SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LADIJSKI STROJNI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Predmet	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.	Tehnično risanje s strojnimi elementi	35
	Tehnologija	35	70
2.	Tehnično risanje s strojnimi elementi	35
	Tehnologija	70
	Ladijski stroji	35	140
3.	Varstvo pri delu in reševanje na morju	35
	Ladijska elektrika in avtomatika	35
	Ladijski stroji	70	140
4.	Ladijska elektrika in avtomatika	68
	Pomorstvo	34	102
skupaj			452

** V - vaje se izvajajo v okviru praktičnega pouka (individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).

Vaje se skladno z normativi izvajajo tako, da je v skupini največ do 16 dijakov; s svojo letno pripravo na pouk pa lahko učitelji organizirajo demonstracijo ali neposredno izvedbo posameznih praktičnih vsebin tudi tako, da je skupina manjša (strojna obdelava materialov, kovanje in varjenje, praktično delo na računalnikih, ipd.).

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri praktičnem pouku oziroma pri vajah, ki se v okviru tega predmeta izvajajo v podporo v tabeli navedenih strokovnoteoretičnih predmetov, imajo dijaki možnost, da teoretična spoznanja prenašajo neposredno v prakso.

Dijaki se ob samostojnem praktičnem delu neposredno seznanjajo s raznovrstnimi postopki obdelave materialov in se ob izvajanju posameznih vaj prepričajo, kako se teoretična spoznanja ujemajo oziroma potrjujejo v praksi.

Pri praktičnem pouku tehnologije spoznavajo in uporabljajo različna orodja in naprave, pri vsebinah v okviru ladijske elektrike in avtomatike spoznavajo in preizkušajo delovanje različnih električnih oziroma elektronskih naprav ter njihovih sklopov, pri praktičnem delu predmeta ladijski stroji proučujejo delovanje različnih elementov ladijskih strojev in naprav ter se pri vajah iz pomorstva naučijo ravnanja s protipožarno opremo in opremo za reševanje.

Dijakom posredujemo praktično uporabna znanja, temelječa na teoretičnih osnovah, sami pa pri tem razvijajo svoje spretnosti in psihomotorične sposobnosti za kakovostno izvedbo posameznih praktičnih, za lažjo vključitev v delovno prakso in kasnejše poklicno delo.

Pridobivajo na sposobnosti za odgovorno ravnanje in kritično presojanje ter se skladno z navodili za delo (oziroma izvedbo vaj) naučijo spoštovanja principov varnega dela, tako v šolski delavnici kot kasneje v času delovne prakse in v poklicu, ki so si ga izbrali.

Razvijajo si potrebne delovne navade in tehnično kulturo (ustvarjalnost, iniciativnost, kritičnost, preudarnost, redoljubnost, sistematičnost, natančnost in podobno) ter ekološko zavest.

Pri skupinskem (projektnem, timskem) delu se navajajo tudi na dobre delovne odnose, spoznajo pomen dobre organizacije dela in si razvijajo čut osebne in kolektivne odgovornosti.

Se usposabljajo za ustno, pisno, grafično in elektronsko komuniciranje na splošno in na ožjem področje tehnike oziroma svoje stroke.

