalpskega hribovja ter predalpskih kotlin. značilnosti pretekle in sedanje poselitve v izbranih regijah. Gospodarski, turistični, prometni in politični pomen predalpske Slovenije na izbranih primerih. Ljubljana, Maribor in Celje

     

    4.3.1 ZAHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE

    		  

    4.3.2 VZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE

    		  

    4.3.3 SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE

    		  

    4.3.4  LJUBLJANSKA KOTLINA

    		  

    4.4 SLOVENSKO PRIMORJE – OKNO NA MORJE

    		  

  • Primorskost zahodne Slovenije. Nekatere geografske značilnosti in problemi. nizkih kraških planot in flišnih pokrajin. Pomen Slovenskega primorja za Slovenijo.

  • Konfliknost izrabe prostora za poselitev, turizem, kmetijstvo in promet

     

    4.4.1 FLIŠNE REGIJE

    		  

    4.4.2 KRAŠKE REGIJE

    		  

    4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA -  KRAŠKE ZNAMENITOSTI

    		  

  • Nekatere geografske značilnosti, pomen in problemi kraških hribovij, planot in podolij. Okoljski in razvojni problemi izbranih kraških pokrajin. Primerjava z ostalim dinarskim krasom. Turistične izraba kraških pokrajin.

     

    4.5.1 VISOKE DINARSKE PLANOTE

    		  

    4.5.2 NIZKE DINARSKE PLANOTE NOTRANJE SLOVENIJE (NIZKI DOLENJSKI KRAS)

    		  

    4.6 SUBPANONSKA SLOVENIJA – VINOGRADNIŠKA GRICEVJA IN PLODNE RAVNINE

    		  

  • Izbrane geografske značilnosti, turistična privlačnost in problemi slovenskih subpanonskih pokrajin  

     

    4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU

    		  

  • Območja in pokrajine, kjer živijo Slovenci, neenake narodnostne pravice

     

  • Nastanek državnih meja, razlogi za asimilacijo

     

  • Zagotavljanje njihovih gospodarskih, kulturnih in političnih pravic

    3. GLOBALNI CILJI GEOGRAFIJE

    Dijaki:

     

    4. STROKOVNA EKSKURZIJA

    		  
  • pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu  in  domačem okolju.  Ta predstava je potrebna za ustvarjalno  sprejemanje  in razumevanje   vsakodnevnih   informacij,  ki   imajo   prostorsko razsežnost,  ter za lastno odgovorno ravnanje in odločanje; 

  • razumejo     najpomembnejše     naravnogeografske      in družbenogeografske  pojave  in  procese na območju Slovenije in v svetu  tako  posamič  kot   v njihovih medsebojnih vzročno posledičnih zvezah;

  • razumejo   zakonitosti  razmestitev   naravnogeografskih   in družbenogeografskih  pojavov  in  procesov v svetu in v Sloveniji ter  njihov  vpliv  na razvitost posameznih izbranih držav in ožje domovine;

  • razumejo  geografske  vzroke  za  kulturno,  civilizacijsko  in politično  pestrost  sveta in domače pokrajine. Vzgajajo se v  duhu  tolerantnosti  in spoštovanja do ljudi in ljudstev, ki so drugačni po jeziku, veri, rasi in navadah;

  • razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se  zavedajo pomena  človeka kot preoblikovalca geografskega okolja in prizadevanj za vzdrževanje  ravnovesja  med  človekovimi hotenji in naravo;

  • na ekskurzijah po Sloveniji pridobivajo   in  razvijajo  sposobnosti   neposrednega   in posrednega   geografskega   opazovanja  naravnih   in   družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini;

  • spoznajo različne kriterije za regionalizacijo pokrajin in  se hkrati zavedajo individualnosti sleherne pokrajine doma in tudi v svetu;

  • usposabljajo  se za samostojno uporabo geografskih  virov  in literature  (atlasi,  karte,  statistično  gradivo  ter  grafični prikazi, slikovno gradivo, potopisi, članki);

  • usposabljajo  se  za  preučevanje  in  raziskovanje   domače pokrajine,  kar pripomore k zanimanju zanjo, njenemu  razumevanju in pozitivnemu odnosu do nje. Razvijajo sposobnosti za odločanje o njenem razvoju;

  • povezujejo geografsko teorijo s prakso. Razvijajo sposobnosti in spretnosti aktivnega terenskega raziskovalnega dela;

  • pridobivajo  sposobnost  vrednotenja  geografskih  podatkov, dejavnikov, pojavov in procesov v različnih časovnih obdobjih;

  • pridobivajo sposobnost vrednotenja okoljskih protislovij sodobnega sveta kot posledic prebivalstvenega in gospodarskega razvoja, ki ne upošteva prostorske in okoljske omejitve materialnih dejavnosti človeka;

  • se usposabljajo za prepoznavanje potrebnosti sonaravnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja fizičnih in bioloških pogojev življenja za prihodnje generacije;

  • na konkretnih primerih znajo ovrednotiti pogoje za življenje in razvoj gospodarskih dejavnosti v posameznih tipih pokrajin

  • spoznajo pomen velikih tehničnih iznajdb in geografskih odkritij nekoč in danes za nadaljnji gospodarski razvoj

  • spoznajo glavna proizvodna območja prehrambenih in industrijskih kultur in njihov pomen, prav tako glavna živinorejska, ribolovna in gozdarska območja

  • znajo razmestiti glavna industrijska območja nekoč in danes

  • znajo ovrednotiti pomen prometa v luči trgovine

  • spoznajo najpomembnejše turistične tokove in območja

  • ovrednotijo pomen turizma z gospodarskega vidika na konkretnih primerih

  • razumejo vlogo trgovine v gospodarskem razvoju posameznih območij

  • primerjajo posamezna trgovinska združenja

  • spoznajo razvojne težnje svetovne trgovine

  • znajo uporabljati osnovne načine zbiranja informacij, podatkov in jih analizirati, primerjati in ovrednotiti z vidika gospodarskega razvoja posamezne pokrajine

  • osvojijo delo na terenu in se tako usposabljajo za proučevanje in raziskovanje domače pokrajine

  • pridobivajo in razvijajo lastnosti in sposobnosti podjetnostnega pristopa pri reševanju posameznih nalog

  • razumejo geografske vzroke za gospodarsko, kulturno in politično pestrost sveta

  • razlikujejo kriterije gospodarske razvitosti držav

  • spoznajo gospodarsko različno razvite dele sveta, Evrope in domovine

  • spoznajo današnje gospodarske tokove med posameznimi celinami in državami glede na gospodarsko razvitost

  • spoznajo procese globalizacije svetovnega gospodarstva

  • razumejo potrebo po nujno odgovornemu odnosu do okolja v najširšem in ožjem smislu vzpodbujanju ekološke zavesti in sonaravnega razvoja

  • primerjajo in ovrednotijo gospodarski razvoj z ekološkega vidika 

  • znajo uporabljati geografske raziskovalne metode dela

  • naučijo se delati z literaturo, iskati vire informacij in podatkov, jih analizirati in ovrednotiti

  • razvijajo si podjetnostne sposobnosti in lastnosti – povezujejo prakso s teorijo

    4. USMERJEVALNI CILJI GEOGRAFIJE

    Dijaki:

  • spoznajo pomen geografskih spoznanj za načrtovanje in izvedbo turističnih dejavnosti

  • usvojijo orientacijo na terenu in uporabo kart ter grafikonov za razlago pokrajine

  • usvojijo način uporabe geografske literature in podatkov s svetovnega omrežja za uporabo v turistični dejavnosti

  • razvijejo kritični instrumentarij za vrednotenje geografskih in drugih podatkov

  • spoznajo metodologijo vrednotenja geografskih dejstev za oblikovanje turistične ponudbe regije ali države

  • spoznajo metodologijo za podporo turistične ponudbe z geografskimi dejstvi, pojavi in procesi.

