KATALOG ZNANJA

UMETNOST vsebinski sklop:LIKOVNO SNOVANJE
PROGRAM ZOBOTEHNIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 

70 ur

Določil SSRSSI na 37. seji, 6. 7. 2001

 

 

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. SPLOŠNI CILJI LIKOVNEGA SNOVANJA

3. RISANJE

4. SLIKANJE

5. PLASTIČNO OBLIKOVANJE

6. PROSTORSKO OBLIKOVANJE

7. VIZUALNE KOMUNIKACIJE

8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

9. POVZETEK DOSEŽKOV

10. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

11. SPOZNAVANJE TEORETIČNIH LIKOVNIH PROBLEMOV

12. LIKOVNO IZRAŽANJE

13. RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI

14. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

 

1. OPREDELITEV PREDMETA

Likovno snovanje je predmet s statusom jezika;  je civilizacijska potreba in pravica odraščajočega mladostnika. V izobraževalnem programu zobotehnik predmet nadgrajuje spoznanja, pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja in rabo likovnega jezika. S kritičnim vrednotenjem zgodovinskega in sodobnega likovnega snovanja doma in v svetu spodbuja samostojno  izbiranje vrednot, samostojno formuliranje likovnih nalog,  njihovo materializiranje in argumentiranje. Likovno snovanje temelji na  dijakovi  lastni praktični oblikovalni izkušnji, podprti s posameznimi spoznanji iz umetnostne zgodovine, teorije umetnosti in likovne teorije. Posebna pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti opazovanja, likovnega mišljenja, ustvarjalnosti, predstavljivosti in domišljije ter razvijanju sposobnosti dijakov, da znajo uporabiti likovno teoretska znanja in jih povezovati z zahtevami v lastnem poklicnem izobraževanju. Dejavnosti pri likovnem snovanju v programu zobotehnik so izbrane glede na splošno in likovno zmožnost (inteligentnost) srednješolcev ter glede na poklicne potrebe.

Dijaki se usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in umetninah, za vrednotenje likovnih del in uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju, še posebej pa v lastnem poklicu; na ta način  se navajajo na vrednotenje likovno-kulturne dediščine.

NAZIV PREDMETA: LIKOVNO SNOVANJE

ŠTEVILO UR:                   70 (V 1. LETNIKU)

2. SPLOŠNI CILJI LIKOVNEGA SNOVANJA

Dijaki:

  • poglabljajo znanje o zakonitostih likovnega jezika s poudarkom na uporabnosti v poklicnem in vsakdanjem življenju;

  • razvijajo sposobnost apliciranja likovnega mišljenja in oblikovanja v naloge in opravila v lastnem poklicnem delu;

  • ob praktičnem delu odkrivajo razlike in povezave med vizualnim in likovnim svetom;

  • razvijajo zavest o vlogi estetike v poklicnem oblikovanju ter v zasebnem in širšem okolju;

  • ob uporabi različnih materialov in orodij, prostorov in volumnov razvijajo sposobnosti in spretnosti za  telesno-prostorske odnose in za občutenje likovnega prostora, kar je velikega pomena za poklicno usmerjenost;

  • razvijajo sposobnosti za poznavanje in ustrezno uporabo barve, oblike in svetlobe v lastnem poklicu;

  •  ob likovnem izražanju bogatijo emocionalne, moralne, socialne in estetske sposobnosti;

  • ob praktičnem likovnem delu in z analizo  se navajajo na objektivno vrednotenje likovnih del in estetskih predmetov;

  • z  ogledom umetnostnozgodovinskih slikovnih virov  spoznavajo, pridobivajo in povezujejo likovne,  strokovne in druge tehnične informacije v temeljno splošno teoretično znanje, potrebno za praktično uporabo;

  • se spoznavajo z umetnostnozgodovinskimi, kulturnimi in drugimi dejavniki, ki so v povezavi z razvojem znanosti, tehnike, tehnologije in umetnosti vplivali na razvoj njihovega strokovnega področja.

    3. RISANJE

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:
  • spoznavajo pojem umetnost, njeno vlogo v človekovem življenju in njene družbene funkcije;

  • spoznavajo oblike in zvrsti umetnosti;

  • spoznavajo zvrsti likovne umetnosti.

    •  
  • se usposabljajo za doživetje različnih umetniških zvrsti;

  • v lastnem poklicu odkrivajo umetniške funkcije;

    •  
  • širijo znanje o likovnih elementih točke in linije;

  • obvladajo kompozicijska načela v risbi;

  • razumejo pomen formata, teže smeri in gibanja;

  • poglabljajo principe konstrukcijskega in perspektivičnega risanja;

  • precizirajo pravila proporca;

  • usvojijo značilnosti osnovnih risarskih tehnik.

