KATALOG ZNANJA

UMETNOST vsebinski sklop:LIKOVNO SNOVANJE
KOZMETIČNI TEHNIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Nadstandard 35 ur

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 29. seji (8.7. 1999)

 

 

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. GLOBALNI CILJI LIKOVNEGA SNOVANJA

3. OPERATIVNI CILJI: RISANJE

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

4.1. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

4.1.1. SPOZNAVANJE TEORETIČNIH LIKOVNIH PROBLEMOV

4.1.2. LIKOVNO IZRAŽANJE

4.1.3. RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI IN ESTETSKEGA IZRAŽANJA

5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI


1. OPREDELITEV PREDMETA

Likovno snovanje v izobraževalnem programu kozmetični tehnik je predmet, ki nadgrajuje spoznanja in rabo likovnega jezika, pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Posebna pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti opazovanja, likovnega mišljenja, ustvarjalnosti, predstavljivosti in domišljije ter razvijanju sposobnosti dijakov, da znajo uporabiti likovno teoretska znanja in jih povezovati z zahtevami v lastnem poklicnem izobraževanju.

Likovno snovanje temelji na dijakovi lastni praktični oblikovalni izkušnji, podprti s posameznimi spoznanji zgodovine umetnosti in likovne teorije. Dijaki se usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in umetninah, za vrednotenje likovnih del in uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju, še posebej pa v lastnem poklicu, na ta način pa se navajajo na vrednotenje  likovno-kulturne dediščine, izsledkov domače in tuje modne in kozmetične industrije na področju modnega oblikovanja in kozmetike.

Naziv predmeta: UMETNOST - LIKOVNO SNOVANJE /nadstandard/

ŠTEVILO UR: 35 (v 1. letniku)

 2. GLOBALNI CILJI LIKOVNEGA SNOVANJA

  • Dijaki si poglabljajo znanje o zakonitostih likovnega jezika s poudarkom na uporabnosti v kozmetični praksi oziroma v poklicnem in vsakdanjem življenju.

  • Dijaki razvijajo sposobnost apliciranja likovnega mišljenja in oblikovanja v naloge in opravila v lastnem poklicnem delu (npr. ličenje obraza).

  • Dijaki ob praktičnem delu odkrivajo razlike in povezave med vizualnim in likovnim svetom.

  • Dijaki razvijajo zavest o vlogi estetike v modnem oblikovanju, ter v lastnem in širšem okolju.

  • Dijaki ob uporabi različnih materialov in orodij, prostorov in volumnov razvijajo telesnoprostorski odnos in občutenje likovnega prostora, kar je velikega pomena za poklicno usmerjenost.

  • Dijaki razvijajo sposobnosti za poznavanje in pravilno uporabo barve, oblike in svetlobe v lastnem poklicu.

  • Dijaki si ob likovnem izražanju bogatijo emocionalne, moralne, socialne in estetske sposobnosti.

  • Dijaki se navajajo na vrednotenje dosežkov domače modne industrije.

  • Dijaki se ob praktičnem likovnem delu in z analizo lepega navajajo na objektivno vrednotenje likovnih del in estetskih predmetov.

  • Dijaki razvijajo sposobnosti za pravilno vrednotenje in razlikovanje med estetskim in modernim.


    • 3. OPERATIVNI CILJI: Risanje

    FORMATIVNI CILJI IN VSEBINE:

    FORMATIVNI CILJI:

    SOCIALIZACIJSKI CILJI:

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:
  • spoznajo pomen pravilne umestitve likovnih elementov v slikovnem prostoru,

  • spoznajo likovne

    spremenljivke (velikost in teža, položaj in smer, število, gostota, tekstura in struktura)

    		•
  • rišejo enostavna geometrijska telesa po opazovanju in upoštevanju vrednosti formata, oziroma slikovnega prostora,

    		•
  • natančno in dosledno izvedejo likovno nalogo,

  • razvijajo prostorsko predstavljivost,

    		•
  • narišejo risbo po opazovanju (postavitev enostavnih geometrijskih teles KOCKA, PIRAMIDA),

    		•
  • usvojijo osnove študijske risbe,

  • spoznajo pomen pravilnih razmerij, oziroma proporcev ter analizirajo zaznavni in likovni prostor,

  • spoznajo pomen in elemente likovne kompozicije,

    		•
  • rišejo zapletenejše geometrijske oblike po opazovanju in upoštevajo osnove študijskega risanja (prehod od enostavnih oblik k bolj zahtevnim),

    		•
  • pridobijo občutek za proporc in ravnovesje,

  • v lastnem poklicu odkrivajo umetniške funkcije,

    		•
  • narišejo risbo po opazovanju (VALJ, PIRAMIDA Z OKROGLIM TLORISOM, KROGLA ...),