    5. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijak:

    Dijak zna:

    Dijak:

    1.UVOD

    		  

     

  • spozna geografijo kot vedo

  • ugotovi pomembnost in potrebnost zemljevidov za geografijo in svoj bodoči poklic

  • našteti in opisati področja, ki jih proučuje geografija kot znanost

  • orientirati se na terenu in uporabiti raznovrstne karte

  • primerjati različne vrste zemljevidov po vsebini in merilu

  • zna brati avtokarto, načrt mesta in ustrezne tematske karte

  • opredeliti geosfero kot preplet delovanja naravnogeografskih in družbenogeografskih procesov

  • spoznava zakonitosti v naravi in pomen odnosov narava – družba

  • razvijajo sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja

    2. FIZIČNA GEOGRAFIJA

    		    

  • opiše in razlikuje notranje in zunanje sile in procese

  • opiše notranjo zgradbo Zemlje

  • našteje geološke dobe in dogajanje v kvartarju

  • našteje vrste kamnin po nastanku in opiše značilnosti magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin

  • razlikuje pojma Kras in kras

  • pozna zgradbo atmosfere in njen pomen za življenje človeka

  • razlikuje pojma vreme in podnebje

  • našteje dejavnike okolja (temperatura, voda, prst, relief, človek) in razloži njihov vpliv na rastlinstvo v različnih podnebnih pasovih

  • opiše najbolj značilne vrste rastlinstva po podnebnih pasovih

  • razloži vzroke za nastanek morskih tokov in s pomočjo karte razloži njihove smeri ter na primerih pojasni pomen morskih tokov za podnebje

  • na primeru razloži ekološke probleme jezer v Sloveniji in po svetu

  • razložiti, da je površinska oblikovanost Zemlje odvisna od endogenih in eksogenih sil in procesov

  • razložiti vzroke in posledice vulkanskega delovanja

  • ovrednoti vulkanizem s stališča človeka in njegove dejavnosti

  • opisati tri glavne načine premikanja litosferskih plošč in navede primere ter posledice

  • imenovati tipične kamnine v Sloveniji in domači pokrajini

  • navesti in razložiti dejavnike v procesu razvoja rečnega, ledeniškega, kraškega, vetrnega in obalnega reliefa ter posledice

  • razložiti podnebne elemente in dejavnike

  • s pomočjo tematske karte razloži razporeditev zračnega pritiska na Zemlji

  • imenuje in pokaže na karti območja stalnih vremenotvornih središč in razloži njihov pomen za vreme

  • razložiti vzroke za spreminjanje podnebja z nadmorsko višino in primerja podnebja v gorskem svetu v različnih geografskih širinah in legah

  • opisati nastanek prsti pod vplivom pedogenetskih dejavnikov

  • opisati vlogo človeka pri preoblikovanju naravnega rastlinstva

  • ob tematski karti razložiti razširjenost in pomen gozdnega rastlinstva v svetu, Sloveniji (in domači pokrajini)

  • ovrednoti pomen tropskega deževnega gozda za globalno podnebje

  • opisati fizikalne in kemične lastnosti morske vode, ter razloži vzroke za razlike med posameznimi morji

  • pokazati na karti največja jezera na svetu in v Sloveniji ter ovrednoti njihov pomen

  • razložiti pojem in pomen mokrišč

  • razvija sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah

  • razvija sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja

  • opiše preoblikovalne procese v domačem okolju in jih ovrednoti z vidika človeka

  • ovrednoti pomen tipa reliefa za poselitev, promet in turizem

  • razvijajo sposobnost odgovornega izkoriščanja naravnih potencialov za gospodarno izrabo in upoštevajo možne negativne posledice v okolju,

  • razvijajo odgovoren odnos do gradnje in gosp. izrabe na občutljivih tleh zaradi možnih naravnih nesreč (potresi,zemeljski plazovi, podori itd.)

  •  

  • ovrednoti tropska, subtropska, zmerna in polarna podnebja za življenje in delo ljudi

  • ovrednoti značilne prsti v domači pokrajini z vidika kmetijstva

  • ovrednoti pomen rastlinstva za človeka in vlogo človeka pri ogrožanju in ohranjanju naravnega rastlinstva v svetu ali Sloveniji (in v domači pokrajini)

  • ovrednoti pomen vodovja za preživetje človeka

  • razvijajo kritičen odnos do porabe vode v osebne in gospodarske namene

  • razvijajo sposobnost konkretnega ravnanja v prid varovanja zdrave  pitne vode

  • ovrednoti gospodarski pomen morij

  • ovrednoti pomen rek za človeka (reke kot vir sladke vode, energije; reke kot prometne poti, namakalni vir, turizem)

    3. DRUŽBENA GEOGRAFIJA

    		    

  • s pomočjo tematske karte razloži vzroke in posledice različne razporeditve prebivalstva po svetu in Sloveniji

  • pojasni vzroke za selitve prebivalstva

  • navede vrste migracij glede na čas, trajanje, smer, vzrok in posledice

  • našteje največje svetovne religije ter na tematski karti poišče njihovo razprostranjenost

  • pojasni faze v razvoju družbe

  • našteje osnovna merila za opredelitev naselij

  • s pomočjo slikovnega gradiva prepozna in opiše tipe naselij v Sloveniji

  • definirati pojme v zvezi z gibanjem števila prebivalcev

  • na izbranem primeru (iz Slovenije, Evrope ali sveta) razložiti vpliv selitev na sestavo in gostoto prebivalstva

  • na primerih iz Slovenije in sveta razložiti vzroke in posledice deagrarizacije

  • na primeru pojasniti vpliv verske sestave prebivalstva na videz pokrajine in odnose med ljudmi

  • na primerih pojasniti spremembe nacionalne sestave po svetu, tako zaradi selitev kot zaradi različne rasti prebivalstva

  • razložiti povezanost starostne in dejavnostne sestave prebivalstva

  • našteti in razložiti funkcije mest

  • opredeli vzroke raznolike narodnostne in verske sestave ter sklepa na posledice

  • spozna vzroke preseljevanj prebivalstva

  • predvidi nadaljnji razvoj prebivalstva in posledice

  • pojasni vzroke, posledice in pomen dejavnostne sestave prebivalstva

  • spozna pomen tolerantnosti med pripadniki različnih družbenih skupin

  • pojasni sodobne procese pri rasti in preobrazbi sodobnih mest in posledice za življenje ljudi

  • razvijajo sposobnosti do strpnega in tolerantnega sprejemanja drugačnosti ter občutek solidarnosti in sodelovanja med ljudmi ne glede na raso, jezik, vero ali socialno poreklo

  • razumejo posledice rasti svetovnega preb. in jih ovrednotijo tudi z ekološkega vidika

