LIKOVNA UMETNOST - UMETNOSTNA ZGODOVINA 

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

KLASIČNA GIMNAZIJA

2. letnik 35 ur

3. letnik 70 ur

Učni načrt za likovno umetnost (umetnostna zgodovina in likovno snovanje) za klasično gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 


VSEBINA 

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1 Cilji predmeta

1. 1. Splošni cilji predmeta

1.2. Operativni cilji likovne umetnosti in vsebine

1. 3. Operativni cilji in vsebine umetnostne zgodovine

2. Standardi znanj

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI

I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet likovna umetnost z umetnostno zgodovino se v klasični gimnaziji poučuje v 2. letniku (obseg 35 ur) kot obvezen predmet, v 3. letniku pa v obsegu 70 ur v okviru izbirnih predmetov. Učne vsebine so za obvezni del podane tako, da se dijak seznani s temeljnimi pojmi likovne umetnosti in pristopom k likovnemu delu. Hkrati je prikazan splošni pregled umetnostnega razvoja po likovnih zvrsteh. To je uvod in priprava na razumevanje vsebin iz umetnostne zgodovine, ki se nadaljujejo kot izbirni predmet v 3. letniku (obseg 7o ur) in so povezane z umetnostjo grško-rimske antike in izročilom v poznejših obdobjih. Zaradi znanja, pridobljenega predvsem pri klasičnih jezikih, in ob upoštevanju znanja obče zgodovine, zgodovine književnosti itd. se dijak lahko pobliže seznani z razvojem, pomenom, deležem in vrednotenjem stvaritev antične umetnosti ter preobrazbami antičnih tem od srednjega veka do danes. Prikaz te umetnosti dijaka posredno navaja tudi k skrbi za umetnostne spomenike. V 4. letniku sledijo vsebine iz učnega načrta za maturo, vendar v ta učni načrt niso vključene (prim. učni načrt za umetnostno zgodovino, umetniška gimnazija - likovna smer in matura).

Predmet likovna umetnost z umetnostno zgodovino omogoča, da dijak svet likovno izraženih misli, občutij in spoznanj poveže z drugimi zvrstmi umetniškega izražanja oziroma prikaže, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel.

Namen predmeta je predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in njihov razvoj. S tem predmet privzgaja občutek za resnične likovne vrednote in zbudi željo po spoznavanju likovnih stvaritev in kritičnost do njih.

Pouk umetnostne zgodovine prepletajo prvine temeljnih teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet poleg slovenskih spomenikov odpira tudi pogled v evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih vplivov.

Predmet omogoča dijaku izražanje individualnosti, ker mu oblikuje osebne kriterije in pogled na zgodovino in umetnostne dosežke, oziroma ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.

 

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ 

1. Cilji predmeta

 

1. 1 Splošni cilji predmeta

Predmet likovna umetnost z umetnostno zgodovino dijaku:

1. 2. Operativni cilji in vsebine likovne umetnosti

* Pojmi so vpisani k vsebinam, kjer se prvič omenjajo.

VSEBINE

OPERATIVNI CILJI (dijak zna:)

POJMI*

UVOD V UMETNOSTNO

ZGODOVINO 

 

 
  • Umetnost

    		•

    - opredeliti splošni pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot obliko družbene zavesti

    - razložiti umetnost kot izraz človekovega odnosa do življenja

    - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)

    umetnost,
    likovna umetnost,
    umetnina,
    slog, 
    zgodovinski slog, 
    smer,
    umetnostna kritika,
    monografija

     

     
  • Likovne umetnosti

    		•

    - opredeliti in predstaviti področja likovnega ustvarjanja

    arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt, oblikovanje

    PRISTOP K LIKOVNEMU DELU

     

     
  • Likovno delo - umetnina

    		•

    - predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu

     

     
  • Vsebinska analiza
    		•

    - prepoznati motiv in ga predstaviti

    - prepoznati snov, ki je zastopana v umetnini, ter jo predstaviti in  analizirati

    - poiskati in razložiti vsebino in likovno vsebino umetnine

    neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina, veduta, tihožitje, karikatura, interier, eksterier
  • Ikonografija in ikonologija

     

    		•

    - predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine

    - ob izbranem primeru predstaviti ikonografski motiv

     

    ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija, atribut, simbol

     

     
  • Oblikovna analiza
    Oblika
    Kompozicija




    Morfološki stil

    Pristop

    		•

    - ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja: točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba in jih analizirati in razložiti