    		•
  • usvojijo pomen likovnega prostora,

  • spoznajo proporce, ki vladajo v naravi,

    		•
  • rišejo figuro v prostoru v pravilnih razmerjih,

    		•
  • pridobijo občutek za naravna razmerja,

  • pridobijo občutek za vlogo proporca pri ličenju obraza,

    		•
  • narišejo KROKI,

  • narišejo risbo figure v prostoru,

    		•
  • spoznajo natančna razmerja človeške glave in njihov pomen,

    		•
  • izdelajo študijo glave z likovnimi sredstvi,

    		•
  • pridobijo občutek za pravilna razmerja glave,

    		•
  • narišejo glavo in dosledno ugotavljajo sorazmerja (po modelu),

    		•
  • spoznajo in razčlenijo detajl,

  • obvladajo kompozicijska načela v risbi,

    		•
  • rišejo študije segmentov glave,

    		•
  • razvijejo občutek za pomen detajla v celoti,

    		•
  • narišejo različne segmente glave po modelu - uho, oko, nos, usta,

    		•
  • spoznajo pomen svetlostnih kvalitet in načine podajanja sence,

    		•
  • narišejo in osenčijo geometrijska telesa,

    		•
  • razvijajo občutek za razmerja med svetlobo in senco,

    		•
  • narišejo geometrijska telesa po opazovanju (KVADER, VALJ, KROGLA, STOŽEC) in jih osenčijo,

    		•

     

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE:

    FORMATIVNI CILJI:

    SOCIALIZACIJSKI CILJI:

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki
  • spoznajo pomen oblike, volumna,

  • analizirajo pomen pravilnih proporcev,

  • razvijajo občutljivost za pravilna razmerja in vlogo svetlobe in sence pri poudarjanju pravilnih in nepravilnih količin.

    		•
  • izdelajo analizo obraza - odkrivajo nepravilne oblike in izvajajo korekture z oblikovnimi aplikacijami,

    		•
  • se ob primerjavi lastnih del in del vrstnikov navajajo na estetsko vrednotenje,

  • razvijajo senzibilnost,

    		•
  • narišejo risbo obraza v nesorazmerju posameznih delov do celote; izvedejo korekcijo obraza.

    		•

    SLIKANJE:

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE:

    FORMATIVNI CILJI:

    SOCIALIZACIJSKI CILJI:

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki
  • znajo razčleniti barve v barvnem krogu,

  • spoznajo vpliv barve na celostni vizualni videz človeške podobe

    		•
  • izdelajo barvni krog in primere barvnih gradacij,

  • oblikujejo človeško figuro – podobo z vnaprej določenim likovnim problemom

    		•
  • odkrivajo pomen barve v okolici in lastnem poklicu,

    		•
  • s tempera barvami izdelajo barvni krog,

  • naslikajo vajenico s stopnjevanjem, barvnih odtenkov,

  • uporaba orisnih in orisanih likovnih elementov in likovnih spremenljivk,

    		•
  • spoznajo lastnosti in dimenzije barv,

  • usvojijo občutek za pravilne barvne sestave,

    		•
  • slikajo motiv po opazovanju,

    		•
  • pridobivajo občutek za barvna ravnovesja

    		•
  • naslikajo tihožitje ali pokrajino,

    		•
  • spoznajo vse barvne kontraste

  • spoznajo vpliv barve na psihofizično dojemanje

    		•
  • tonsko slikajo motiv po opazovanju

  • koloristično slikajo motiv po opazovanju

    		•
  • razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete

    		•
  • tonsko naslikajo tihožitje,

  • koloristično naslikajo portret,

    		•

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE:

    FORMATIVNI CILJI:

    SOCIALIZACIJSKI CILJI:

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki
  • spoznajo povezave med obliko in barvo v likovni kompoziciji,

    		•
  • slikajo domišljisko sliko s poudarkom na harmoničnosti barve in oblike oziroma celote,

    		•
  • razvijajo občutek za estetske vrednosti,

    		•   
  • analizirajo barvne vrednosti na primeru obraza,

  • znajo pravilno uporabiti barvo, obliko in teksturo za korekcijo obraza

    		•
  • slikajo portret in ugotavljajo razmerja med barvnimi količinami, ter izvajajo korekcije obraza z barvnimi intervencijami,

    		•
  • samoiniciativno izbirajo barvne tone in pridobivajo občutek za barvne kvalitete,

    		•   
  • usvojijo pomen barve na razvoj mode skozi različna časovna in stilna obdobja

  • spoznajo da se moda ličenja in oblačenja skozi čas spreminja,

    		•
  • predstavijo načine ličenja obraza in oblačenja skozi čas v različnih stilnih obdobjih v različnih slikarskih tehnikah