  • spoznavajo omejenost naravnih virov v primerjavi z nenehnim večanjem števila prebivalstva in gospodarsko rastjo

  • ovrednoti oblike pomoči prizadetim v naravnih katastrofah

    4. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

    		    

  • razlikuje zemljiške kategorije in kmetijske panoge

  • našteje pogoje za izkoriščanje rudnin

  • primerja med seboj premog, nafto, plin, HE kot energijske vire po ekonomskih in ekoloških merilih

  • našteje alternativne vire energije (sončna energija, vetrna)

  • razloži pomen industrije kot gospodarske panoge

  • našteje razmestitvene dejavnike industrije

  • našteje vrste prometa in jih primerja med seboj

  • razložiti in utemeljiti različne oblike kmetovanja v svetu

  • na primeru iz Slovenije ali sveta oznaniti ekološke probleme pri proizvodnji hrane (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, umetno namakanje)

  • utemeljiti pomen energijskih virov za človeštvo nekoč in danes  (premog, nafta, plin, jedrska energija)

  • analizirati razloge za spreminjanje pomena posameznih razmestitvenih dejavnikov

  • s pomočjo tematske karte in slikovnega gradiva analizirati značilnosti  industrijske pokrajine

  • na primeru iz Slovenije in domače pokrajine razložiti vpliv industrije na pokrajino (videz, onesnaževanje vode, zraka, zemlje) in razčleniti razmestitvene dejavnike

  • analizira vpliv posameznih vrst prometa na pokrajino in onesnaževanje

  • na primeru iz Slovenije ali sveta pojasniti vpliv turizma na pokrajino, gospodarstvo, kulturo in življenje ljudi

  • ob izbranih primerih iz Slovenije ali sveta ovrednoti pomen kmetijstva za oskrbo človeštva s hrano in surovinami

  • spoznavajo probleme in nove zahteve, ki jih pred kmetijstvo postavlja globalizacija – presežke hrane kot velik problem modernega kmetijstva in drugi strani lakoto,ki pesti velik del svetovnega prebivalstva

  • razvijajo kritičen odnos do degradacije okolja kot posledica kmetovanja

  • spoznavajo omejenost svetovnih zalog surovin energetskih virov in razvijajo odgovoren odnos do te problematike

  • spoznavajo izjemno odvisnost razvitih držav od redne oskrbe z energijo in surovinami ter nemoč držav v razvoju, ki so razvitim prisiljene poceni prodajati energijo in surovine za hrano, tehnologijo in drugo

  • razvijajo kritičen odnos do obremenjenosti okolja zaradi izkoriščanja surovin

  • razvijajo sposobnost kritičnega vrednotenja in odgovornega ravnanja zaradi vpliva industrije na bivalno in delovno okolje

  • ovrednoti okoljska proti-slovja sodobnega sveta

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijak:

    Dijak zna:

    Dijak:

    B. REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA

    		  

     

  • razloži kriterije za določanje stopnje gospodarske razvitosti držav

  • analizirati razloge za razlike v gospodarski razvitosti po svetu

  • ovrednoti okoljska protislovja sodobnega sveta

    1 AZIJA

    		    

  • razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Azije s posebnim ozirom na gorske pregrade, kontinentalnost in monsune

  • pozna hidrografske značilnosti in njihov pomen za poselitev in gospodarstvo (reke in jezera, areičnost in endoreičnost)

  • pozna glavna verstva v Aziji in pojasni njihov geografski in družbenozgodovinski pomen

  • razloži najpomembnejše značilnosti kmetijstva v Aziji

  • pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme v Aziji

  • s pomočjo ustreznih klimogramov iz posameznih območij Azije sklepa o podnebnem tipu in značilnem rastlinskem pasu

  • ob starostnih piramidah, statističnem in grafičnem gradivu ugotovi in opiše glavne značilnosti prebivalstva azijskih držav (število, gostota, naravni prirastek starostna sestava, stopnja urbanizacije)

  • sklepa o povezanosti med naravnim prirastkom in življenjskimi razmerami

    s pomočjo tematskih kart, statističnih in grafičnih podob ovrednoti gospodarsko usmerjenost in razvitost izbranih držav Azije v svetovnem merilu

  • vrednoti kmetijsko pridelavo z vidika potreb po hrani, surovinah in mednarodni trgovini

  • vrednoti vpliv verstev na življenje v Aziji

  • vrednoti prednosti in slabosti posameznih vrst turizma v Aziji

    2 AFRIKA

    		    

  • ob karti razloži temeljne značilnosti reliefa Afrike in procese,  ki ga oblikujejo

  • pozna najpomembnejše afriške reke in pojasni njihov vpliv na poselitev in kmetijstvo

  • razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Afrike

  • pokaže na karti najpomembnejše pokrajinske enote Afrike, opiše njihove temeljne geografske značilnosti

  • pojasniti pomen odkrivanja Afrike in kolonializma za današnjo politično situacijo na kontinentu

  • s pomočjo tematske karte ugotovi glavna rudarska in naftna območja  v Afriki in jih poveže z geološko zgradbo

  • pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme Afrike

  • s pomočjo ustreznih klimogramov ugotovi količino in razporeditev padavin in temperatur prek leta po posameznih toplotnih pasovih Afrike ter sklepa na podnebni tip

  • s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti značilne tipe naravnega rastlinstva v Afriki

  • razloži in določi značilne oblike kmetovanja v Afriki in našteje glavne kmetijske kulture za samooskrbo in izvoz

  • ovrednoti pomen rudnih bogastev za gospodarstvo izbrane države na primeru bakrovega pasu

  • ovrednoti afriške reke z vidika energijske izrabe, prometa in turizma

  • ovrednoti posledice suše z vidika prebivalstva

  • oceni pričakovanja, da bi turizem odločilno prispeval k gospodarskemu vzponu izbranih držav

    3 LATINSKA AMERIKA

    		    

  • opiše geografske enote Srednje Amerike

  • razloži naravnogeografske posebnosti Srednje Amerike (podnebje, rastlinstvo, vulkanizem, potresi, hurikani)

  • opiše značilnosti sestave prebivalstva in razloži vzroke za pisano  rasno sestavo

  • opiše naravne enote in največje reke Južne Amerike

  • pojasni gospodarske značilnosti in posebnosti izbranih regij Srednje Amerike

  • opiše probleme urbanizacije na primeru glavnega mesta Mehike

  • s pomočjo ustreznih klimogramov opiše glavne tipe podnebja v Južni Ameriki in jih utemelji z geografskimi dejavniki in poveže z vegetacijskimi posebnostmi 

  • razloži značilnosti in pomen naravnih enot v severnoandskih državah z vidika poselitve in gospodarskega razvoja

  • razloži temeljne družbenogeografske značilnosti Andsko-indijanske Južne Amerike: rasno sestavo in gospodarsko usmerjenost 

  • s pomočjo tematskih kart poveže naravne poteze, prebivalstvo in gospodarsko usmerjenost Brazilije

  • pozna in razloži izbrane politične in gospodarske probleme Latinske Amerike

  • ovrednoti pomen »odkritja« Amerike z vidika prvotnega prebivalstva  in z vidika Evropejcev

  • ovrednoti gospodarjenje s tropskim deževnim gozdom z globalnega in regionalnega vidika