4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Tehnično risanje s strojnimi elementi – 35 ur	Dijak/i
Tehnično risanje	Vsebina vaj je navedena v katalogu za predmet tehnično risanje s strojnimi elementi v rubriki »posebnosti v izvedbi«
Tehnologija – 35 ur
Seznanitev z delovnim mestom in osebno delovno opremo, organizacijo dela v delavnicah, delovno disciplino, splošnimi navodili za varno delo. Dijaki prejmejo tudi navodila za izpolnjevanje delavniškega dnevnika. Dijaki se seznanijo z vpenjanjem obdelovancev, vzporednim primežem in osnovnimi vpenjalnimi pripomočki in napravami ter navodili za vpenjanje.	spozna delovno mesto, poimenovanje osebnega orodja in naprav, njihovo razmestitev pri delu, uporabo in vzdrževanje. osvoji splošna pravila za varno delo in uporabo osebnih zaščitnih sredstev, prijemanje in vpenjanje obdelovancev, navodila za izpolnjevanje delavniškega dnevnika in organizacijo dela	Razvijanje čuta za red pri delovno - učnih pripomočkih in pomen delovne discipline, razvijanja navad za varno delo. Dijaki si oblikujejo sposobnost za pisno in grafično komuniciranje na področju proizvodnje.	Praktične vaje izvajajo dijaki v ročni delavnici in kovačnici.
Dijaki spoznajo pomen MERJENJA v delavnicah. Seznanijo se z opisom, uporabo in vzdrževanjem enostavnih meril: kljunastih meril, mikrometrov, šestil, kotomerov, merilnih šablon, primerjalnih merilnikov (kalibrov) in vodne tehtnice. Spoznajo osnovo merilne tehnike in navodila za delo z merilniki.	naučijo se rokovanja z merilniki, poznajo njihovo uporabo in vzdrževanje ter delovna navodila za delo z merilniki	Dijaki začutijo pomen merjenj za natančno in kakovostno delo.	VAJA: merjenja svedrov, kladic, enostavnih izdelkov, ravnosti.
Dijaki spoznajo ZARISOVANJE in OZNAČEVANJE: orodja, tehniko dela, vzdrževanje orodij in naprav, pripravo površin in delovna pravila za risanje ter točkanje in žigosanje.	osvojijo (se naučijo osnove) tehniko zarisovanja na pločevinah, točkanja in žigosanja	Razvijajo ročne delovne spretnosti ob uporabi orodij in pripomočkov ter začutijo pomen natančnosti pri delu.	VAJE:ostrenje risalnih igel in točkal; zarisane oblike na pločevinah, zarisovanje in točkanje profila, žigosanje žigosne plošče in ročke za navojne svedre.
Dijakom predstavimo ŽAGANJE in tako spoznajo: opis, uporabo in vzdrževanje ročnih žag, izbiro in vpenjanje žaginega lista, pripravo žage in obdelovanca za žaganje, držo žage in delovni postopek za žaganje ter navodila za žaganje.	osvojijo (se naučijo osnove) tehniko žaganja, izbiranje in vpenjanje žaginega lista, pripravo žage in obdelovanca za žaganje ter poznajo navodila za žaganje in varno delo	Razvijajo ročne delovne spretnosti ob uporabi orodij in vpenjal. Si razvijajo samozavest in potrebo po vztrajnosti pri delu.	VAJE: žaganje pločevine, profilnih palic in cevi. Žaganje ročke za navojne svedre, delov stege, tuljavnika, itd.
Dijakom predstavimo PILJENJE in tako se dijaki seznanijo s: principi, delovnim postopkom in potekom piljenja, vrstami pil (oblike in naseki), razdelitvijo pil, izbiro pil glede na piljeno gradivo in navodila za delo pri piljenju.	se nauči navodil za delo pri piljenju in osvoji tehniko piljenja ter izbiranje primernih pil	Razvijajo delovne spretnosti in navade ter vztrajnost ob uporabi orodij, meril in vpenjal.	VAJE: grobo in fino piljenje ravnih ploskev, poševnih in oblih oblik ter posnemanje robov. To delamo ob izdelavi loka za žaganje, kladiva, ročke za navojne svedre, škatle, itd.
Dijakom se predstavi STRGANJE in POLIRANJE in tako se dijaki seznanijo s: pomenom strganja in poliranja, kakovostjo površine, postopki dela, vrstami orodij (oblike, gradiva, rezalni koti, polirna sredstva, ...) in njihovim vzdrževanjem ter delovnimi navodili.	se nauči delovnih navodil in osvojijo osnove tehnike strganja - tuširanja ter poliranja	Razvijajo delovne spretnosti in navade, vztrajnost, natančnost pri delu, zanesljivost in delovno odgovornost.	VAJE: ostrenje strgal, strganje in gladkanje ravnih drsnih površin, ležajnih blazin (puš), prilagajanje različnih strojnih delov; poliranje delov, sedežev ventilov ter naležnih površin ventilov.
Dijakom prikažemo STRIŽENJE (REZANJE) pločevine in profilov in tako dijaki spoznajo: principe striženja (ročno, strojno), sile pri striženju in kote na rezilu, vrste škarij (ročne, namizne, paralelne za pločevino, za profile, za cevi), uporabo in vzdrževanje, delovne postopke in navodila za striženje.	osvoji osnove striženja (rezanja) pločevine z ročnimi, namiznimi vzvodnimi škarjami in striženje profilnih palic z vzvodnimi škarjami	Razvijajo delovne spretnosti in navade, kreativnost in poklicno odgovornost.	VAJE: striženje pločevin, cevi in profilov z ročnimi, namiznimi in vzvodnimi škarjami pri izdelavi izdelkov: zaščitna pločevina za primež, škatla, itd.
