NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: POMOČNIK STEKLARJA

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

TEHNOLOGIJA V STEKLARSTVU

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

50

20

70

2.

55

15

70

3.

34

 

34

skupaj

139

35

174


3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

  • razvijajo sposobnosti za proučevanje procesov in pojavov v naravi,

  • z lastnim iskanjem in proučevanjem pridejo do določenih spoznanj,

  • razvijajo sposobnost za prepoznavanje materialov iz vsakdanjega življenja,

  • razvijajo odnos do varčne uporabe snovi in energijskih virov,

  • spoznajo steklarne v Sloveniji in njihove osnovne značilnosti,

  • spoznajo osnovne surovine in dodatke za različne vrste stekla,

  • spoznajo steklo in njegove fizikalne in kemijske lastnosti,

  • spoznajo materiale, uporabne v steklarstvu in njihove lastnosti,

  • razlikujejo steklarske peči ,

  • spoznajo osnove oblikovanja stekla (pihanja, stiskanja in vlivanja, brušenja),

  • spoznajo napake stekla,

  • spoznajo strupene snovi v proizvodnji stekla,

  • pridobijo znanje o pomenu zagotavljanja varnosti pri delu.


  • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

     

    Dijaki

    Dijaki

     

    Snovi in njene spremembe

  • poznajo kriterije za razlikovanje čistih snovi in zmesi, razlikujejo med kemičnimi in fizikalnimi spremembami ter razumejo razliko element- spojina, atom – molekula;

  • Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in narave.

    Vaja: ločevanje snovi.

    Zgradba atomov in periodni sistem

  • znajo našteti osnovne delce ter poznajo njihove osnovne značilnosti;

  • poznajo zgradbo periodnega sistema;

  • opredelijo razliko v lastnostih plinov, tekočin in trdnih snovi;

  •    

    Agregatna stanja

  • opredelijo pojem topilo, topljenec in raztopina. Na osnovi eksperimentov sklepajo na vzroke prevodnosti in na zgradbo topljenca;

  •    

    Raztopine , lastnosti raztopin

  • opredelijo kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe;

  •  

    Vaja: raztapljanje snovi v različnih topilih.

    Vaja: prevodnost snovi.

    Kemijska reakcija

  • spoznajo lastnosti kislin in baz, pojem pH;

  • znajo izraziti kislost in našteti najpogostejše indikatorje;

  • poznajo lastnosti in uporabo HF;

  •  

    Vaja: primeri kemijskih reakcij; energija pri kemijskih reakcijah.

    Kisline, baze, soli

  • ločijo soli, ki so osnovne surovine za pridobivanje stekla (karbonati, nitrati, borati, silikati, ..);

  •  

    Vaja: identifikacija kislin in baz s pomočjo indikatorjev.

    Vaja: Nevtralizacija kislin in baz.

    Redoks reakcije

  • definirajo oksidacijo in redukcijo, elektrokemijsko napetostno vrsto. Opišejo princip delovanja galvanskega člena in njegovo uporabo, razumejo korozijo;

  •  

    Vaja: galvanski člen, primer elektrolize.

    Vaja: raztapljanje kovin v kislinah.

    Kovine

  • poznajo značilne lastnosti kovin in najpomembnejših zlitin;

  •    

    Korozija kovin, protikorozijska zaščita

  • znajo poiskati ustrezen način preprečevanja korozije;

  •    

    Goriva

  • spoznajo vrste goriv, njihovo sestavo in zahteve, ki jih mora izpolnjevati gorivo. Seznanijo se z alternativnimi gorivi;

  • Razvijajo ekološko zavest in odgovornost za smotrno uporabo energijskih virov.

     

    Abrazivne snovi

  • prepoznajo najvažnejše vrste in oblike brusilnih, rezilnih in polirnih sredstev;

  •  

    Demonstracija korunda, karborunda, diamantnih brusnih plošč.

    Ogljikovodiki

  • razlikujejo anorganske in organske snovi;

  • znajo navesti elementarno zgradbo najenostavnejših ogljikovodikov;

  • Razvijajo ekološko zavest.

     

    Topila in razredčila

  • znajo razvrstiti topila po lastnostih in sposobnostih raztapljanja, ločijo med raztapljanjem in razredčevanjem;

  •  

    Vaja: spoznavanje lastnosti topil

    Polimeri

  • poznajo klasifikacijsko shemo naravnih in sinteznih polimerov;

  • spoznajo lastnosti in uporabnost najbolj pogostih poliadicijskih in polikondenzacijskih sinteznih polimerov;

  • Zavedajo se škodljivosti in ekološke obremenjenosti narave s polimernimi materiali.

    Demonstracija značilnih polimerov.

    OSNOVNE IN POMOŽNE SUROVINE

         

  • kremenčev pesek;

  • glajenka;

  • apnenec;

  • soda in pepelika;

  • barvila;

  • bistrilci;

  • priprava zmesi;

  • vrste stekla;

  • naštejejo steklarne v Sloveniji;

  • poznajo proizvodne programe;

  • primerjajo izdelke gozdnih steklarn in izdelke sodobne proizvodnje;

  • znajo grobo opisati osnovne surovine in lastnosti;

  • poznajo nekaj osnovnih barvil in dodatkov;

  • opišejo zmes, načine priprave;

  • ločijo vrste stekla glede na dodatke;

  • Spoznajo delovno okolje.

    Razvijajo zavest o osebni odgovornosti za kvaliteto del.

    Razumejo zahteve po kvalitetnem delu.

    Vzorci surovin, barv in barvnih stekel.

    STEKLENA TALINA IN STEKLO

         

  • peči;

  • taljenje stekla;

  • razlikujejo lončno od kadne peči;

  • poznajo načine vlaganja surovin;

  • poznajo temperaturo taljenja in odvisnost lastnosti steklene taline od temperature;

  • Razvijajo odnos do odpadkov

    Znajo ceniti odpadno steklo kot surovino.

    Ogled peči, loncev v različnih steklarnah.

    Prospekti peči.

    FIZIKALNE LASTNOSTI STEKLA

  • spoznajo lastnosti stekla v tekočem in trdnem stanju

  • definirajo gostoto, trdoto, raztezni koeficient,viskoznost,itd

  • povežejo viskoznost stekla in načine oblikovanja;

  •  

    Tabela gostot različnih stekel.

    Primerjalna tabela razteznostnih koeficientov znanih materialov.

    NAPAKE STEKLA

         

    vrsta napak

  • poznajo trdne vključke, mehurček in steklaste vključke;

  • razlikujejo napake dela od napak stekla;

  • razumejo zahtevo po odstranjevanju napak;

  • Razvijajo soodgovornost za kvaliteto izdelka.

    Demonstracije vzorcev izdelkov z napakami.

    OHLAJEVANJE STEKLA

         

  • tunelska in statična peč;

  • poznajo hlajenje stekla kot del proizvodnega procesa;

  • opišejo tračno peč za hlajenje stekla;

  • Prilagajajo se skupinskemu delu.

    Ogled video filma.

    OBLIKOVANJE STEKLA

         

  • ustno pihanje votlih izdelkov;

  • stiskanje polnih izdelkov;

  • oblikovanje ravnega stekla z vlivanjem med valji;

  • znajo opisati posamezne načine oblikovanja;

  • poznajo pripomočke in modele za ustno pihanje;

  • opišejo oblikovanje ornamenta in žičnega stekla;

  • Pridobljeno znanje jim dviga samozavest.

    Omogoča jim poklicno napredovanje.

     

    STROJI V PROIZVODNJI STEKLA

         

  • stroj za rezanje kap;

  • stroj za zataljevanje robov;

  • stroj za rezanje kap in obdelavo robov;

  • razumejo delovanje strojev;

  • poznajo prednost strojev;

  • Postajajo inovativni in iniciativni.

    Razvijajo odnos do drugih poklicev v steklarstvu.

     

    OPLEMENITENJE IZDELKOV

         

    s/z

  • stiskanjem;

  • brušenjem;

  • graviranjem;

  • slikanjem.

  • opišejo postopke oplemenitenja;

  • poznajo opremo, stroje za brušenje;

  • opišejo delovna mesta poklicev;

  • razumejo oplemenitenje kot novo kvaliteto.

  • Razvijajo medsebojne odnose.

    Znajo ceniti vsa dela in naloge.

     

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    Kisline, baze, soli

    Topila in razredčila

    Praktični pouk slikanja

    Fluoridi, HF kislina.

    Priprava barv.

    Kovine, Fe, Al

    Praktični pouk steklopihaštva

    Priprava modelov.

    Abrazivne snovi

    Praktični pouk brušenja

    Brušenje.

    Rezanje.

    Poliranje.

    Ohlajevanje stekla

    Praktični pouk (stekloslikarstva, brušenja in steklopihaštva)

    Napetosti v steklu.