  • rišejo risbo z različnimi linearnimi vrednotami na osnovi izbranega kompozicijskega načela;

  • vizirajo predmete po naravi z upoštevanjem konstrukcijskih pravil;

  • rišejo motiv po neposrednem opazovanju;

  • samostojno izbirajo risarske materiale in orodja;

  • dosledno izvedejo likovno nalogo;

  • objektivno vrednotijo lastna dela in dela vrstnikov;

  • cenijo izvirne rešitve likovnih nalog;

    •  
  • spoznavajo pomen pravilne umestitve likovnih elementov v slikovnem prostoru;

  • spoznavajo likovne spremenljivke (velikost in teža, položaj in smer, število in gostota, tekstura in struktura);

  • rišejo enostavne geometrijske oblike v različnih postavitvah glede na velikost in obliko formata;

  • natančno in dosledno izvedejo likovno nalogo;

  • razvijajo prostorsko predstavljivost;

  • po lastni presoji izberejo risarsko tehniko;

  • usvojijo pomen likovnega prostora ter analizirajo zaznavni prostor,

  • rišejo figuro v prostoru v pravilnih razmerjih;

  • pridobijo občutek za naravna sorazmerja in njihov pomen v lastni poklicni usmeritvi;

  • rišejo po opazovanju živega modela v prostoru;

  • spoznavajo natančna razmerja človeške glave in njihov pomen,

  • rišejo študijo glave;

  • pridobijo občutek za pravilna razmerja glave;

  • v lastnem poklicu odkrivajo oblikovalne in likovne funkcije;

  • rišejo po opazovanju mavčnega odlitka;

  • spoznavajo pomen detajla v razmerju do celote;

  • rišejo študije delov glave;

  • senčijo izbrane dele glave;

  • razvijajo zmožnost za uporabo detajla v razmerju do celote;

  • narišejo različne segmente glave po modelu (uho, oko, nos, usta);

  • uporabljajo reflektor za osvetljevanje modelov;

  • pridobijo občutek za vbočenost in izbočenost;

  • izbranim izbočenim in vbočenim oblikam narišejo linije, ki vsebujejo konveksne in konkavne elemente;

  • pridobivajo občutek za estetske vrednosti, v lastnem poklicu odkrivajo pomen likovnih zakonitosti;

  • izvedejo vajenico s črtami, ki ponazarjajo vbočene in izbočene kvalitete na telesu ali predmetu;

  • spoznavajo pomen tonskih vrednosti in risarske modelacije.

  • rišejo človeško lobanjo in upoštevajo tonske vrednosti.

  • razvijajo občutljivost za tonsko vrednost barvnega odtenka.

  • uporabljajo reflektor za osvetljevanje, opazovanje modela ali predmeta.

    •  

    4. SLIKANJE

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:
  • spoznavajo fizikalne in fiziološke osnove zaznavanja barv;

  • razčlenijo barve v barvnem krogu;

  • analizirajo simbolno vrednost barv;

  • usvojijo likovni pomen barvnih harmonij in kontrastov;

  • spoznavajo postopke in vlogo stilizacije;

  • usvojijo značilnosti osnovnih slikarskih tehnik;

  • gradijo harmonično barvno kompozicijo;

  • uporabljajo barvne kontraste in harmonije kot osnovo za gradnjo slike;

  • pretvorijo podobo v likovni znak;

  • razvijajo občutek za barvna ravnovesja;

  • samoiniciativno izbirajo materiale in orodja za likovne realizacije;

  • razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete;

    •  
  • spoznavajo lastnosti in dimenzije barv;

  • usvojijo občutek za barvne akorde in komponiranje;

  • slikajo motiv po opazovanju ali spominu;

  • pridobivajo občutek za pomen barve v likovnem in življenjskem prostoru;

  • slikajo v razredu (tihožitje) ali v naravi (pokrajina);

  • poglobljeno spoznavajo barvne kontraste;

  • spoznavajo vpliv barve na psihofizično dojemanje;

  • spoznavajo pomen barve z estetskega vidika – sovplivanje barve in oblike v povezavi z ostalimi elementi likovne prakse;

  • spoznavajo sovplivanje barve in oblike na celostno vizualno podobo;

  • tonsko slikajo motiv po opazovanju;

  • koloristično slikajo motiv po opazovanju;

  • razvijajo občutljivost za barvne kvalitete;

  • pridobivajo občutek za pomen barvnih kvalitet in lastnosti ter z barvo in obliko povezanih estetskih vrednosti v lastni poklicni usmeritvi;