Dijakom približamo postopke RAVNANJA, UPOGIBANJA in KRIVLJENJA pločevine, profilnih palic, cevi in žice. Pri tem dijaki spoznajo: delovne postopke in navodila, vrste orodij, pomagal, pripomočkov in naprav ter njihovo vzdrževanje.	osvoji osnove postopkov ravnanja, upogibanja in krivljenja in obvladujejo delovna navodila	Razvijajo delovne spretnosti in navade, kreativnost in poklicno odgovornost.	VAJE: ravnanje, krivljenje in upogibanje pločevine, žice (zvijanje žice v vzmet), krivljenje cevi. Navedene postopke utrdijo pri izdelavi izdelkov: škatle iz pločevine, stegi, risalni igli, itd.
Dijaki se seznanijo s KOVAČNICO in njeno opremo ter varstvom in zaščito pri delu v kovačnici. Spoznajo delovna sredstva za prosto in utopno kovanje, kovnost gradiv in postopke kovanja: tenjenje, krčenje, ravnanje, koničenje, stopnjičenje, odsekavanje, glajenje, žlebljenje, itd. Postopki se demonstrirajo. Pri tem dijake seznanimo z delovnimi navodili, napakami pri kovanju, kontrolo mer med in po kovanju ter lastnostmi kovanih izdelkov.	nauči se delovna navodila, varnostne predpise in lastnosti kovanih izdelkov osvoji osnovne spretnosti pri postopkih kovanja	Razvijajo delovne spretnosti in navade, kreativnost in poklicno odgovornost.	VAJE: kovanje enostavnih jeklenih in neželeznih predmetov: oblikovanje zidne kljuke, ploščatega in križnega sekača, koničastega stružnega noža.
Dijakom približamo TOPLOTNE OBDELAVE žarjenja, kaljenja, popuščanja in poboljšanja. Dijaki spoznajo delovno mesto in naprave v kalilnici ter pravilnik o varstvu pri delu. Seznanijo se s preizkušanjem trdote, ravnanjem kaljenih in izboljšanih predmetov, ugotavljanje napak in toplotno obdelavo barvnih ter lahkih kovin - zlitin.	osvoji pomen in osnovne postopke toplotnih obdelav in predpogoje za varno delo nauči se ugotavljanje napak in njihovo odpravljanje ter sisteme preizkušanja trdote	Razvijajo si osebno odgovornost do dela in kakovost dela oprto na strokovnost, pridobiva sposobnosti za kreativno uvajanje novosti.	VAJE: žarjenje, kaljenje, popuščanje in poboljšanje rezalnih orodij, obdelovancev, sekačev, koničastega stružnega noža, itd.
Dijaki obnovijo vzroke nastanka KOROZIJE, odpornost materialov proti njej in spoznajo zaščito materialov, mehansko in kemično čiščenje, zaščito z olji in mastmi, barvanjem in bruniranjem.	poznajo vzroke za nastanek korozije in odpornost materialov obvladujejo osnovne postopke zaščite materialov	Si razvijajo delovno odgovornost in čut do pomena preventivnih postopkov vzdrževanja.	VAJE: mehansko čiščenje, bruniranje v kalilnici, barvanje in pleskanje.
Dijakom približamo BRUŠENJE, tako da se seznanijo z ročnim brusilnim strojem, navodili za brušenje in z brusi - orodji (rezalne plošče, vrste in karakteristike, obrabo, merjenjem obrabe brusov, poravnavanjem in brušenjem brusov). Spoznajo tudi principe za varno delo	osvoji varnostna pravila in delovna navodila za brušenje. do neke mere obvladujejo postopke brušenja	Dokončno začutijo velik pomen pravil varstva pri delu in obvezo po uporabi osebnih zaščitnih sredstev.	VAJE: brušenje izvedeno na risalni igli, stegi, nožih, rezanje predmetov z brusi. Demonstrira se honanje in lepanje valja ter brušenje rezilnega orodja.
Dijaki spoznajo MEHKO LOTANJE: načine lotanja, delovne pripomočke, lote in lotna sredstva ter delovna navodila in postopke lotanja. Dijaki se tudi seznanijo s postopkom LEPLJENJA: osnovnimi lepili, predpripravo lepljenja, delovnimi navodili in postopki.	osvoji postopek mehkega lotanja, poznajo lote in lotna sredstva ter delovna navodila osvoji osnove lepljenja in poznajo najbolj znana lepila	Dijak dojame pomembnost navedenih postopkov spajanja kovin in nekovin, posebej tam, kjer je pomembno dobro tesnenje.	VAJE: izdelava posode iz pocinkane pločevine, lotanje žice. Lepljenje škatle iz plastike.
Predstavimo VRTANJE, GREZENJE in POVRTAVANJE. Pri vrtanju jih seznanimo z: rezalnimi hitrostmi in podajanji, vrtalnim orodjem (svedri - koti, hlajenje, uporaba), vpenjanjem, postopkom dela, delovnimi in varnostnimi navodili, vrtalniki (ročni, električni mizni, steberni, radialni) in njihovim vzdrževanjem. Dijakom tudi prikažemo brušenje svedrov. Pri grezenju jih seznanimo s postopkom dela, vrstami in uporabo grezil. Pri povrtavanju pa se seznanijo s postopki dela, varnostnimi in delovnimi navodili, vpenjanjem, povrtali in vplivi na povrtavanje.	se poklicno usposobi na enostavnejše postopke vrtanja, grezenja in povrtavanja nauči se varnostna in delovna navodila ter principe vzdrževanja in hranjenja orodij in strojev pozna principe ostrenja orodij	Se navajajo na red na delovnem mestu, na natančnost pri delu, vztrajnost in poklicno odgovornost. Začutijo potrebo po dodatnem samoizobraževanju in razvijanju psihomotoričnih sposobnosti.	VAJE: ostrenje (brušenje) vijačnih svedrov, vrtanje lukenj v jeklene in druge predmete ali izdelke, posnemanje robov, grezenje izvrtin stožčaste in valjaste oblike, povrtavanje lukenj.

2. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
	Dijaki	Dijaki
	vsebina vaj je navedena v katalogu za predmet tehnično risanje s strojnimi elementi v rubriki »posebnosti v izvedbi«
Tehnologija – 70 ur
Seznanimo z vrstami in označevanjem NAVOJEV (ponovitev), načini izdelovanja navojev, z vrstami in uporabo navojnih svedrov ter navojnih čeljusti (koti, gradiva), vpenjanjem navojnih svedrov in čeljusti, z delovnimi navodili.	osvojijo znanja in spretnosti izdelovanja navojev ter merjenja navojev	Razvijajo si delovne spretnosti, kreativnost in poklicno odgovornost ter čut za natančnost pri delu.	VAJE: ročno rezanje notranjih in zunanjih navojev na nastajajočih izdelkih, primerjanje navojnih obličil (šablon), merjenja navojev.
Dijaki spoznajo delovno mesto STRUŽENJE NA UNIVERZALNI STRUŽNICI in se seznanijo s pravilnikom o varstvu pri delu v strugarni in z delovnimi navodili, Dijaki se seznanijo z glavnimi deli stružnic, z mehanizmi in napravami za glavno in podajna gibanja, z osnovnim in posebnim priborom, z vpenjalnimi napravami in načini vpenjanja obdelovancev ter orodij, z vrstami orodij, merilnimi in kontrolnimi napravami ter vzdrževanjem stružnic. Dijaki spoznajo ravnanje s stružnicami: zagon, ustavljanje, nastavljanje mehanizmov za pogon glavnega, utornega in navojnega vretena, sani, pripravo konjička. Dijaki spoznajo izbiranje primernega orodja in optimalnih pogojev dela (rezalna hitrost, podajanje, globina rezanja, hlajenje) ter nastavitev stroja za delo. Spoznajo tudi pripravo surovcev za struženje.	pridobijo osnove delovne sposobnosti struženja enostavnejših izdelkov in ravnanja z univerzalno stružnico ter osvojijo znanja varnega dela in delovnih navodil	Začutijo pomen varnega dela in delovnih navodil. Razvijajo delovne spretnosti in navade ob uporabi orodij, stroja, naprav in merilnih instrumentov. Začutijo potrebo po nadaljnjem izpopolnjevanju psihomotoričnih spretnosti.	VAJE: grobo in fino struženje značilnih lažjih izdelkov: vodila, distančnega sornika, distančne puše, brusilnega trna, vmesne osi in gredi, itd.
Predstavimo univerzalno NUMERIČNO KRMILJENO STRUŽNICO (CNC). Tako se dijaki seznanijo z: načrtovanjem postopka obdelave, osnovami delovanja CNC stružnic, načini programiranja in programiranjem CNC stružnice EMCO COMPACT 5CNC ter rezalna orodja za struženje.	se naučijo osnove del na cnc stružnici in osnove programiranja	Dijaki začutijo trend razvoja v tehnologiji obdelave. Začutijo potrebo po dodatnem samoizobraževanju.	VAJE: izdelava programov in izdelkov po navodilih “Delovnega zvezka”.
Predstavimo postopek FREZANJA, delovna navodila in navodila za varno delo in tako dijaki spoznajo: orodja za frezanja, univerzalni vodoravni in navpični konzolni frezalni stroj z mehanizmi in napravami za glavno in podajna gibanja, z načini vpenjanja frezal in obdelovancev, merilne in kontrolne naprave. Seznanijo se z ravnanjem z frezalnima strojema (zaganjanje, ustavljanje, nastavljanje), z izbiro orodij in vzdrževanjem.	pridobijo osnove delovne sposobnosti frezanja enostavnejših izdelkov in ravnanja z univerzalnima frezalnima strojema ter osvojijo znanja varnega dela in delovnih navodil	Začutijo pomen varnega dela in delovnih navodil. Razvijajo delovne spretnosti in navade ob uporabi orodij, stroja, naprav in merilnih instrumentov. Začutijo potrebo po nadaljnjem izpopolnjevanju psihomotoričnih spretnosti.	VAJE: frezanje ravnih površin (valjčno in čelno-valjčno frezanje), frezanje pravokotnih in polokroglih utorov; žaganje s krožno žago, frezanje s stebelnimi frezali.
Predstavimo CNC VRTALNO - FREZALNI STROJ z glavnimi deli, zgradbo programskega stavka, osnovnimi programskimi funkcijami in principi programiranja vrtalno - frezalnega stroja EMCO F1CNC.	se naučijo osnove del na cnc vrtalno - frezalnem stroju in osnove programiranja	Dijaki začutijo trend razvoja v tehnologiji obdelave. Začutijo potrebo po dodatnem samoizobraževanju.	VAJE: izdelava programov in izdelkov po navodilih “Delovnega zvezka”.
Predstavimo PLAMENSKO VARJENJE. Podamo opis, delovanje, uporabo, vzdrževanje in ravnanje z delovnimi sredstvi za plamensko varjenje, rezanje in trdo lotanje (jeklenke za plin, reduktorji plinskega tlaka, varnostne naprave, varnostni ventili, varovalke, gorilniki, rezalniki). Predstavimo metode za varjenje jekla, plamensko rezanje in trdo lotanje; prikažemo pripravo dela za varjenje, izbor varilne žice in gorilnika, uravnavanje plamena glede na debelino in vrsto gradiva varjenca, napake pri varjenju, postopek in naprave za plamensko rezanje, pripravo delov in postopek trdega lotanja z delovnimi navodili.	obvladujejo osnove plamenskega varjenja, plamenskega rezanja in trdo lotanje. zna zavariti in trdo lotati dva enostavnejša dela, podani del razrezati znajo predpise in navodila za varno delo in podrobno obvladuje delo z redukcijskimi, varnostnimi in drugimi ventili	Dijak si razvija (osvaja) natančnost, delovno spretnost, zanesljivost, osebno in poklicno odgovornost. Dijak se zave, da mora popolnoma spoštovati delovna in varnostna navodila.	VAJE: nameščanje reduktorjev plinskega tlaka na jeklenke, odpiranje in zapiranje ventilov jeklenk ter uravnavanje delovnega tlaka varilnih plinov glede na debelino varjencev; prižiganje, ugašanje in uravnavanje varilnega plamena. Izvede se nekaj značilnih spojev: Je pločevina s privihkom, spoji pločevin (soležni, vogelni, kotni) in cevi. Lotanje jeklenih delov in delov iz barvnih kovin. Demonstracija rezanja Je pločevine in debelejšega jeklenega kosa.
Seznanimo z ELEKTRIČNIM VARJENJEM. Podamo opis, delovanje, uporabo in ravnanje z delovnimi sredstvi za ročno obločno varjenje, pripravo delov za obločno varjenje, izbor varilne elektrode, uravnavanje varilnika in potek varjenja. Dijaki spoznajo tudi čiščenje zvarov, ugotavljanje napak in preizkušanje zvarov.	obvladujejo osnove ročnega električnega obločnega varjenja, delovna in varnostna navodila znajo očistiti zvar in ugotoviti vidno napako v okviru zmožnosti znajo zavariti enostavnejše dele v vodoravni, deloma pa tudi v navpični in poševni ravnini	Dijak si razvija (osvaja) natančnost, delovno spretnost, zanesljivost, osebno in poklicno odgovornost. Dijak se zave, da mora popolnoma spoštovati delovna in varnostna navodila.	VAJE: navarjenje Je pločevine, navarjenje osi; spoj Je pločevine z I, V, X zvarom, vogalni zvar, T spoj cevi s kotnim zvarom; žlebljenje z ogljeno elektrodo, delavniško preizkušanje zvarov.