  • ovrednoti turizem v izbranih državah z vidika privlačnosti in vpliva na kulturo izbrane države

    4. SEVERNA AMERIKA

    		    

  • pozna značilnosti glavnih pokrajinskih enot in reke Severne Amerike

  • na karti določi glavne kmetijske pasove v ZDA in jih utemelji z naravnimi pogoji ter opiše način proizvodnje

  • na tematski karti določi najpomembnejše industrijske regije v ZDA in Kanadi in jih utemelji z razmestitvenimi dejavniki

  • s pomočjo ustreznih klimogramov in tematske karte ugotovi količino in razporeditev padavin in temperature prek leta v posameznih območjih Severne Amerike ter sklepa na podnebni tip

  • razloži vzroke za pojavljanje in posledice nenadnih vdorov vročega ali hladnega zraka nad kontinent

  • s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti pomembnejše tipe naravnega rastlinstva v Severni Ameriki

  • ovrednoti velikost posesti z vidika naravnogeografskih pogojev in današnjega načina gospodarjenja

  • ovrednoti pomen kmetijstva ZDA v svetovnem merilu

  • razloži značilnosti urbanizacije v ZDA

  • primerja poselitvene razmere ZDA in Kanade

  • primerja gospodarstvo ZDA in Kanade

  • pojasni značilnosti naseljevanja in sestave ameriškega prebivalstva

  • ovrednoti položaj nebelega prebivalstva v Severni Ameriki

  • razloži vzroke za značilno zemljiško razdelitev in velikost kmetijskih posestev v ZDA

  • razloži zahteve po avtonomiji Quebeca

  • ovrednoti narodne parke kot turistično zanimivost

    6. AVSTRALIJA

    		    

  • pokaže na karti in označi naravne enote in vodne razmere v Avstraliji in razloži reliefne in vodne razmere in razloge za take razmere

  • ob kartah pojasni značilnosti poselitve in pojasni naravne in družbene vzroke za neenakomerno razporeditev prebivalstva Avstralije

  • navede naravne pogoje za razvoj kmetijstva in opiše proizvodni način

  • ob ustrezni tematski karti opiše glavne tipe podnebja v Avstraliji in jih utemelji z geografskimi dejavniki 

  • s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti značilne tipe naravnega rastlinstva v Avstraliji

  • opredeliti vlogo Avstralije v svetovnem gospodarstvu

  • ovrednoti pomen zgodovinskega razvoja za današnjo prebivalstveno podobo prebivalstva Avstralije

  • ovrednoti današnji položaj avstralskih domorodcev

  • oceni prednosti in pomanjkljivosti množičnega turizma na tihomorskih otokih 

    7. POLARNA OBMOČJA

    		    

  • opiše naravne pogoje za pojav ledu na Arktiki in Antarktiki

  • ovrednoti gospodarski in znanstveni pomen polarnih območij

  • opiše probleme življenja Eskimov

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijak:

    Dijak zna:

    Dijak:

    EVROPA

    		    

  • razloži pojem Evropa

  • primerja Evropo z drugimi kontinenti po velikosti, številu prebivalstva in gostoti poselitve

  • opredeli lego Evrope glede na toplotne pasove in glede na ostale kontinente

  • na karti politične razdelitve Evrope pokaže in pove vse evropske države in njihova glavna mesta

  • pokaže na karti velike geografske enote Evrope, našteje države, ki ležijo v njih

  • opiše značilnosti obal in na karti pokaže glavna območja visokih in nizkih obal

  • na karti pokaže in imenuje pomembnejše (večje) gorske sisteme, nižine in kotline v Evropi ter opiše njihov nastanek

  • opiše dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Evrope

  • imenuje in opiše značilnosti različnih tipov podnebja v Evropi

  • na nemi karti pokaže in pove najpomembnejše evropske reke

  • ugotovi območja v Evropi z največjim deležem HE v skupni proizvodnji elektrike in jih primerja s Slovenijo

  • na fizični karti pokaže in pove večja jezera v Evropi

  • na izbranem primeru opiše pomen jezer za turizem v Evropi

  • na karti pokazati in imenovati večje polotoke, otoke, morja, zalive in morske ožine Evrope ter ovrednoti njihov pomen za prebivalstvo

  • opredeli bistvene značilnosti geološke zgradbe Evrope, pokaže na karti stara gorovja, plošče in ščite ter jih poveže z nahajališči rud in premoga

  • s pomočjo tematskih kart označi značilne tipe naravnega rastlinstva v Evropi v različnih podnebnih razmerah in vlogo človeka pri ohranjanju oziroma izginevanju naravnega rastlinstva

  • na izbranem primeru ovrednoti pomen plovbe po rekah in kanalih Evrope

  • na izbranem primeru razloži ogroženost voda v Evropi zaradi onesnaževanja (tekoče vode, jezera, podtalnica)

  • razloži cilje povezovanja evropskih držav v različne skupnosti na državni in regionalni ravni

  • na izbranem primeru pojasni kmetijsko politiko Evropske unije

  • opredeli najpomembnejše smeri prometnih tokov in njihove spremembe v Evropi in opredeli mesto in pomen Slovenije v njih

  • na karti pokaže najbolj gosto poseljena območja v Evropi in razloži vzroke za takšno razporeditev prebivalstva

  • našteje in razloži vzroke za migracijske tokove v Evropi v obdobju po drugi svetovni vojni

  • opiše in ovrednoti problematiko novonastalih multikulturnih okolij (šolstvo, zaposlovanje, verski obredi)

  • razloži stopnjo in obseg degradacije geografskega okolja v Evropi

  • ovrednoti pomen evropskih povezav in čezmejno sodelovanje

    SEVERNA EVROPA

    		    

  • definira pojem Severna Evropa in pokaže na karti države, ki jih uvrščamo v to regijo

  • navede glavne vire oskrbe z energijo v državah Severne Evrope in razloži bistvene značilnosti njihove energijske politike

  • razloži procese, ki so povzročili nastanek specifičnih reliefnih oblik v Severni Evropi

  • ovrednoti podnebje Severne Evrope z vidika pogojev za poselitev, kmetijstvo, promet in turizem

  • ovrednoti probleme jeklarstva na Švedskem

  • razloži pojav kislega dežja v Skandinaviji, opiše njegove vzroke in posledice ter jih primerja s podobnimi v Sloveniji

  • razloži pomen gozdnega bogastva in predelave lesa

  • ovrednoti pomen ribištva za Norveško in Islandijo ter posledice pretiranega ulova z vidika naravnega ravnotežja in perspektiv za prihodnost ribolova

  • razloži problematiko narodnostne sestave pribaltskih držav

  • ovrednoti degradacijo okolja ter gostoto poselitve in s tem v zvezi turistično izrabo

    ZAHODNA EVROPA

    		    

  • definira pojem Zahodna Evropa in pokaže na karti države, ki jih uvrščamo v to regijo

  • opiše glavne značilnosti gospodarskega razvoja Zahodne Evrope, našteje dejavnike, ki so ga pospeševali ter primerja stopnjo doseženega razvoja z drugimi deli Evrope in sveta

  • razlikuje pojme Velika Britanija, Anglija, Združeno kraljestvo

  • definira pojem Beneluks in pokaže na karti države Beneluksa

  • navede dejavnike, ki vplivajo na visoko razvitost holandskega kmetijstva in ga primerja s slovenskim