    		•
  • razlikujejo med estetskim in modernim,

  • razlikujejo posamezna stilna obdobja,

    		•
  • v mešani tehniki kolaža in risbe izdelajo sliko,

  • spoznajo odnose med barvo, obliko in velikostjo,

  • slikajo kompozicijo, ki jo sestavljajo geometrijski liki,

    		•
  • poglabljajo znanje in razvijajo sposobnosti za estetsko ureditev prostora in detajlov v njem,

    		•   
  • spoznajo pomen lepote kot estetske kategorije

  • spoznajo pomen odnosov med vlogo oblike in barve pri optičnih pomanjšavah in povečavah

    		•
  • slikajo figuro in z barvnimi intervencijami izvedejo optične povečave in pomanjšave

    		•
  • razvijajo senzibilnost za barvo, obliko ter velikost in njihov pomen v modnem oblikovanju, h kateremu sodi tudi ličenje,

    		•
  • naslikajo figuro v prostoru ali obraz,

    		•
  • analizirajo likovne vsebine modnega oblikovanja, ter povezavo med oblačenjem in ličenjem,

    		•
  • v tehniki kolaža izdelajo primere estetsko, harmonično sestavljene likovne kompozicije

  • si privzgajajo čut za ustrezno uporabo izsledkov s področij oblikovanja, posebej modnega,

  • odkrivajo povezavo med umetnostjo v splošnem pomenu in njeno funkcijo v lastnem poklicu,

    		•

    fotomontaža

    PLASTIČNO OBLIKOVANJE:

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE:

    FORMATIVNI CILJI:

    SOCIALIZACIJSKI CILJI:

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki
  • spoznajo in usvojijo pomen volumna, oblike, teksture in strukture v plastiki,

    		•
  • oblikujejo glavo v naravni velikosti,

  • oblikujejo detajl glave po opazovanju,

    		•
  • ob oblikovanju plastike razvijajo prostorsko predstavljivost in občutek za proporc, ravnovesje in materialnost kiparskih površin,

    		•
  • portretirajo glavo v glini

  • plastično oblikujejo detajl glave po modelu (nos, uho, oko, usta),

    		•

    VIZUALNE KOMUNIKACIJE:

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE:

    FORMATIVNI CILJI:

    SOCIALIZACIJSKI CILJI:

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki
  • analizirajo likovne vsebine modnega oblikovanja,

  • spoznajo možnosti, ki jih daje računalniško oblikovanje, ter njihova vloga v lastnem poklicu,

    		•
  • z računalnikom oblikujejo plakat "VABILO NA MODNO REVIJO",

    		•
  • si privzgajajo čut za ustrezno uporabo izsledkov s področij modnega oblikovanja,

  • v lastnem poklicu odkrivajo pomen in vlogo vizualnih komunikacij,

    		•
  • oblikujejo s pomočjo računalnika,

    		•
  • spoznajo vlogo likovnosti v lastnem poklicu,

    		•
  • oblikujejo in izvajajo korekcije na obstoječem obrazu, ter upoštevajo pravilne proporce, barve, svetlo-temne kontraste,

    		•
  • se navajajo na kritično vrednotenje estetsko oblikovane vizualne podobe obraza,

    		•

    s pomočjo računalniške grafike izvajajo korekcije na obstoječih obrazih,

    4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti v kontekstu po izoblikovanih merilih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma za izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno komponento. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na podlagi likovnih del dijake usmerja k virom kreativnih potencialov.

    Preverja in ocenjuje se dijakovo delo (proces), katerega odraz so izdelki (produkti). Vsako ocenjevalno obdobje morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno.

    Povzetek dosežkov:

    Z likovno ustvarjalnostjo, podprto z likovno-teoretičnim znanjem dijaki razvijajo likovno-izrazne in oblikovno-estetske sposobnosti, ki so za kvalitetno delo kozmetičnega tehnika nujno potrebne.

    S sproščenim likovnim izražanjem dijaki razvijajo motorične spretnosti in senzitivnost, ter sposobnost estetskega oblikovanja, likovnega mišljenja in aplikacije teh znanj v lastno poklicno delovanje. Likovno in verbalno izražanje v ravnovesju omogoča enakomeren razvoj opazovanja, predstavljivosti, likovnega spomina, čustev, domišljije in ročnih spretnosti.

    Z vrednotenjem likovnih del dijaki pridobivajo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja, ter vplivu tega v poklicnem delu (npr. ličanju, oblikovanju vizualne podobe). Navajajo se na kritično presojanje ureditve okolja, unikatnega, industrijskega oblikovanja in modnega oblikovanja), ki ga sooblikuje tudi umetnost ličenja).