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Ladijski stroji – 35 ur	Dijaki	Dijaki
Približamo KLIMATSKE naprave (sestavne dele, delovanje in obratovanje), umetno zračenje skladišč (“cargo-caire” sistem) in hladilne (frigo) naprave ter njihovo avtomatizacijo. Seznanijo se z delovnimi navodili in varnostnimi predpisi ter delovanjem kontejnerskega agregata. Dijakom se tudi predstavi upravljanje motorjev za tovorna vitla, za sidrenje in pritezna vitla, z krmilnimi napravami (elektro, hidravlični in drugi sistemi).	poznajo klimatske naprave, umetno zračenje skladišč, hladilne naprave in njihove avtomatike. osvojijo osnovne principe vzdrževanja poznajo sisteme delovanja tovornih vitlov, delovanja sidrenja in priteznih vitlov ter ladijsko krmilno avtomatiko	Začutijo potrebo po nadaljnjem samoizobraževanju in dvigu svojih psihomotoričnih sposobnosti.	VAJE: prikaz osnovnih navedenih naprav in njihove avtomatike, osnovne operacije vzdrževanja.
Dijaki se seznanijo s “STROJNICO POMOŽNIH MOTORJEV IN NAPRAV”, organizacijo dela v tej delavnici, delovno disciplino in splošnimi navodili za varno delo. Dijaki spoznajo razstavljanje in sestavljanje batnih in centrifugalnih črpalk, seznanijo se s kontrolo delovanja črpalk, vzdrževanjem in odkrivanjem napak pri delovanju črpalk, z zagonom in regulacijo delovanja.	poznajo delovanje batnih in centrifugalnih črpalk, njihov zagon in regulacijo, kontrolo obratovanja in principe vzdrževanja v osnovah se usposobijo črpalko razstaviti, ugotoviti napako, okvarjeni del zamenjati in črpalko sestaviti razumejo delovanje kompresorjev, poznajo njihove sestavne dele in obvladujejo njihovo vzdrževanje	Dijaki si razvijajo delovne spretnosti in psihomotorične sposobnosti. Osvojijo (zavest) principe natančnosti, strokovnosti, zanesljivosti, ustvarjalnosti in skrbnosti ter začutijo potrebo po dodatnem samoizobraževanju.	VAJE: prikaz tipične batne in centrifugalne črpalke, merjenja in njeno razstavljanje ter sestavljanje v skladu z učnimi listi. Prikaz tipičnega batnega in centrifugalnega kompresorja. Kompresor se razstavi in sestavi, na njem opravi meritve, kontrolira ventile in ležaje.
Dijaki spoznajo batne in centrifugalne kompresorje: njihovo delovanje, sestavne dele, vklop in obratovanje, merjenja in njihovo vzdrževanje.
Predstavimo računalniški program “TURBO DIESEL” (PC Maritime Ltd.), ki omogoča kontrolirano simulacijo delovanja ladijskega diesel motorja. Dijaki se seznanijo s parametri obratovanja ladijskega motorja, s spreminjanjem parametrov in s simulacijo ukrepov na motorju, če je katera koli vrednost parametra prekoračena nad kritično vrednostjo (trubleshooting - odločanje o odpravljanju napake).	poznajo optimalne parametre delovanja diesel motorja, razumejo soodvisnosti, kritičnost parametrov pri delovanju diesel motorja in spoznajo potrebne ukrepe v primerih prekoračitev kritičnih vrednosti parametrov	Dijaki začutijo trende razvoja in potrebo po nenehnem samoizobraževanju ter delovni inovativnosti.	VAJE: delo na računalniku ob ustrezni programski opremi in s tem utrjevanje (mehaniziranje) pridobljenih strokovno-teoretičnih znanj.
Varstvo pri delu in reševanje na morju – 35 ur
Osebna in skupinska sredstva za varstvo pri delu	spoznajo, kako se v praksi uporabljajo sredstva za varstvo pri delu in se usposobi za ravnanje z njimi	Razvijanje čuta za osebno odgovornost, za pazljivo in skrbno ravnanje s sredstvi za varstvo pri delu	Praktične vaje izvajamo tako, da postanejo rutina, ne pa, da dijak ob nastopu kritične situacije šele razmišlja o možnem ukrepanju
Človek v morju	praktična izvedba simulirane situacije » človek v morju«: dijake poučimo o pravilnih položajih na pomoč čakajočih ponesrečencev in o pravilnih manevrih reševanja ljudi iz vode; to tudi sami praktično preizkusijo.	Razvijanje zavesti o nujnosti humanega ukrepanja – nudenja pomoči posamezniku ali ljudem v stiski	Glede na dane možnosti čim bolj prepričljivo simuliramo situacijo; dijaki sami preizkusijo vlogo na pomoč čakajočih