  • navede bistvene značilnosti strukture francoskega gospodarstva in njenih energetskih osnov

  • razloži dejavnike, ki so vplivali na oblikovanje površja Zahodne Evrope

  • ovrednoti dejavnike, ki pogojujejo nastanek podnebja Zahodne Evrope

  • ovrednoti pomen naravnogeografskih značilnosti Zahodne Evrope za razvoj kmetijstva

  • ob karti in grafičnih prikazih analizira značilnosti razvoja in transformacije industrije v Veliki Britaniji

  • opiše posebnosti reliefa v državah Beneluksa in jih povezati s pogoji za poselitev in gospodarstvo

  • razloži vzroke za veliko ogroženost Nizozemske od poplav ter opiše, kako se branijo pred to nevarnostjo

  • analizira strukturo prebivalstva v Belgiji in razloži, kako rešujejo nacionalno vprašanje

  • oriše probleme, ki jih prinaša s seboj visoka stopnja gospodarskega razvoja v Zahodni Evropi

  • razloži naravne pogoje za kmetijstvo na Irskem in jih zna povezati z izseljevanjem Ircev

  • nacionalno in versko sestavo prebivalstva Velike Britanije in Irske vzročno povezati s konflikti med skupnostmi

  • opiše nacionalno sestavo Francije in ovrednoti politiko te države do zagotavljanja pravic njenih narodnosti ter jo primerja s slovensko

  • opiše bistvene značilnosti centralistične ureditve Francije

  • ovrednoti turistični prihodek Zahodne Evrope

    JUŽNA EVROPA

    		    

  • definira in pokaže Južno Evropo s pripadajočimi pokrajinskimi enotami in državami

  • na karti določi reliefne enote na Iberskem polotoku

  • opiše možnosti za razvoj kmetijstva v Italiji, Grčiji in na Iberskem polotoku (boj proti suši, namakalne naprave) ter ovrednoti njihov položaj na evropskem trgu kmetijskih pridelkov

  • na karti pokaže največje reliefne enote Italije in opiše posebnosti  njenega reliefa

  • primerja stopnjo industrijskega razvoja Severne in Južne Italije ter opiše posledice teh razlik

  • primerja razvitost turizma v Grčiji, Italiji, Franciji in Španiji

  • ovrednoti pomen Sredozemskega morja za turistični razvoj držav,  ki ležijo ob njem

  • utemelji nujnost reševanja ekološke problematike v Sredozemlju

  • opiše značilnosti demografske podobe Iberskega polotoka in problematiko, ki izhaja iz nacionalne sestave

  • določi narodnostne manjšine v Italiji in ovrednoti njeno politiko do reševanja manjšinske problematike

    SREDNJA EVROPA

    		    

  • definira pojem Srednja Evropa in pokaže na karti države, ki jih uvrščamo vanjo

  • s pomočjo karte in slikovnega gradiva oriše tipične poteze površja Srednje Evrope ter razloži notranje in zunanje preoblikovalne procese, ki so jih ustvarili

  • primerja doseženo stopnjo gospodarskega razvoja držav zahodnega dela Srednje Evrope z nekdanjimi socialističnimi državami z vidika ohranjanja okolja

  • razloži proces preobrazbe Porurja

  • razloži kamninsko zgradbo Alp in jo zna povezati z izoblikovanostjo površja in možnostmi za gospodarstvo, (turizem, kmetijstvo, promet)

  • pokaže na zemljevidu najpomembnejše cestne in železniške prelaze v Alpah in jih ovrednoti z vidika prehodnosti Alp

  • ovrednoti promet prek Alp z vidika varovanja okolja in navede primer ukrepov alpskih držav za zmanjševanje onesnaževanja

  • ovrednoti turizem v Alpah z ekonomskega in ekološkega vidika in pokaže na karti najpomembnejša turistična območja

  • s pomočjo karte in podatkov analizira pogoje in razvitost kmetijstva na Madžarskem in ga primerja s slovenskimi

  • ovrednoti način zagotavljanja jezikovnih pravic prebivalcev Švice

  • ovrednoti pomen kantonalne ureditve v Švici

  • razloži pojav nacionalizma v Nemčiji in ga utemelji

  • ugotovi spremembe meja v Srednji Evropi in sklepa na posledice v gospodarskem in demografskem razvoju

    JUGOVZHODNA EVROPA

    		    

  • definira pojem Jugovzhodne Evrope

  • ob karti pokaže reliefne enote na Balkanskem polotoku 

  • označi temeljne značilnosti gospodarskega razvoja in gospodarskih problemov izbranih držav Jugovzhodne Evrope

  • analizira narodnostno sestavo prebivalstva in razloži vzroke in obseg kriznih žarišč

  • primerja turistične možnosti držav JV Evrope s tistimi v sosednjih regijah

    VZHODNA EVROPA

    		    

  • definira pojem Vzhodna Evropa, določi njene meje in pokaže države, ki jih umeščamo v to regijo

  • opiše bistvene značilnosti reliefa Vzhodne Evrope in jih zna povezati z geološko zgradbo

  • ovrednoti naravne in družbene pogoje za kmetijsko proizvodnjo

  • analizira pogoje za razvoj težke industrije in energetike v Vzhodni Evropi ter ovrednoti gospodarsko usmerjenost nekdanje SZ

  • označi odnos nekdanje SZ in držav Vzhodne Evrope do okolja

  • razloži bistvene značilnosti nacionalne strukture prebivalstva  Vzhodne Evrope in ovrednoti morebitna mednacionalna trenja

  • ovrednoti turistične možnosti držav Vzhodne Evrope

    5. SLOVENIJA V EVROPI

    		   
     

  • razloži »evropskost« Slovenije

     

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    Dijak:

    Dijak zna:

    Dijak:

    SLOVENIJA – DRUŽBENOGEOGRAFSKE IN POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI

    		    

    1. UVOD

    		    
     

  • razloži nastanek samostojne slovenske države

  • ovrednoti pokrajinske posledice samostojnosti

    2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE

    		    

  • določi in opredeli lego Slovenije na orografski in geološki karti Evrope

  • opiše značilnosti reliefa Slovenije

  • razloži vpliv kamninske zgradbe na relief Slovenije in domače pokrajine

  • prepozna in pokaže značilne tipe reliefa in reliefne kategorije  Slovenije

  • razloži vpliv reliefa na kmetijstvo v Sloveniji (in v domači pokrajini)

  • razloži vpliv podnebnih dejavnikov na podnebje Slovenije

  • ob analizi klimogramov opredeli in pokaže na karti značilne tipe podnebja in rastlinstva Slovenije

  • opredeli podnebje domače pokrajine

  • opiše značilnosti bioklimatskih višinskih pasov

  • navede dejavnike, ki najbolj ogrožajo gozdove v posameznih regijah Slovenije (požari, kisli dež, žled, pretirano izsekavanje)

  • opiše rečno omrežje Slovenije

  • navede največja mokrišča v Sloveniji in njihov pomen za življenje

  • ob tematski karti ugotoviti glavna poplavna območja ob rekah

  • razloži vpliv kamninske zgradbe (karbonatne in nekarbonatne kamnine) na način oskrbovanja z vodo v različnih delih Slovenije (in v domači pokrajini)