  • poglobljeno spoznavajo barvne kontraste v funkciji poklicne orientacije;

  • slikajo v naravi;

  • spoznavajo najpomembnejše barvne kontraste za lastni poklic;

  • uporabijo deske za slikanje;

  • analizirajo svetlostne barvne vrednosti na primeru obraza;

  • slikajo portret in ugotavljajo razmerja med barvnimi količinami in svetlostnimi odtenki;

  • samoiniciativno izbirajo barvne tone in odtenke ter pridobivajo občutek za svetlostne barvne kvalitete;

  • naslikajo portret po opazovanju živega modela

    (pozira eden od učencev);

    		•
  • spoznavajo stilna obdobja oziroma modo skozi stoletja;

  • analizirajo vpliv mode na sodobno zobno protetiko;

  • s sliko predstavijo figuro v enem od stilnih obdobij;

  • razlikujejo posamezna stilna obdobja;

  • kritično razmišljajo o pozitivnih in negativnih vplivih in zahtevah modne industrije;

  • v mešani tehniki kolaža in tempere (ali z računalnikom) naslikajo figuro v prostoru;

  • spoznavajo pomen barvne harmonije in drugih elementov v kompoziciji;

  • spoznavajo sovplivanje barve in likovnih spremenljivk (velikost, teža, smer, gostota, struktura, tekstura, položaj).

  • izdelajo primer harmonično sestavljene nepredmetne likovne kompozicije.

  • si privzgajajo čut za ustrezno uporabo izsledkov s področij oblikovanja;

  • ločijo pojma struktura in tekstura;

  • se navajajo na urejanje likovnih elementov v kompozicijo po kompozicijskih načelih.

  • izdelajo sliko v tehniki kolaža ali krpanke.

    • 5. PLASTIČNO OBLIKOVANJE

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:
  • spoznavajo pomen vbočenih in izbočenih kiparskih oblik;

  • spoznavajo pomen volumna, oblike, stojnosti, strukture in fakture pri obli plastiki;

  • pojasnijo značilnosti kiparskih materialov in orodij;

  • oblikujejo oblo plastiko z upoštevanjem lastnosti materialov, stojnosti in površin;

  • izdelajo montažno plastiko iz odpadnih materialov;

  • ob oblikovanju kipov razvijajo domišljijo in prostorsko predstavljivost;

  • sestavljajo oblike in materiale v nove likovne tvorbe;

  • ob primerjavi lastnih del in del vrstnikov se navajajo na estetsko vrednotenje;

  • pridobijo občutek za proporc, ravnovesje in materialnost kiparskih površin;

  • samostojno in dosledno izvajajo kiparske naloge;

    •  
  • poglobljeno spoznavajo in usvojijo pomen volumna, oblike, teksture in strukture v plastiki;

  • v pomanjšanem merilu portretirajo glavo;

  • plastično oblikujejo detajl glave po opazovanju;

  • ob oblikovanju plastike razvijajo prostorsko predstavljivost, ravnovesje in materialnost kiparskih površin;

  • samostojno izberejo material;

  • portretirajo glavo v glini, lesu ali papirju, glede na dostopnost materialov;

  • plastično oblikujejo detajl glave po modelu (nos, uho, oko, usta);

  • usvojijo pomen pravilnih razmerij oziroma sorazmerij v likovnem delu;

  • opazujejo zob, ga plastično oblikujejo, ga pomanjšajo ali povečajo;

  • razvijajo občutek za velikost in pravilne proporce ter pridobijo občutek za njihov pomen v lastnem poklicu in življenju;

  • spoznavajo lastnosti in funkcije materialov, njihovo uporabnost;

  • plastično oblikujejo povečan ali pomanjšan zob v glini ali vosku;

  • usvojijo, oziroma spoznavajo vlogo likovnih spremenljivk (tekstura, struktura, teža, velikost, gostota, položaj) v likovni kompoziciji;

  • po lastni zamisli plastično oblikujejo kompozicijsko vajenico v reliefu (globoki, visoki);

  • odlivajo negativni ali pozitivni odtis reliefa;

  • privzgajajo si občutek za likovno komponiranje;

  • ob oblikovanju plastike razvijajo občutek za prostorsko predstavljivost;

  • se privajajo na natančno in dosledno izvajanje likovnega dela ter poiščejo povezave med likovno ustvarjalnostjo in lastno poklicno usmeritvijo;

  • izdelajo globoki ali visoki relief v glini,

  • odlijejo negativni ali pozitivni odtis reliefa v mavcu,

  • obvladajo kompozicijska načela estetskega reda v prostoru;

  • oblikujejo prostorsko kompozicijo,

  • razvijajo kreativnost;

  • privzgajajo si občutek za uporabo likovnih načel v prostorski kompoziciji;

  • za izvedbo naloge uporabijo različne kiparske materiale (žica, koščki lesa, stekla, vosek …);

  • razlikujejo likovne lastnosti organskih oblik in geometrijskih oblik;

  • usvojijo elemente likovne kompozicije v prostoru.

  • oblikujejo prostorske tvorbe organskih oblik iz siporeksa;

  • izdelajo plastiko iz siporeksa in jo razstavijo v avli šole.

  • privzgajajo si občutek za likovno kompozicijo ter njeno vlogo v zobotehnični praksi.

  • delajo na prostem;

  • upoštevajo varnost pri delu.


    • 6. PROSTORSKO OBLIKOVANJE

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:
  • analizirajo notranji prostor in predmete v prostoru;

  • usvojijo pomen osnovne zamisli in ročne ter strojne izdelave predmetov,

  • spoznavajo delo oblikovalca notranjih prostorov in uporabnih predmetov.

  • oblikujejo različne prostorske tvorbe

  • oblikujejo preprosto maketo z možnostjo prehodov iz enih v druge oblike prostorov.

  • samostojno in individualno oblikujejo prostorske tvorbe;

  • razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora in funkcionalno razporeditev predmetov v prostoru;

  • razvijajo smisel za načrtno in projektno delo.

  • uporabijo različne kiparske materiale za izvedbo naloge (žica, koščki lesa, stekla, vosek …).

    • 7. VIZUALNE KOMUNIKACIJE

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji:

    Posebnosti v izvedbi:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:
  • razlikujejo produkcijske načine industrijskega oblikovanja (industrijska grafika),

  • analizirajo likovne vsebine modnega oblikovanja;

  • izdelajo (računalniško) oblikovano vizualno sporočilo ali oblikujejo modni izdelek;

  • se navajajo na kritično vrednotenje likovno oblikovanega vizualnega sporočila;

  • ločujejo estetsko oblikovana sporočila od nekvalitetnih (kič);

  • razvijajo občutek za enotno in učinkovito oblikovana sporočila;

  • si privzgajajo čut za ustrezno uporabo izsledkov s področij modnega oblikovanja;

    •  
  • analizirajo in poiščejo povezave med obliko, velikostjo in barvo;

  • spoznavajo pomen harmonije v likovni kompoziciji;

  • ob delu z računalnikom se seznanjajo z možnostmi oblikovanja likovne kompozicije z možnostjo aplikacije na oblikovanje zobne proteze;

  • izberejo ustrezno velikost, obliko in barvo zob glede na obliko in barvo obraza.

  • na računalniku pripravijo predlogo obraza in jo spreminjajo z različnimi intervencijami na čeljustih (spremembe velikosti, barvnih vrednosti).

  • ločijo med estetsko in neestetsko oblikovano podobo obraza;

  • spoznavajo vlogo poznavanja likovnih zakonitosti v lastnem poklicu;

  • znajo zagovarjati svojo strokovno odločitev, izbiro oblike, velikosti, barve zob, oziroma svoje strokovne odločitve:

  • uporabijo računalnik in optični čitalec v računalniški učilnici;

  • sodelujejo pri pripravi računalniškega programa za izvedbo naloge.

    • 8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti po izoblikovanih merilih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma za izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno komponento. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na podlagi likovnih del usmerja dijake k virom kreativnih potencialov.

    Preverja in ocenjuje se dijakovo delo (proces), katerega odraz so izdelki (produkti). V šolskem letu morajo dijaki dobiti najmanj po eno oceno iz vsakega oblikovalnega področja.

    9. POVZETEK DOSEŽKOV

    Likovna ustvarjalnost, ki je podprta z likovnoteoretičnim znanjem omogoča dijakom razvijati likovnoizrazne in oblikovnoestetske sposobnosti, ki so nujno potrebne za kvalitetno delo ZOBOTEHNIKA.

    Dijaki se z likovnim izražanjem sproščajo, razvijajo motorične spretnosti, razvijajo sposobnosti za estetsko oblikovanje in likovno mišljenje, obenem pa znajo aplicirati znanja, pridobljena na področju likovnega ustvarjanja, v lastno poklicno delovanje. Razvijajo sposobnost zagovarjanja lastnih oblikovno-strokovnih  odločitev. Ravnovesje likovnega in verbalnega izražanja omogoča dijakom enakomerno razvijanje čutov za opazovanje, predstavljivost, likovnega spomina, čustvovanja, domišljije in ročnih spretnosti.

    Z vrednotenjem lastnih likovnih del in del svojih vrstnikov si dijaki pridobivajo znanja in oblikujejo zavest o vlogi poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja, ter njihovem vplivu na poklicno delo (npr. izvajanje zobne protetike, izbira barvnega odtenka …).

    10. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

    Predmet likovno snovanje se izvaja v 1. letniku srednjega strokovnega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem programu ZOBOTEHNIK.

    Katalog znanj, ki vsebuje temeljna področja likovne vzgoje (risanje, slikanje, plastično oblikovanje, prostorsko oblikovanje, vizualne komunikacije) je razvojno naravnan. Tako dijaki nadgrajujejo znanja likovnega jezika, pridobljenega na osnovnošolski stopnji izobraževanja ter spoznavajo vlogo likovnosti v lastnem poklicu.

    Pri likovnem snovanju dijaki realizirajo poznavanje likovnoteoretičnih zakonitosti in znanj, ki jih kasneje znajo uporabiti tudi v zobotehniški praksi.

    Omejeno število ur zahteva od učitelja skrbno ciljno načrtovanje in dosledno izvajanje učnih ur na vseh oblikovalnih področjih.

    V učnem procesu mora učitelj spremljati in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in jo obravnavati aplikativno glede na poklicno usmerjenost (ZOBOTEHNIK). Program omogoča tudi združitev več likovnih problemov, različnih oblikovalnih področij v okvir posamezne likovne naloge.

    Učitelj si prizadeva za oblikovanje dijakove harmonične celovite osebnosti, pri čemer je posebnega pomena individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje, kar je podlaga za aktivno vključevanje v poklicno in kulturno življenje v okolju.


    11. SPOZNAVANJE TEORETIČNIH LIKOVNIH PROBLEMOV

    Pri dejavnosti poznavanja teoretičnih vprašanj gre za usposabljanje dijakov, da s pomočjo usvojenih likovnih pojmov verbalno likovno komunicirajo. Gre za obvladovanje likovnih pojmov, pridobljenih z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi, ki temeljijo na spoznanjih in doživljanjih. Doživljanje in spoznavanje poteka ob pomoči učiteljeve motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivira čim več dejavnikov likovnih sposobnosti mladostnikov:

  • opazovanje,

  • vizualni likovni spomin,

  • likovno kvalitativno mišljenje,

  • emocionalno doživljanje,

  • oblikovanje s pomočjo domišljije in predstav,

  • aktiviranje estetskih idej z določeno občutljivostjo in spretnostjo,

  • sposobnost povezovanja likovnoteoretskih zakonitosti s strokovnimi vsebinami (oblikovanje vizualne podobe človeka – zobna protetika).

    Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti prispeva k razvoju dijakove ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti doživljanja lepote.

    Spoznavanje likovnoteoretičnih problemov temelji predvsem na poglobitvi že znanih pojmov. Glede na temeljno strokovno usmeritev je nujno povezovanje likovno teoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov.

    12. LIKOVNO IZRAŽANJE

    Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje uspešnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.

    Likovni pedagog aktivno spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in z različnimi orodji, v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja dijake, da vnašajo v likovno izražanje lastna spoznanja. Podpira samozavest dijakov s tem, da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju izvirni, posebni in prepoznavni. Likovni pedagog razvija pri dijakih motorično spretnost in občutljivost s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov. Omogoča samostojno likovno eksperimentiranje in razvija predvsem občutek za pravilno uporabo barve, oblike, strukture in teksture.

    13. RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI

    Likovni pedagog mora pri izvajanju učnega procesa vzpodbujati in razvijati ustvarjalnost, ki omogoča navdušenje dijakov, da pri ustvarjanju svobodno čutijo, mislijo in spontano komponirajo svoja opažanja in zamisli. Iskati mora dijakovo originalnost v načinu oblikovnosti sporočila, kjer niso najpomembnejši motivi, ampak načini njihovega oblikovanja.

    Pomembna dopolnitev predmeta naj bo kulturni dan, ki bo omogočal neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Načrtovan in uresničen naj bo vsako šolsko leto.

    14. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Likovno snovanje v programu zobotehnik povezuje in razvija izkušnje naravoslovnih predmetov, humanističnih in družboslovnih ved, jezikov, formalnega mišljenja ter strokovnih predmetov: morfologija (MGN 1. letnik), praktična protetika (PPV 1. – 4. letnik), zobotehnični materiali in tehnologija (ZMT 2. letnik).

    Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način, omogoča uporabo likovnoteoretskih znanj tudi na področju zobotehniške prakse.