    4.1. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

    Predmet Likovno snovanje z nadstandardnim številom ur se izvaja v 1. letniku srednjega strokovnega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem programu KOZMETIČNI TEHNIK.

    Učni načrt je razvojno naravnan in vsebuje temeljna področja likovne vzgoje (risanje, slikanje, plastično oblikovanje, vizualne komunikacije), pri čemer dijaki nadgrajujejo znanje likovnega jezika, pridobljenega na osnovnošolski stopnji izobraževanja.

    Specifičnost predmeta in zahteve kozmetične stroke kažejo na nujnost prepletanja teoretičnega in praktičnega dela (likovnega snovanja), ki dviguje raven ustvarjalnih sposobnosti dijakov (psihomotorike, spoznavanje in emocij).

    V likovnem izražanju lahko dijaki realizirajo poznavanje likovno-teoretična znanja, ter jih kasneje uporabijo v kozmetični praksi.

    Omejeno število ur zahteva od učitelja skrbno ciljno načrtovanje in dosledno izvajanje učnih ur na vseh oblikovalnih področjih.

    V učnem procesu mora učitelj gojiti in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in jo glede na poklicno usmerjenost (kozmetični tehnik) obravnavati aplikativno (predvsem področja slikanja, risanja, plastičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij). Več likovnih problemov iz različnih oblikovalnih področij je možno združiti znotraj posameznih likovnih nalog.

    Učitelj skrbi za napredovanje in oblikovanje dijakove harmonične in celovite osebnosti. Pomembna je individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje, kar je podlaga za vključevanje v kulturno življenje okolja.

    4.1.1. Spoznavanje teoretičnih likovnih problemov

    Pri dejavnosti spoznavanja teoretičnih vprašanj gre za usposobitev dijakov, da na podlagi usvojih likovnih pojmov na verbalen način likovno komunicirajo. Gre za obvladovanje likovnih pojmov, pridobljenih z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi, ki temeljijo na spoznanjih in doživljanjih. Doživljanje in spoznavanje poteka ob pomoči učiteljeve uspešne motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivira čim več dejavnikov likovnih sposobnosti mladostnikov:

  • opazovanje,

  • vizualni likovni spomin,

  • likovno kvalitativno mišljenje,

  • emocionalno doživljanje,

  • oblikovanje s pomočjo domišljije in predstav,

  • aktiviranje estetskih idej z določeno občutljivostjo in spretnostjo,

  • sposobnost povezovanja likovno-teoretskih zakonitosti s strokovnimi vsebinami (oblikovanje vizualne podobe človeka - ličenje).

    Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti prispeva k razvoju ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti doživljanja lepote, ki je integralni del umsko in etično izoblikovanega dijaka.

    Spoznavanje likovnoteoretičnih problemov temelji predvsem na poglobitvi že znanih pojmov. Glede na temeljno strokovno usmeritev je nujno povezovanje likovnoteoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov.

    4.1.2. Likovno izražanje

    Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje uspešnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.

    Likovni pedagog aktivno spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in z različnimi orodji, v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja dijake, da vnašajo v likovno izražanje lastna spoznanja. Podpira samozavest dijakov s tem, da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju izvirni, posebni in prepoznavni. Likovni pedagog razvija pri dijakih motorično spretnost in občutljivost s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov. Odpira možnosti za samostojno likovno eksperimentiranje, ter razvija predvsem občutek za pravilno uporabo barve, oblike, strukture in teksture.

    4.1.3. Razvijanje ustvarjalnosti in estetskega izražanja

    Likovni pedagog mora pri izvajanju učnega procesa vzpodbujati in razvijati ustvarjalnost, kot dejavnik, ki podpira navdušenje dijakov, da pri ustvarjanju svobodno čutijo, mislijo in spontano komponirajo svoja opažanja in zamisli. Znati mora iskati dijakovo originalnost v načinu oblikovnosti sporočila, kjer niso najpomembnejši motivi, ampak načini njihovega oblikovanja.

    Pomembna dopolnitev predmeta naj bo kulturni dan, ki bo omogočal neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Načrtovan in uresničen naj bo vsako šolsko leto.

    5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Likovno snovanje integrira in podpira izkušnje naravoslovnih predmetov, humanističnih in družboslovnih ved, jezikov, formalnega mišljenja ter strokovnih predmetov: KOZMETOLOGIJA (kemizem in tehnologija kozmetičnih sredstev za ličenje), FARMAKOGNOZIJA (sestavine ličil naravnega izvora), PRAKTIČNI POUK (ličenje, pedikura, manikura, oblikovanje celostne vizualne podobe).

    Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način, omogoča uporabo likovno teoretskih znanj tudi na področju kozmetične prakse.