    - ugotoviti vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, barve in svetlobo

    - ugotoviti in razložiti morfološki stil (lineamo-ploskoviti, plastični in slikoviti stil)

    - ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta

    kompozicija,
    perspektiva,






    linearno- ploskoviti stil,
    plastični stil,
    slikoviti stil,
    idealizem,
    realizem,
    naturalizem

     
  • Zgodovinski razvoj slikarstva

     

    		•

    - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga slikarske umetnosti in primere tehnike, značilne za slog

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne slikarske spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane slikarske stvaritve

    - pojasniti temeljne pojme v slikarstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    freska, mozaik, olje, tabelna slika, krilni oltar, diptih, triptih, poliptih, iluminacija iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, grafika, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk

     

     

     

     
  • Zgodovinski razvoj kiparstva

     

    		•

    - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga kiparske umetnosti in opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznem umetnostnem obdobju

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne kiparske spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane kiparske stvaritve

    - pojasniti temeljne pojme v kiparstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika, kapitel, kariatida, nagrobnik, prižnica, vodnjak, oltar

     

     
  • Zgodovinski razvoj stavbarstva in  urbanizma

    • - opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen)

    - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja

    - predstaviti pomen prostora za  bivanje kot kulturnega ambienta v zgodovinskem razvoju

    - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga arhitekturne umetnosti

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske arhitekturne spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane arhitekturne spomenike

    - pojasniti temeljne pojme v arhitekturi, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

    urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element

     

     

     

     

    1. 3. Operativni cilji in vsebine umetnostne zgodovine

    * Pojmi so vpisani k vsebinam, kjer se prvič omenjajo. 

    VSEBINE

    OPERATIVNI CILJI (dijak zna:)

    POJMI*
  • UMETNOSTNO- ZGODOVINSKE TEME ZA KLASIČNO GIMNAZIJO
  • IZHODIŠČA

    • - predstaviti temeljne literarne vire za t. i. klasične teme

    Homer: Iliada, Odiseja
    Ovid: Metamorfoze
    Heziod:Teogonija, Dela in dnevi
    Vergil: Eneida,
    Bukolika, Georgike
  • MITOLOŠKE TEME

     

     

     

  • VZPOREDNE TEME:
    		•

    - predstaviti najpomembnejše dogodke in osebe

    - razložiti atribute in simbole dvanajstih olimpijskih bogov

    - pojasniti vzporednice med grškimi in rimskimi bogovi

    - predstaviti motive, ki povezujejo zgodovino in mitologijo

    - predstaviti primere stikanja med delovanjem bogov in življenjem Zemljanov

    - predstaviti antični pogled na ureditev naravnega sveta skozi poosebitve naravnih in neopredeljivih pojavov

    mit, mitologija
    stvarjenje bogov in sveta,
    Olimp,
    panteon,
    manjši bogovi,
    poosebitve,
    heroji, heroiziranje,
    deus ex machina,
    muze,
    alegorije

     



    etična sporočila, cilji v literaturi in likovni umetnosti

    UMETNOST VZHODNEGA SREDOZEMLJA

  • Zgodnja umetnost na Kikladih

  • Minojska in mikenska kultura

     

     

    		•

    - razumeti nastanek idolov

    - predstaviti izhodišča za nastanek umetnosti v vzhodnem Sredozemlju

    - pojasniti razlike v izrazu in vsebini mikenske in kretske umetnosti

    - predstaviti kiparske spomenike in njihovo simbolno raven

    - predstaviti temeljne spomenike stenskega in vaznega slikarstva in razložiti njihovo vsebino

    kikladska umetnost,
    minojska in mikenska umetnost
    megaron,
    kiklopski zid,
    procesijska cesta,
    kupolni grobovi,
    megalitska umetnost,
    razbremenilni trikotnik,
    poslikava Knososa

    GRŠKA UMETNOST 

  • Arhajska umetnost

     

     

     

     

  • Umetnost v obdobju klasike

     

     

     

  • Helenistična umetnost

     

    		•

     

    - povezati nastanek mitov, mitoloških vsebin, idolov in upodobitev mitoloških oseb