Zapuščanje ladje, vzdrževanje in uporaba opreme za reševanje	usposobimo za pravilno uporabo osebnih in skupinskih sredstev za reševanje in preživetje; uporabo reševalne opreme vadimo za različne možne situacije	Razvijanje čuta za strokovno, zanesljivo in odgovorno ravnanje v zvezi z reševalno opremo ter pravilno ukrepanje za preživetje.	Simulacija različnih situacij, napovedanih in nenapovedanih.
Preživetje na morju in rešitev	temeljito seznanimo z različnimi načini in možnostmi za preživetje v primeru nesreče na morju (jih usposobimo za pravilno ravnanje)	Dijaki spoznajo pomen fizične in psihične kondicije, ki sta potrebni pri ukrepanju za preživetje na morju (strah, panika, izčrpanost,...)	Simulacija različnih situacij, napovedanih in nenapovedanih.
Ladijska elektrika in avtomatika – 35 ur
Spoznajo pomen osnovnih MERITEV V ELEKTROTEHNIKI. Pri tem se dijaki podrobno seznanijo z elementi električnega kroga, čitanjem risb, z merjenji napetosti, toka in upora (univerzalni merilnik), z merilnikom z vrtljivo tuljavico, z merjenjem gostote magnetnega polja (Hallova sonda), z delilniki napetosti in delno z osciloskopom. Prikažemo tudi osnove tehničnih predpisov elektrotehnike in varstva pri delu na ladjah.	poznajo pomen tehničnih in varnostnih predpisov v elektrotehniki, znajo razložiti delovanje elektrotehniških merilnikov in so jih sposobni uporabljati znajo čitati elektrotehniške sheme in risbe enostavnejših tokokrogov	Dijaki se zavedajo pomena spoštovanja tehniških predpisov in predpisov iz varstva pri delu. Razvijajo si občutek za natančnost pri merjenju, razvijajo si sposobnost uporabe merskih enot in merilnih spretnosti.	VAJE: čitanje elektrotehniških risb iz inštrukcijskih knjig, razna elektrotehniška merjenja napetosti, toka, upornosti in magnetnega pretoka.
Predstavimo LADIJSKE INSTALACIJE, VODNIKE IN RAZDELILNE PLOŠČE. Tako dijaki spoznajo: kable in njih izolacijo, instalacijske cevi in kanale, razvodnico, spajalni pribor, vtično-spojne naprave, varovalke, stikala, svetilke, razdelilnike in vezave vtično-spojnih naprav (vezava enofaznega aparatnega natiča, vezava enofaznega in trofaznega vtikača). Seznanijo se z delovnimi navodili. Spoznajo ladijske akumulatorje, njihovo vzdrževanje, polnjenje in varno delo z njimi.	obvladujejo ladijske inštalacije in vode razvodne plošče znajo jih opisati in na njih opraviti osnovne vzdrževalne operacije poznajo delovna navodila, ladijske akumulatorje, postopke pri njihovem vzdrževanju, polnjenju in varnem delu z njimi	Dijaki si razvijajo delovne spretnosti in začutijo pomen preventivnega vzdrževanja, to je občasnih sistematičnih pregledov, ki močno vplivajo na zanesljivost delovanja naprav. Razvija si osebno in delovno odgovornost.	VAJE: ogled poteka električne energije od vhoda, preko merilnih garnitur do priključkov na stroje, vezave enofaznih in trofaznih porabnikov, krajših kabeljskih podaljškov, delo z varovalkami in svetili, dela na akumulatorju (polnjenje in varno obratovanje, meritve).
Predstavimo LADIJSKE ELEKTRIČNE STROJE (generatorje, motorje, črpalke). Seznanimo z vezavo kolektorskih EM na izmenični tok, vezavo in priklopom enofaznega in trofaznega asinhronskega motorja, z zagognom motorjev z znižano napetostjo in načrtom daljinskega priklopa trofaznega asinhronskega motorja, z zaščitami pred električnimi udari. Seznanimo z delovanjem generatorja, njegovim zagonom, vzbujanjem, nastavljanjem frekvence, sinhronizacijo v omrežje na ladji, obremenitvijo in razbremenitvijo.	poznajo in so sposobni predstavitve ladijskih električnih strojev poznajo sisteme zagonov, vklopov, vzbujanja, nastavljanja frekvence, sinhronizacij in regulacije se usposobijo za osnovna vzdrževalna dela na električnih strojih	Dijaki si razvijajo delovne spretnosti in psihomotorične sposobnosti. Osvojijo (zavest) principe natančnosti, strokovnosti, zanesljivosti, ustvarjalnosti in skrbnosti ter začutijo potrebo po dodatnem samoizobraževanju.	VAJE: vaje z motorji in generatorji: zagon, vklop , vzbujanje, sinhronizacijo, izklop, itd. Dijaki opravljajo značilne meritve in vzdrževalna dela v skladu z učnimi listi.

4. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Ladijski stroji – 70 ur	Dijaki	Dijaki
Prikažemo LADIJSKI DIESEL MOTOR in pri tem dijaki spoznajo: vzdrževanje filtrov in centrifugalnih čistilcev (čiščenje, zamašenost, obraba, meritve); obratovanje ladijskega motorja (meritve tlakov, temperatur, porabe, moči, snemanje indikatorskega diagrama in njegova analiza); postopek priprave in zagona ladijskega motorja (delovna navodila); meritve posameznih delov (vreten, vodilnih puš, ležajev in tečajev); razstavljanje, čiščenje posameznih delov in posnemanje, sestavljanje ladijskega motorja; osnove vzdrževanja in popravil ladijsko-strojnega postrojenja.	poznajo ladijski diesel motor in njegove sestavne dele naučijo se postopka priprave in zagona motorja, osnovne meritve na motorju in postopke del pri popravilih in vzdrževanju osvojijo vzdrževanje filtrov in centrifugalnih čistilcev	Si razvijajo (osvajajo) natančnost, strokovnost, zanesljivost, ustvarjalnost, osebno in poklicno odgovornost. Začutijo potrebo po dodatnem samoizobraževanju in izpopolnjevanju psihomotoričnih sposobnosti.	VAJE: prikaz ladijskega diesel motorja in postopek delovnih operacij navedenih v informativnih ciljih.
Predstavimo računalniško opremo za “STROJNICO POGONSKIH MOTORJEV” (Marine Propulsion Plant - Advanced Marine Enterprises Inc.). Seznanimo s simulacijami, ki se lahko dogodijo pri obratovanju pogonskih in pomožnih strojev v skladu s priporočili STCW.	znajo ugotavljati obratovalne parametre ob delovanju pogonskih in pomožnih strojev in znajo sklepati kako se naj bi napake odpravljale	Dijaki začutijo trende razvoja in potrebo po nenehnem samoizobraževanju ter delovni inovativnosti.	VAJE: delo na računalniški opremi - simulacije delovanja strojev in pogonskih motorjev.
Ladijska elektrika in avtomatika – 70 ur
Opomba	vsebina vaj je navedena v katalogu za predmet ladijska elektrika in avtomatika v rubriki »posebnosti v izvedbi«
Pomorstvo – 35 ur
Predstavimo pomen in postopke reševanja na morju. Tako se dijaki seznanijo z: poznavanjem in uporabo osebnih rešilnih sredstev;	obvladujejo osnovne pomorske veščine, postopke reševanja na morju in pridobijo spretnost za preživetje v primeru havarije na morju	Dijaki začutijo potrebo po strogem spoštovanju delovnih in varnostnih navodil, po osebni, poklicni in delovni odgovornosti,	VAJE: uporaba, upravljanje in rokovanje z rešilnimi sredstvi. Vaja reševanja in simulacija preživetja na morju.
upravljanje s čolnom (privez, odvez, sidrenje, vodenje čolna - krmarjenje in manevriranje); rokovanjem z vrvmi, sidrom, manevrirnimi sredstvi, poznavanjem in uporabo osnovnih vozlov); postopkom reševanja in preživetja na morju; delovanjem prenosne komunikacijske naprave VHF.		po dobri organizaciji dela.
Spoznajo PROTIPOŽARNO ZAŠČITO na ladji in tako se seznanijo z: vzroki za nastanek požara na ladji in širše; preventivnimi ukrepi za preprečevanje požarov in njihovo lokaliziranje; tehničnimi sredstvi in gašenjem požarov (prenosni aparati, dihalni aparat, gašenje z vodo, osebna protipožarna oprema); postopkom in delovnimi navodili pri gašenju požarov; z navodili za ukrepanje v primeru požara na ladji;	poznajo vzroke za nastanek požara na ladji in preventivne ukrepe za preprečevanje požarov pridobijo sposobnost rokovanja z osnovnimi tehničnimi sredstvi in osebno protipožarno opremo ter v osnovi obvladujejo postopke gašenja in navodila za ukrepanje v primeru požara na ladji	Razvijanje skrbnosti in ekološke zavesti tudi za vsakdanje življenje.	VAJE: gašenje z ročnimi gasilnimi aparati, gašenje z “gasilsko črpalko”, gasilski hidranti, uporaba osebne protipožarne opreme.