  • s pomočjo karte padavin in temperatur primerja tipe podnebja v Sloveniji med seboj

  • razloži pojave, ki jih štejemo med ujme, in navede primere najpogostejših ujm v Sloveniji (in v domači pokrajini)*, njihove učinke in vzroke zanje

  • s pomočjo hidrogramov sklepa na rečne režime slovenskih rek ter razloži dejavnike, ki vplivajo na tip režima

  • razloži značilnosti kraških rek in utemelji nujnost varovanja pred onesnaževanjem

  • na primeru iz Slovenije (in domače pokrajine) pojasni pomen podtalnice

  • s pomočjo ustrezne karte razloži kakovost vode v slovenskih rekah in sklepa na vzroke onesnaženosti

  • s pomočjo metod terenskega dela ovrednoti kakovost tekočih voda v domači pokrajini

  • imenuje in pokaže na karti največja slovenska jezera, jih opredeli po nastanku in oceni njihov pomen za turizem

  • ovrednoti pomen geografskega položaja Slovenije v Evropi

  • ovrednoti vlogo gozdov za človeka in njegove dejavnosti v različnih klimatskih območjih Slovenije (in v domači pokrajini), zašita pred vetrovi in vodno erozijo, rekreacijske površine, les, turizem

    3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE

    		    

  • opiše značilnosti razvoja prebivalstva v Republiki Sloveniji: gostoto, naravni prirastek in ju primerja z izbranimi državami Evrope

  • opiše najpogostejše vzroke za priseljevanje in odseljevanje prebivalstva Slovenije po drugi svetovni vojni

  • primerja starostno piramido prebivalcev Slovenije in sosednjih držav

  • pokaže na karti območja slovenske narodnostne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem

  • imenuje območja v svetu z večjim številom ljudi slovenskega porekla

  • opiše naravne in družbene razmere za razvoj kmetijstva v Sloveniji

  • opiše in razloži spremembe v kmetijstvu v zadnjih 50 letih

  • s pomočjo tematske karte opiše in oceni energijske potenciale Slovenije (vodna sila, premog, nafta, plin, alternativni viri energije)

  • našteje najpomembnejše HE v Sloveniji in ovrednoti izkoriščenost vodnega potenciala slovenskih rek v primerjavi z izbranimi evropskimi državami, npr. Nizozemsko, Švico, Norveško, idr

  • na karti pokaže nahajališča nafte in zemeljskega plina in plinovode v Sloveniji

  • na karti pokaže glavne termoelektrarne in nuklearno elektrarno

  • razloži temeljne poteze razvoja industrije v Sloveniji

  • našteje in pokaže na karti najpomembnejša industrijska središča v Sloveniji

  • opredeli glavne industrijske panoge Slovenije

  • našteje in pokaže na karti najpomembnejše turistične centre v Sloveniji

  • analizira nacionalno sestavo prebivalstva Slovenije in jo primerja s sosednjimi državami (delež državljanov drugih narodnosti)

  • na primeru domače pokrajine opiše procese urbanizacije

  • opredeli glavne značilnosti urbanizacije in suburbanizacije v Sloveniji

  • opiše vlogo kmetijstva pri preoblikovanju geografskega okolja

  • pojasni posestno strukturo v Sloveniji

  • s pomočjo podatkov primerja delež kmečkega prebivalstva pri nas in v izbrani evropski (sosednji) državi

  • razloži vzroke za upadanje deleža kmečkega prebivalstva

  • primerja velikost posesti v Sloveniji s primerljivimi državami  v Evropski uniji

  • oceni našo kmetijsko usmerjenost

  • na karti pokaže aktivne premogovnike in ovrednoti premog kot energijski vir v primerjavi z drugimi viri energije, kar zadeva ekonomičnost in vpliv na okolje (onesnaževanje zraka, vode, jalovina)

  • ovrednoti uporabo nafte in zemeljskega plina v primerjavi z drugimi viri energije z vidika ekonomičnosti in učinkov na okolje

  • pojasni delež nuklearne energije v proizvodnji električne energije v Sloveniji in ga ovrednoti z vidika potreb po energiji

  • primerja nuklearno energijo z drugimi energijskimi viri z vidika ekonomičnosti in vpliva na okolje

  • primerja delež v industriji zaposlenega prebivalstva Slovenije z izbranimi državami Evrope in ga ovrednoti z vidika razvitosti družbe 

  • na primeru domače pokrajine analizira pozitivne in negativne vplive industrije na okolje

  • ovrednoti prometno lego Slovenije v Evropi

  • s pomočjo prometne karte Evrope ovrednoti razvitost prometne infrastrukture v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami (ceste, železnice, letališča, pristanišča)

  • oceni ogroženost okolja zaradi cestnega prometa v Sloveniji

  • oceni pomen prometa za razvoj gospodarstva

  • našteje in ovrednoti naravne možnosti Slovenije za razvoj posameznih vrst turizma v primerjavi z Avstrijo in Italijo

  • oceni vlogo turizma v gospodarstvu Slovenije

  • na primeru iz domače pokrajine razloži pozitivne in negativne učinke turizma v pokrajini (razvoj infrastrukture, rast naselij, onesnaževanje zraka in voda zaradi prometa in odplak)

  • ovrednoti položaj Slovencev v zamejstvu po posameznih državah glede na njihove narodnostne pravice

    4. GEOGRAFSKI PROBLEMI SLOVENSKIH POKRAJIN

    		    

  • na karti pokaže in opiše probleme dveh pokrajinsko močno degradiranih območij

  • razloži posledice neenakomernega regionalnega razvoja

  • ovrednoti prizadevanja Slovenije za smotrno gospodarjenje z okoljem

  • ovrednoti posledice izčrpavanja naravnih virov

  • razloži vzroke za ustanavljanje zaščitenih območij

    4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE

    		    
     

  • razložiti pojme regija, makroregija, mikroregija in mezoregija

     

    4.2 SLOVENSKE ALPE - GORSKI MOST Z EVROPO

    		    

  • na karti določi ozemlje Alp

  • opiše glavne značilnosti pokrajinske podobe: strmina, kamninska sestava, nadmorska višina, visokogorski kras, visokogorska jezera, ledeniški relief

  • ob karti opiše obseg Triglavskega narodnega parka in njegov pomen ter ukrepe za varstvo okolja

  • primerja Kamniško-Savinjske Alpe z Julijskimi (ugotovi skupne lastnosti in razlike)

  • na karti določi obseg in dele Karavank

  • označi geografski pomen Karavank

  • ovrednoti pomen alpskega sveta za razvoj prometa

  • ovrednoti privlačnost posameznih elementov visokogorskega sveta za turizem

  • poišče vzroke za opuščanje planin in ovrednoti pomen kmetijstva v dolinah

  • pojasni različno poseljenost Alp

  • razložiti različno razporeditev padavin in različnost vegetacije, prisojnih in osojnih pobočij, privetrnih in zavetrnih leg

  • ovrednoti pomen glavnih planot in jezer

  • razložiti gospodarsko usmerjenost regije

  • definira, katera so sosednja alpska območja in kakšne so njihove značilnosti ter pomen

  • razloži rekreacijski in okoljevarstveni pomen pomembnejših dolin in gorskih območij

  • pojasni vpliv geološke zgradbe in reliefa na poselitev in izrabo tal

     

    4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA - SRCE SLOVENIJE

    		    

  • opiše skupne značilnosti in razlike v predalpski Sloveniji, (relief, geološka zgradba, poselitev)

  • opiše glavne značilnosti reliefa in geološke zgradbe ter njun pomen za pokrajinsko podobo in gospodarstvo

  • pozna glavne značilnosti regije

  • na karti določi glavna hribovja in planote

  • razlikuje med glavnimi deli Ljubljanske kotline

  • na kratko označiti lego in pomen pomembnejših naselij

  • opiše skupne značilnosti Ljubljanske kotline

  • razložiti vpliv kamninske sestave na raznolikost reliefa

  • razložiti naselbinski in gospodarski pomen Predalpske Slovenije in pojasni, kakšni so pogoji za poselitev in kakšno je gospodarstvo 

  • označi poglavitno gospodarsko problematiko Črnega revirja

  • ovrednoti pomen glavnih kotlin in dolin za naselitev in gospodarstvo

  • analizira vzroke za nastanek in rast Velenja in njegovega gospodarstva ter posledice premogovništva na okolju

  • ovrednoti vlogo glavnega mesta Slovenije

  • razloži problematiko širjenja Ljubljane v povezavi z suburbanizacijo

     

    4.4 SLOVENSKO PRIMORJE - OKNO NA MORJE

    		    

  • razlikuje pojme Slovensko primorje, Primorska in Submediteranska Slovenija

  • razloži značilnosti naselij in gospodarstva (vinogradništvo, sadjarstvo, promet, turizem)

  • opiše osnovne naravne značilnosti flišnih in kraških pokrajin

  • imenuje in pokaže na karti pomembnejša naselja in reke

  • opiše domovino krasa

  • ovrednoti pomen geološke zgradbe za oblikovanje reliefa in gospodarsko rabo tal

  • primerja med seboj flišne pokrajine glede na nadmorsko višino, gospodarsko usmerjenost in rodovitnost

  • primerja Novo Gorico in Koper glede na lego in pomen

  • ovrednoti problematiko litoralizacije Slovenske obale z vidika potreb turizma, prometa in naselij

  • ovrednoti okoljevarstvene probleme kraškega sveta

    4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA - KRAŠKE ZNAMENITOSTI

    		    

  • opiše skupne značilnosti dinarskih planot (prevlada apnencev, visoke planote, velika količina padavin, rezervoar pitne vode, prevlada gozda površinski in podzemeljski vodni tokovi, gozdnatost, redka poselitev)

  • primerja makroregijo dinarskih planot z drugimi makroregijami

  • našteje in opiše skupne značilnosti nizkih dinarskih planot (fluviokraški relief, gostejša poselitev, nižji relief, zmanjšana gozdnatost)

  • na karti pokaže glavne pokrajinske enote

  • označi pomembnejša naselja in njihovo gospodarsko usmeritev, ter pomembnejše reke in njihov pomen

  • označi glavne pokrajinske enote, pomembnejša naselja in reke

  • opiše glavne značilnosti posamezne mezoregije

  • našteje in ovrednoti pomen naravnih znamenitosti

  • ovrednoti prometni pomen Postojnskih vrat

  • ovrednoti prometni pomen Dolenjskega podolja

  • ovrednoti pomen kraških znamenitosti za evropski turizem

    4.6 SUBPANONSKA SLOVE-NIJA - VINOGRADNIŠKA GRI-ČEVJA IN PLODNE RAVNINE

    		    

  • razloži skupne značilnosti Subpanonske Slovenije (subpanonska klima, vinogradništvo, prevlada nižavij in gričevij, slabša gospodarska razvitost, perifernost)

  • primerja Subpanonsko Slovenijo z drugimi makroregijami

  • na karti pokaže glavne pokrajinske enote

  • našteje in na karti pokaže najpomembnejša naselja in reke

  • ovrednoti pomen kmetijstva Subpanonske Slovenije

  • oceni možnosti za odpravljanje regionalnih razlik in gospodarskega zaostajanja

  • primerja lego in pomen Celja, Maribora in Murske Sobote

  • razloži pomen zdraviliškega turizma

     

    4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU

    		    

  • na karti pokaže območja v Italiji, Avstriji in na Madžarskem kjer žive Slovenci

  • analizira neenake narodnostne pravice Slovencev v različnih območjih

  • analizira glavne razloge za asimilacijo in ovrednoti razloge za večjo ali manjšo asimilacijo v posameznih območjih

    6. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

    Učni načrt za turistične srednje oziroma strokovne šole je oblikovan tako, da ponuja možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov v posameznih izobraževalnih programih. Takšno geografsko znanje je nujna osnova strokovno-teoretičnim predmetom.

    Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Izbira učnih metod in oblik je prepuščena učitelju. Priporočamo pa, da izbere čim bolj aktivne oblike in metode dela. Izbrane metode in oblike naj na preprost, prepričljiv in zanimiv način približajo učencu geografske vsebine.

    Frontalnemu pouku se lahko izogne na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo (politično in gospodarsko dogajanje, komentiranje vremena, naravne nesreče ipd.).

    Geografsko in kritično mišljenje razvijamo predvsem s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Za uspešen problemski pouk je primere poleg iz literature mogoče vzeti tudi iz vsakdanjega življenja.

    Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki. Ena od možnosti je argumentirana razprava.

    Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva in računalniške tehnologije.

    Posebnosti v izvedbi: ker je določene cilje možno kvalitetno realizirati le s poukom v realnem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in druge oblike terenskega dela. 

    Veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja) s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.

    Takšne oblike pouka geografije omogočajo učencem pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju in kjer se urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, poročanje itd.

    Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki razvijajo prostorske predstave ter utrjujejo geografsko znanje tako, da od blizu opazujejo in preučujejo pokrajino. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.

    Celodnevne ekskurzije naj bodo interdisciplinarne. Načrtujejo jih učitelji geografije, zgodovine, sociologije, materinega jezika, umetnosti itd., ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in pot ekskurzije.

    Vsako leto je treba izpeljati ekskurzijo (dvakrat v različne makroregije Slovenije, enkrat v zamejstvo in enkrat v tujino). Poleg geografskega je nujno treba slediti tudi poljudno turistični vidik, v katerem se dijaki preskusijo kot vodniki, ki pokrajino in procese v njej razlagajo in napravijo zanimivo turistom.

    Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čim bolj uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali v skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo; če dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo. Tudi opazovanje in komentiranje vremena in drugih naravnih dogajanj lahko izvajamo na enak način. Posebej opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značaj naravnih nesreč. V takih primerih je o tem z dijaki koristno spregovoriti.

    Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, geografskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, ki je brez dvoma pomembna sestavina geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske veščine (spretnosti), in to ne samo zaradi mature, ampak tudi zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepanje na temelju slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Dijaki naj imajo zato pri rednih urah čim več možnosti pogoste uporabe in utrjevanja s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake čim bolj spodbujamo k samostojnemu delu tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.

    Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja, in to s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije, ter pri regionalni geografiji Slovenije poskušamo vsebine vedno konkretizirati. To je najboljša posredna pot za usvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk ne zadoščajo samo primeri v učbenikih, ampak jih je mogoče vzeti iz vsakdanjega življenja in iz primerne literature ali sodobnih medijev.

    Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.

    Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana razprava. Razpravo in njeno vsebino vnaprej najavimo, na kar se dijaki pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da razpravo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo razprave, mora biti praviloma lahko dostopno, zlasti če zahtevamo, da ga poznajo vsi dijaki. Argumentirano razpravo lahko vežemo tudi na okoljevarstvene probleme.

    Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem, vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije ne samo na začetku pouka, temveč tudi vmes. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.

    Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva, diapozitivov ali prosojnic, ki naj bodo čim bolj kakovostne, ali pa uporabimo videoposnetke. Vse je mogoče uporabljati bodisi v uvodnem delu učne ure bodisi pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v razpravo.

    Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD-projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.

    Tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju znanja (ustnem in pisnem) naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj vzgaja v razmišljanju o načinih reševanja problemov, o posebnem angažiranju in usposabljanju za lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, marveč tudi interese in sposobnosti dijakov.

    Za izvajanje pouka geografije se zahteva izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije in najmanj dveh krajših terenskih del v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne, pokrijejo pa naj vse naravne enote Slovenije. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj se izvaja v najlaže dosegljivem naravnem okolju kakor tudi v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerne za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.

    Nujno je, da dijaki Slovenijo spoznajo tudi v prostoru, saj le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter aktivno sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V učnem načrtu nismo posebej opredelili, kdaj naj se izvajajo in kako. Le-to je namreč odvisno od učiteljev samih in od letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene z učnimi načrti predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod. 

    Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku navzoča čim bolj pogosto.

    7. MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Vzgojno-izobraževalni cilji so oblikovani tako, da nanje lahko navezujemo vzgojno-izobraževalne cilje strokovno-teoretičnih predmetov; še posebej predmeta turizem. 

    8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in najbolj občutljiva faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak tudi iz didaktike, psihologije in zakonodaje, ki ureja to področje.

    Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (UL 49/97).

    Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem strokovnih didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti učencev, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in  javnost ocenjevanja.

    Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo tako ustno kakor tudi pisno. Pisno preverjanje znanja opravljamo najpogosteje z objektivnimi testi, lahko pa izvedemo tudi test esejskega tipa.

    Posebnosti v izvedbi: poleg ocen, pridobljenih kot to določa Pravilnik je možno ocene pridobiti tudi s poljubnim pisnim (seminarska naloga, poročilo o ekskurziji,…), grafičnim ali praktičnim izdelkom (model, maketa,…) ter projektnim delom, nastopom, zagovorom ipd.

    9.VIRI IN LITERATURA ZA DIJAKE IN UČITELJE

    Uporabljeni viri:

    1. Učni načrt Geografija, Gimnazijski program, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana 1992;

    2. Geografija: Katalog vzgojno-izobraževalnih ciljev in katalog znanja za 4-letne srednje šole z 210 urami geografije; Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1996;

    3. Delovno gradivo - akcijska raziskava o uresničljivosti ciljev, zastavljenih v katalogu za geografijo, izvajana leta 1996; gradivo je pri mag.Vera Bevc Malajner;

    4. Geography in the National Curriculum (England); Department of Education and Science, HMSO, March 1991;

    5. Lehrplan fuer das bayerische Gymnasium, Amtsblatt, Muenchen, 1990

    6. Bildugsplan fuer das Gymnasium, Stuttgart, 1990

    7. Mednarodna geografska listina, IGU, 1994, (prevedla Tatjana Resnik)

    Literatura za učence:

    Učbeniki:

    1. Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marjan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1995

    2. Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    3. Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    4. Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    5. Jurij Kunaver, Andrej Černe, Božidar Kert, Marijan M, Klemenčič, Franc Lovrenčak, Mirko Pak, sodelovanje Slavko Brinovec: Domača pokrajina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989

    Delovni zvezki:

    1.   Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marijan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1996

    2.   Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    3.   Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    4.   Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993

    Literatura za učitelje:

    Učbeniki:

    1.   Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marjan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1995

    2.   Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    3.   Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    4.   Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    5.   Jurij Kunaver, Andrej Černe, Božidar Kert, Marijan M, Klemenčič, Franc Lovrenčak, Mirko Pak, sodelovanje Slavko Brinovec: Domača pokrajina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989

    6.   Jurij Kunaver, Franc Lovrenčak, Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Marjan Luževič, Marijan M. Klemenčič: Geografija za srednje šole, DZS, Ljubljana, 1997

    7.   Jurij Kunaver, Franc Lovrenčak, Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Marjan Luževič, Marijan M. Klemenčič: Geografija za srednje šole, DZS, Ljubljana, 1997

    Delovni zvezki:

    1.   Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marijan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1996

    2.   Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    3.   Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

    4.   Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993

    Priročniki in ostala literatura:

    1.   Slavko Brinovec, Janez Godnov, Franc Lovrenčak: Terensko delo, Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1992

    2.   Slavko Brinovec, Igor Lipovšek, Tone Obreht: Video pri pouku geografije, Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1995

    3.   Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija sveta, Terra, Kranj, 1994

    4.   Svet v žepu - podatkovnik o 195-ih državah sveta, MK, Ljubljana, 1997

    5.   Pristopi k poučevanju geografije, Zavod RS za šolstvo, 1997

    6.   Zabavne geografske naloge, Zavod RS za šolstvo, 1997;

    7.   Vera Bevc Malajner: Pouk geografije v učilnici v naravi, Zavod RS za šolstvo, 1997

    8.   Svetozar Ilešič: Obča geografija , MK, Ljubljana, 1967

    9.   Vladimir Bračič, Avguštin Lah, Igor Vrišer: Sodobni svet, Obzorja, Maribor, 1983

    10.  Svetozar Ilešič: Pogled na geografijo, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1979

    11.  Mavricij Zgonik: Prispevki k didaktiki geografije, Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1995

    12.  Karel Natek, Drago Perko, Marija Huzjan: Države sveta, DZS, Ljubljana, 1993

    13.  Anton Melik: Slovenija (vsi zvezki), SM, Ljubljana

    14.  Splošna enciklopedija, CZ, Ljubljana

    15.  Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 1972

    16.  Lokalni zborniki in monografije

    17.  Zborniki zborovanj slovenskih geografov

    18.  Dežele in ljudje, Zbirka, MK, Ljubljana

    19.  Atlas legendarnih krajev, MK, Ljubljana

    20.  Atlas sanjskih krajev sveta, MK, Ljubljana

    21.  Naravna in kulturna dediščina JV Evrope, DZS, Ljubljana

    22.  Naravna in kulturna dediščina JZ Evrope, DZS, Ljubljana

    23.  Slovenija – turistični vodnik, MK. Ljubljana, 1997

    24.  Natek in Natek: Slovenija, MK, Ljubljana, 1998,

    25.  Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1996

    26.  Statistični letopisi, Zavod RS za statistiko

    27.  Vladimir Bračič in ostali: Sodobni svet, Obzorja, Maribor 1983;

    28.  Mavricij Zgonik: Prispevki k didaktiki geografije, ZRSŠŠ, 1995;

    29.  Avsenak in dr.: Podjetno v svet geografije, ZRSŠ, Ljubljana 1998

    30.  Zabavne geografske naloge; ZRSŠ, Ljubljana 1997

    31.  Vera Bevc Malajner: Pouk geografije v učilnici v naravi; ZRSŠ, Ljubljana 1997