    - predstaviti izhodišča arhajske umetnosti upoštevaje estetiko in vsebino

    - klasično obdobje v vsebinskem in estetskem pogledu

    - pojasniti stebrni red in konstrukcijo svetišča v grški antiki

    - razložiti razvoj v oblikovanju človeške figure: kontrapost, pripovednost in razvoj v individualizacijo; pojav upodobitvenih tipov: božanstvo, heroj, atlet, pesnik, državnik, individualni portret, skupinska upodobitev

    - predstaviti črnofiguralno in rdečefiguralno vazno slikarstvo

    - predstaviti vzroke za nastanek helenistične umetnosti, časovni in geografski obseg

    - pojasniti spremembe v estetiki in vsebini stvaritev

     

    geometrijski slog, gigantomahija, tavromanija, amazonomahija, templji v dorskem slogu,

    svetišča na Akropoli, agora, akropola, dorski, jonski, korintski steber, cela, naos, pronaos, steber z bazo, deblom in kapitelom, arhitrav, timpanon, friz, zatrep, metopa, triglif, peristil kuros, kora, stojni motiv,

     

     


    obči tip: portretni tip Fidija, Miron, Poliklet vazno slikarstvo Skopas, Lizip

     

     

     

    Pergamonski oltar
  • RIMSKA UMETNOST

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    		•

    - pojasniti vplive etruščanske in grške umetnosti na rimsko

    - predstaviti pridobitve in osnovne tipe rimske arhitekture

    - predstaviti načela rimskega urbanizma, povezavo med kultom vladarja in graditev mest

    - predstaviti relief na slavolokih, stebrih, sarkofagih

    - pojasniti pripovedni realizem in simbolne podobe

    - razložiti posebnosti rimskega kiparstva: medaljon, konjeniški spomenik, portreti prednikov - od realizma do idealizacije

    - predstaviti tehniko in namen mozaične umetnosti, mozaične preproge

    - predstaviti pompejanske sloge, vsebine stenskih poslikav

    - predstaviti poznoantično knjižno slikarstvo

    - razumeti vsebinsko in slogovno skladnost knjižnega slikarstva s stenskim

    malta, obok, lok, forum, bazilika, amfiteater, gledališče - odeon, arena, akvedukt, terme, vila, atrij, insula, slavolok, slavnostni steber

     

     

     

     

     

     

    globok, plitek relief, reliefna risba, konjeniški spomenik, razvoj portreta,

     

    mozaiki,


    pompejanski slogi, groteske


    rotulus, kodeks, Vatikanski Vergil, Ilias Ambrosiana
  • TRADICIJA ANTIČNE UMETNOSTI V SREDNJEM IN NOVEM VEKU

     

  • Uvod

     

    		•

    - razlikovati med nasledstvom idej in nasledstvom oblik

    - predstaviti tradicijo Vitruvijevih načel, preoblikovane motive slavoloka, stebrnih redov, vrednotenje skladnosti po načelu zlatega reza,

    - predstaviti pomen in nadaljevanje konjeniškega spomenika, slavnostnega stebra

    - predstaviti antične detajle, ki poudarjajo veljavnost izročila (toga, sprevodi - procesije; junaka, pesnika ipd. sprejme bog - apoteoza, kantaros, lovorov venec, akantov ornament oziroma akantov kapitel, stebrišče, zatrep itd.)

    - pojasniti princip vključevanja starih prvin v nove stvaritve (spolije), pomen antičnih spomenikov v našem življenju

    tradicija, kopiranje, prenavljanje, obnavljanje spolije

     

     

    arheologija, umetnostna zgodovina, konservatorstvo, restavratorstvo, spomeniško varstvo

     

    muzeji, lapidariji, muzeji na prostem posebne zbirke (geme, kovanci - numizmatika)

     

    skupna dediščina, korenine sedanje kulture in civilizacije
  • Srednji vek

     

    		•

    - predstaviti tri načine vrednotenja antike: zgodovinsko, alegorično in simbolično

    - razložiti pomen kopiranja, prevajanja in povzemanja antičnih besedil

    - predstaviti ključne spomenike z upodobitvami mitoloških oseb in njihove prenose v krščansko ikonografijo (npr. Heraklej kot Samson, Orfej in Dobri pastir, Dedal in antični geniji - angeli in zavetniki, krščanski vitez v boju z Meduzo, Atlas, Terra, Coelus kot konzola ipd.)

    zgodovinsko: vzporednice s starozaveznimi očaki, antični bogovi kot predniki dinastij

    alegorično: antični bogovi kot nebesna znamenja, kreposti, svobodne umetnosti,

    simbolično: kot nosilci prikritega moralnega nauka

    karolinška renesansa,

    primeri:
    astronomsko-astrološki rokopisi (npr. Arateja), ena od francoskih gotskih katedral, Firence: Giottov zvonik (kampanile), planetarna božanstva v programu Španske kapele, relief Samsona iz Krke na Koroškem, katakombno slikarstvo ali mozaik iz Gala Placidije, viteški epi, otonski relief iz Echternacha: Križanje s Terro
  • Novi vek

    Renesansa in manierizem

    		•

    - predstaviti vrednote in cilje humanizma v Firencah in kritičnega raziskovanja antike; pomen zbiralcev medalj, napisov, antičnih spomenikov in nastajanja pregledov antične umetnosti

    - opredeliti odnos humanistov do moralnega pomena v mitoloških zgodbah (veliki cikli v 15. in 16. stol.)

    - razložiti osebne mitologije

    - pojasniti pomen florentinskega oziroma italijanskega humanizma za severno Evropo (Dürer) in poznejša stoletja

    - predstaviti širjenje mitoloških podob z grafičnimi listi

    dvor Medičejcev in humanizem 15. stol.

    primeri:
    Botticellijeve mitologije: Rojstvo Venere, Pomlad;
    Pollaiuolo: Heraklej;
    Mantegna in kopiranje antičnih fragmentov, Parnas;
    Rafael: Parnas v Stanzah, Tri gracije, Apolon in Marsijas;
    G. Bellini: Slavje bogov;
    Piero di Cosimo: alegorije;
    Cellini: Perzej z Meduzino glavo;
    Tintoretto: Tri gracije;
    Tizian: Sveta in posvetna ljubezen, Čaščenje Venere;
    Michelangelo: Leda, Bakhus, personifika- cije iz Medičejske kapele; Sigismondo Malatesta kot Sončni bog v svojem Tempiu,
    Dürerjevo potovanje v Italijo

  • Barok in rokoko

    • - razložiti pomen mitoloških priročnikov ok. 1600 (Ripa)

    - predstaviti nastanek mitologije kot znanosti in pomen pouka na akademijah

    - opredeliti Rubensov čut za antiko

    - Rembrandtovo krščansko umevanje antike

    - Poussinove interpretacije harmonične antike

    - pojasniti Lorrainov izgovor za občutje narave

    - predstaviti Versailles in veliki mitološki koncept na zahtevo Ludvika XIV.

    - pojasniti mitološko besedišče v stropnem slikarstvu 

    - predstaviti Tiepolove mitologije

    - predstaviti slovenske spomenike

    priročniki kot ikonografska abeceda za antične bogove, pojme, alegorije, simbole

    primeri:
    Rubens: Štirje kontinenti, Parisova sodba, Zmagoslavje Marije Medici; Rembrandt: Filemon in Bavkida;
    Poussin: Pesnikova inspiracija; Et in Arcadia ego;
    Claude Lorrain: Akis in Gala teja, Krajina z Askani jem; 
    Watteau: Vkrcanje za Kitero;
    Tiepolove freske v Wurzburgu in Madridu;
    Johann Martin Kremser-Schmidt: Diana in Akteon, Ugrabitev Sabink (NG); Poslikava na gradovih Brežice, Štatenberk, Slovenska Bistrica, Smlednik
  • 19. stoletje

     

  • razsvetljenstvo, klasicizem, romantika

    • - predstaviti Winckelmanna in pomen izkopavanj v Herkulanumu in Pompejih

    - predstaviti pojem t. i. grške lepote (Anton Rafael Mengs)

    - opisati težnje klasicizma: skladnost idealov v lepoti in morali

    - pojasniti razširitev antičnih motivov (pohištvo, posodje, grafike, knjige)

    - pojasniti odgovor romantikov in izražanje antike v čustveno silovitih prizorih

    - razložiti osebne ikonografije (Goya: Saturn žre svoje otroke)

    pomen znanstvenih obravnav, arheologija, umetnostna zgodovina, potovanja v Italijo in študij po naravi

    primeri:
    Jacques Louis David: Andromahi prinesejo Hektorjevo truplo (John Flaxmann - ilustracije k Odiseji);
    Jean Baptiste Carpeaux: Alegorija plesa;
    Franc Kavčič: Razvaline Koloseja, Fokion z ženama

  • Od 1900 dalje

     

     

    		•

    - opisati simbolizem in t.i. iskanje nepojmljivega misterija

    - predstaviti impresioniste in prikrito mitologijo

    - opisati razloge za podrejenost mitologij in antičnih tem po 1900

    primeri:
    Arnold Boecklin: Sveti gaj;
    Gustave Moreau: Jupiter in Semela;
    Odilon Redon: Kiklop;
    Auguste Rodin: Kiklop
    Auguste Renoir: Nimfe (Kopalke);
    De Chirico: Merkur;
    Paul Klee:Perzej;
    Pablo Picasso: Meta- morfoze;
    Marij Pregelj: ilustracije k Odiseji

     

    2. Standardi znanj 

    Dijak:

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE 

    Pouk predmetov likovna umetnost in umetnostna zgodovina lahko poteka v več oblikah in po različnih metodah. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in razgovor), ki je posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Nekatere teme je mogoče obravnavati ob spomenikih v muzejih, galerijah ali ob izkopaninah. Primere učitelj izbere sam, pri čemer upošteva vsebine in operativne cilje pouka.

    Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so pomembne umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in pridobiva smisel za njeno vrednotenje in ohranjanje. Lokacijo izbere učitelj sam glede na možnosti in konkretno šolsko okolje. Učitelj naj glede na zanimanje dijakov sam izbere tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v študijskih delavnicah.

    Priporočamo najmanj eno celodnevno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo z ogledom slovenskih umetnostnih spomenikov ter ogled stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani.

    Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorec za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo svojega lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled); pri tem se naučijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) ter se s tem navajajo na samostojno delo.

    Prispevki, ki jih pripravijo dijaki so lahko vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive. Pomagajo si lahko z literaturo, hkrati pa (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.) lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte in raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo pri mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

    Umetnostna zgodovina je naravnana k razumevanju človeka kot celote in povezana z drugimi humanističnimi predmeti (zgodovino, sociologijo), še posebej z vsebinami iz klasičnega jezikoslovja, literarne in glasbene zgodovine, filozofije in estetike.

     

    1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka

    Ars Sloveniae, zbirka, Mladinska knjiga

    Badurina, Andjelko: Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog krščanstva, Zagreb, 1990

    Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana,1930, ponatis 1994

    Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, l994

    Höfler, Janez: Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988

    Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana,1993

    Janson, H. W.: Istorija umetnosti, Pregled razvoja likovnih umetnosti od praistorije do danas, Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd, 1966

    Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine

    Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971

    Semenzato, Camillo, Nataša, Golob: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

    Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana,1995

    Sproccati, Sandro: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994

    Šumi, Nace, Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

    Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991 Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969

    Umetnostne monografije, zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

    Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995

    VHS kaseta filma Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Orion film d.o.o., Ljubljana,1997

    Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana, 1998

    Navedeno literaturo lahko uporabijo tudi dijaki pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, projektnem delu ipd.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA 

    Preverjanje naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. V vsakem ocenjevalnem obdobju morajo dobiti dijaki najmanj eno oceno. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in sposobnost vrednotenja (Bloomova taksonomija ciljev).

    Ocenjujejo se tudi referati, komentarji, ocene, izdelki projektnega dela, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka v okviru učne ure. 

    Ocena je samostojna in je vpisana pri predmetu likovna umetnost v 2. letniku in umetnostna zgodovina v 3. letniku.

     

    V. VIRI

    Homer: Iliada, Mladinska knjiga.

    Homer: Odiseja, Mladinska knjiga, zbirka Kondor.

    Janson, H. W. in Janson, Anthony F.: History of Art for Young People, 5. izdaja, 1997.

    Jones, F. Arthur: Introduction to Art, Harpercollins college outline, 1992.

    Kaifenheim, Eva Maria: Aspekte der Kunst, ein Lehr- und Arbeitsbuch zur Kunsterziehung für die Sekundarstufe I, Martin Lurz GmbH, 1980.

    Ovid: Metamorfoze, Mladinska knjiga, zbirka Kondor.

    Predmetni izpitni katalog za maturo za zgodovino umetnosti, RIC, Ljubljana, 1977.

    Schmidt, Joël: Slovar grške in rimske mitologije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.

    Seznec, Jean: Myth and Fable, World Encyklopedia of Art.

    Straten, van Roelof: Einführung in die Ikonographie, Berlin, 1997.

    Vergil: Eneida.