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

pisno (poročila o opravljenih vajah),

ustno.

Znanje dijakov in uspešnost praktičnega dela se preverja in ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju, oziroma v letniku, na več načinov. Končno oceno sestavljajo:

(povprečne) ocene iz opravljenih nalog, meritev, vaj, izdelkov, ipd. v okviru posameznih vsebinskih sklopov – predmetov;

najmanj eno ustno preverjanje znanja oziroma zagovor opravljenega dela v okviru posameznega vsebinskega sklopa;

k zaključni oceni za letnik lahko prispeva tudi ocena priprav in odnosa dijaka do dela ter skrb za varno delo (po dogovoru učiteljev praktičnega v posameznem letniku);

k zaključni oceni za letnik štejemo tudi oceno, ki jo dijak prejme za skrbno vodenje in zbiranje pisne dokumentacije o svojem opravljenem delu ( dogovorjena ocena učiteljev praktičnega pouka v letniku za vodenje dnevnika opravljenih nalog).

Dijaki morajo praviloma izdelati vse s katalogom predpisane vaje oziroma izdelke; v primeru, da zaradi izostankov dijak ni izpolnil obveznosti v času rednega pouka, mora to nadoknaditi v izrednih rokih, ki jih za posamezne primere odobri in zagotovi šola.

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Splošno

Praktični pouk je strokovni predmet, namenjen praktičnim aplikacijam posameznih vsebin v okviru naslednjih strokovnoteoretičnih predmetov: tehnično risanje s strojnimi elementi, tehnologija, ladijski stroji (pogonske in pomožne naprave), ladijska elektrika in avtomatika ter pomorstvo. Tako koncipiran predmet naj bi dijakom že v času šolanja zagotovil (poleg delovne prakse), da bi se v čim večji meri seznanili in se usposobili za opravljanje številnih operativnih postopkov in nalog, na katere bodo kot ladijski strojniki naleteli v svojem delovnem okolju – na ladji.

Konkretno

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja