Učni načrt za likovno umetnost (umetnostna zgodovina in likovno snovanje) za dvojezično slovensko madžarsko gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
A. Umetnostna zgodovina
B. Likovno snovanje
A. UMETNOSTNA ZGODOVINA
1. CILJI PREDMETA
1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1. 2, OPERATIVNI CILJI PREDMETA
2. STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka
IV. VIRI PRI IZDELAVI UČNEGA NAČRTA
B. LIKOVNO SNOVANJE
1. CILJI PREDMETA
1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1. 2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA
2. STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
A UMETNOSTNA ZGODOVINA + B LIKOVNO SNOVANJE
V. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Likovna umetnost je obvezen gimnazijski predmet, ki dijaku predstavlja univerzalni likovni jezik kot temeljni civilizacijski dosežek in mu omogoča izražanje vsebin v njem. Nadgrajuje teoretična spoznanja o likovnem izražanju in likovni praksi, pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja. S tem dijak poglablja razumevanje pojmov teorije likovne umetnosti, se seznanja z raznovrstnostjo likovnih zvrsti v času in prostoru, še posebej pa razvija svojo lastno sposobnost likovnega prakticiranja.
Predmet likovna umetnost se poučuje v 1. letniku splošne gimnazije (obseg 70 ur). Učne vsebine so podane kot zaokrožena predmetna enota, sestavljena iz dveh enakovrednih delov: umetnostne zgodovine (obseg 35 ur) in likovnega snovanja (obseg 35 ur). Za gimnazijo z madžarskim učnim jezikom je umetnostna zgodovina vsebinsko prilagojena.
A. Umetnostna zgodovina
Poglavja iz umetnostne zgodovine se uvrščajo v uvodni del, ki obravnava temeljne pojme likovne umetnosti in pristop k likovnemu delu. To sta širši uvod in priprava v razumevanje vsebin iz umetnostne zgodovine, ki so predstavljene po posameznih zvrsteh likovnega ustvarjanja. To znanje je tudi uvod v umetnostno zgodovino kot izbirni maturitetni predmet.
Umetnostna zgodovina kot učni predmet omogoča, da dijak svet likovno izraženih misli, občutij in spoznanj poveže z drugimi zvrstmi umetniškega izražanja oziroma prikaže, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel.
Predmet želi predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in njihov razvoj. S tem privzgaja občutek za resnične likovne vrednote in spodbuja radovednost za likovne stvaritve in kritičnost do njih.
Pouk umetnostne zgodovine prepletajo prvine temeljnih teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet ne le predstavlja slovenske spomenike, ampak tudi odpira pogled v evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih vplivov.
Predmet omogoča dijaku izražanje individualnosti, ker pripomore k oblikovanju osebnih kriterijev in pogleda na zgodovino in umetnostne dosežke oziroma ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.
B. Likovno snovanje
Likovno snovanje je specifično področje, ki dijaku ponuja možnost za spoznavanje in doživljanje ustvarjalnega procesa od koncepta prek realizacije do refleksije. Likovno snovanje temelji na dijakovi lastni praktični oblikovalni izkušnji, podprti s spoznanji umetnostne zgodovine, teorije umetnosti, estetike (filozofije) in likovne teorije. S kritičnim vrednotenjem zgodovinskega in sodobnega likovnega snovanja doma in v svetu spodbuja samostojno izbiranje vrednot ter samostojno formuliranje, materializiranje in argumentiranje likovnih nalog.
V obdobju prevlade vizualnih komunikacij in informacijskih tehnologij je obvladanje likovnega jezika nuja, praksa pa nenadomestljiv ustvarjalni prostor. Dijaki se torej usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in ob umetninah, za vrednotenje likovnih del in uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju, s tem pa se navajajo na vrednotenje likovnokulturne dediščine in se pripravljajo za sodelovanje v kulturnem in umetniškem življenju svojega okolja.
Glavni cilji likovnega snovanja so likovno opismenjevanje (razumevanje in izražanje), vrednotenje in projektno delo. Razkrivajo splošne (osnovne) strukturne vzorce (likovne) narave in kulturno rabo. Dejavnosti pri likovnem snovanju v gimnaziji so izbrane glede na splošno in likovno zmožnost srednješolcev. Izhajajo s stopnje razvoja mladostnikovih mentalnih in motoričnih funkcij, upoštevane pa so tudi posebnosti individualnega razvoja. Velika pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti za opazovanje, predstavo, likovno mišljenje in ustvarjalnost, ki spodbuja razvoj splošne ustvarjalnosti.
Umetnostna zgodovina dijaku:
|
VSEBINE |
OPERATIVNI CILJI |
POJMI |
|
UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO |
|
|
|
|
Dijak zna: - opredeliti splošen pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot oblike družbene zavesti - razložiti umetnost kot človekov odraz odnosa do življenja - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop) - opredeliti umetnostno zgodovino kot samostojno humanistično vedo ter njene raziskovalne metode, cilje in prispevke |
umetnost,
|
|
|
- opredeliti in predstaviti področja likovnega ustvarjanja |
arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt, oblikovanje |
|
PRISTOP K LIKOVNEMU DELU |
|
|
|
|
- predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu |
|
|
|
- prepoznati motiv in ga predstaviti - prepoznati temo, ki je zastopana v umetnini, ter jo predstaviti in analizirati - poiskati in razložiti splošno in likovno vsebino umetnine |
neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina veduta, tihožitje, karikatura, interier, eksterier |
|
|
- predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine - ob izbranem primeru predstaviti ikonografski motiv |
ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija, atribut, simbol
|
|
Oblika |
- ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja: točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba ter jih analizirati in razložiti - ugotoviti vrste kompozcije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, barve in svetlobo - ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti) - ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta |
kompozicija,
linearno-ploskoviti stil, idealizem, |
|
|
- predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga slikarske umetnosti in primere tehnike, značilne za slog - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne slikarske spomenike po posameznih obdobjih - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane slikarske stvaritve - pojasniti temeljne pojme v slikarstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij - predstaviti najpomembnejše madžarske umetnostne slikarske spomenike po posameznih obdobjih |
freska,
|
|
|
- predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga kiparske umetnosti in opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznem umetnostnem obdobju - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne kiparske spomenike po posameznih obdobjih - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane kiparske stvaritve - pojasniti temeljne pojme v kiparstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij - predstaviti najpomembnejše madžarske umetnostne kiparske spomenike posameznih obdobij |
obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika, kapitel, kariatida nagrobnik, prižnica, vodnjak, oltar
|
|
|
- opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen) - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja - predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta v zgodovinskem razvoju - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga arhitekturne umetnosti - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevke izbranih umetnikov - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne arhitekturne spomenike po posameznih obdobjih - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane arhitekturne umetnostne spomenike - pojasniti temeljne pojme v arhitekturi, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij - predstaviti najpomembnejše madžarske umetnostne arhitekturne spomenike po posameznih obdobjih |
urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element
|
Dijak:
Pouk umetnostne zgodovine lahko poteka po različnih metodah, odvisno od vsebine in števila razpoložljivih ur. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem osnovne cilje pouka.
Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so pomembnei umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in smisel za vrednotenje in ohranjanje le-te. Lokacijo izbere učitelj sam glede na možnosti in konkretno šolsko okolje. Učitelj naj glede na zanimanje dijakov sam izbere tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v študijskih delavnicah.
Priporočamo najmanj eno celodnevno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo z ogledom slovenskih umetnostnih spomenikov, ogled stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani in eno ekskurzijo z ogledom umetnostnih spomenikov na Madžarskem po učiteljevi izbiri (program obveznih izbirnih ur).
Dijaki sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorčni za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo svojega lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled). Pri tem se učijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja bistvenih informacij (dejaven odnos do informacij) in se s tem navajajo na samostojno delo.
Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, so lahko vezani na ustvaritve, ki so jim dosegljive, pri čemer si lahko pomagajo z literaturo, hkrati pa (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.) lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte in raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo v mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.
Kot vpogled v eno najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti umetnostna zgodovina bistveno pripomore k razumevanju človeške zgodovine in družbe. V tem smislu se predmet povezuje z zgodovino in sociologijo, prek ustvarjalnega prispevka z literarno in glasbeno umetnostjo, prek refleksije umetnosti pa s filozofijo in estetiko.
1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka
Ars Sloveniae, zbirka, Mladinska knjiga
Badurina, Andjelko: Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990
Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994
Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994
Höfler, Janez: Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988
Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993
Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine
Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971
Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija: Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997
Semenzato, Camillo, Golob, Nataša: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995
Sproccati, Sandro: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Šumi, Nace: Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990
Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991
Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969
Umetnostne monografije, zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97
Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995
Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev, Modrijan, 1998
VHS kaseta filma Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997
Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana 1998
Dercsànyi, Dezsö às Zádor, Anna: Kis magyar müvàszettörtenet. A honfoglalás korától a XIX. stázad vàgàig, Kàpzőmüvászeti Alap, Budapest, 1980
László, Beke: Műalkotások elemzàse (a gimnázium I-III. osztály számára), Tankönyvkiadó, Budapest, 1987
Herendy, Miklós: Művàszettörtànet (1.às 2.ràsz), Nemzeti tankőnyvkiadó, Budapest
Učni načrt za predmet umetnost - likovna umetnost, Ljubljana, 1994
Janson, H.W and Janson, Anthony F: History of Art for Young People, 5.izdaja, 1997
Jones, F. Arthur:Introduction to Art, Harpercollins college outline, 1992
Kaifenheim, Eva Maria: Aspekte der Kunst, ein Lehr- und Arbeitsbuch zur Kunsterziehung für die Sekundarstufe I, Martin Lurz GmbH, 1980.
Pri likovnem snovanju dijak:
|
VSEBINE - PODROČJA |
OPERATIVNI CILJI |
POJMI |
|
1. RISANJE |
1.1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - obvladajo kompozicijska načela v risbi - razumejo pomen formata, teže, smeri in gibanja - poglobijo principe perspektivičnega in konstrukcijskega risanja - precizirajo pravila proporca - usvojijo značilnosti osnovnih risarskih tehnik - se seznanijo z vlogo risbe v tradicionalnih in sodobnih likovnih delih
1. 2 Likovno izražanje Dijaki: - rišejo predmete po pravilih perspektivičnega risanja in proporca
1. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - samostojno izbirajo risarske materiale in orodja - dosledno izvedejo likovno nalogo - objektivno vrednotijo lastna dela in dela vrstnikov - cenijo izvirne rešitve likovnih nalog |
linearne vrednote,
|
|
2. SLIKANJE |
2. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - usvojijo likovni pomen barvnih harmonij in kontrastov - usvojijo pojma barvne modelacije in modulacije - spoznajo barvni ton kot lastnost barve (valerski ključi - tonska analiza slike) - usvojijo značilnosti osnovnih slikarskih tehnik
2. 2 Likovno izražanje Dijaki: - z izbrano slikarsko tehniko upodobijo svoja občutja
2 .3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - samoiniciativno zbirajo materiale in orodja za likovne realizacije - samostojno in dosledno oblikujejo slikarsko nalogo - razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete |
likovni element barva,
|
|
3. PLASTIČNO OBLIKOVANJE |
3. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - dopolnijo znanje iz oble plastike in reliefa - pojasnijo značilnosti kiparskih materialov in orodij - primerjajo klasične in sodobne kiparske mojstrovine
3. 2 Likovno izražanje Dijaki: - oblikujejo reliefno plastiko - izdelajo montažno plastiko iz odpadnih materialov
3. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - spretno sestavljajo oblike in materiale v nove likovne tvorbe - se ob primerjavi svojih del in del vrstnikov navajajo na estetsko vrednotenje - pridobijo občutek za proporc, ravnovesje in materialnost kiparskih površin - samostojno in dosledno opravljajo kiparske naloge |
kiparski prostor,
|
|
4. PROSTORSKO OBLIKOVANJE |
4. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - razvrstijo tipe gradenj (zaprt, polzaprt, polodprt prostor) - analizirajo notranji in zunanji prostor z značilnimi elementi - razčlenijo elemente urbanizma - primerjajo klasično in sodobno arhitekturo
4. 2 Likovno izražanje Dijaki: - oblikujejo predloge za opremo notranjih prostorov (estetska in funkcionalna preureditev šolskih prostorov)
4. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora - razvijajo pozitiven in kritičen odnos do urejenega urbanega prostora - razvijajo smisel za načrtno in projektno delo |
naravni prostor, |
|
5. GRAFIKA |
5. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - odkrivajo posebnosti klasičnih grafičnih tehnik - spoznajo klasične mojstre in predstavnike sodobne grafike
5. 2. Likovno izražanje Dijaki: - izdelajo preprosto uporabno grafiko
5. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - cenijo grafični list kot izvirno avtorsko likovno delo - razvijajo občutek za ustrezno ravnanje z grafičnimi materiali in orodji - objektivno vrednotijo izvirnost v grafičnih postopkih in izvedbah |
umetniška grafika, |
Dijak:
Dijaki pri likovnem snovanju nadgrajujejo znanje likovnega jezika, ki so ga pridobili na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Učni načrt je naravnan razvojno in obsega vsa temeljna področja likovne vzgoje (risanje, slikanje, plastično oblikovanje, prostorsko oblikovanje, grafika). Zaradi specifičnosti predmeta se dejavniki likovne vzgoje in izobraževanja aktivirajo verbalno, realizirajo pa v likovnem izražanju. Nujno je prepletanje teoretičnega in praktičnega dela, ki uravnoteženo dviguje raven ustvarjalnih osebnostnih kvalitet dijakov (spoznavanja, psihomotorike in emocij).
Omejeno število ur zahteva od učitelja skrbno načrtovanje in dosledno izpeljavo učnih ur. Znotraj posamezne likovne naloge je možno združiti več področij likovnega oblikovanja. Vsebine obeh delov predmeta se pri posameznih učnih enotah poučujejo povezano.
V učnem procesu mora učitelj gojiti in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in mu pomagati pri napredovanju, da se bo oblikoval v harmonično in celostno osebnost. Pomembna je individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje.
1. Spoznavanje teoretičnih likovnih problemov
Pri spoznavanju teoretičnih vprašanj je treba dijake usposobiti za verbalno komuniciranje o likovni umetnosti, in to na podlagi pojmov likovne umetnosti. Gre za obvladovanje likovnih pojmov, pridobljenih z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi, sposobnost za razumevanje in analiziranje ter povezave, ki temeljijo na spoznanjih in doživetjih. Doživljanje in spoznavanje potekata ob pomoči učiteljeve uspešne motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivirajo vsi dejavniki likovnih sposobnosti mladostnika:
- opazovanje, ki je povezano z natančnim in občutljivim zaznavanjem,
- vizualni likovni spomin - zbiranje in ohranjanje podatkov,
- likovno kvalitativno mišljenje, pri katerem ne gre samo za miselno spoznanje,
ampak tudi za emocionalno doživetje,
- oblikovanje s pomočjo domišljije in predstav,
- zbuditev estetskih idej z občutljivostjo in spretnostjo, ki aktivira motorično
izražanje.
Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti pripomore k razvoju ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti za doživljanje lepote, ki je integralni del umsko in etično izoblikovanega dijaka.
Spoznavanje likovnoteoretičnih vprašanj temelji predvsem na poglobitvi že znanih pojmov. Posebno pozornost pa je potrebno posvečati kritičnemu vrednotenju likovnih del. Glede na temeljno strokovno usmeritev je nujno povezovanje likovnoteoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov.
2. Likovno izražanje
Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje zavestnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.
Likovni pedagog spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in različnimi orodji v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja nadarjene in manj nadarjene dijake, da vnašajo v likovno izražanje svoja spoznanja. Samozavest dijakov podpira s tem, da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju originalni, posebni in prepoznavni. Likovni pedagog razvija pri dijakih tudi motorično spretnost in občutljivost s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov. Odpira možnosti za samostojno eksperimentiranje in kritično vključevanje dijakovih likovnih sposobnosti v izvirno reševanje in odkrivanje likovnih problemov.
3. Razvijanje ustvarjalnosti in estetskega izražanja
Zelo pomembna naloga likovnega pedagoga je v okviru učnega procesa razvijati ustvarjalnost. Zato mora poskrbeti, da bo ustvarjalnost postala proces spodbujanja navdušenja dijakov, da bi pri ustvarjanju svobodno čutili, mislili in spontano komponirali svoja opažanja in zamisli. Znati mora iskati dijakovo originalnost v načinu oblikovnosti. Pri tem niso najpomembnejši motivi, ampak načini oblikovanja le-teh.
4. Vrednotenje likovnih del in zapis dosežkov
Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti v okviru posameznikove oblikovalne strategije po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno komponento. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na osnovi likovnih del dijake usmerja k virom osebnih (likovno) ustvarjalnih sposobnosti.
5. Povzetek dosežkov
Z usvojenim znanjem likovne teorije, podprtim z likovno ustvarjalnostjo, se pri dijakih razvijajo izrazne in oblikovno-estetske sposobnosti. Pri sproščenem likovnem izražanju dijaki razvijajo likovne spretnosti, kot so motorične spretnosti (senzibilnosti) in občutljivosti (senzitivnosti), sposobnost za estetsko oblikovanje (izražanje) in likovno mišljenje. Ravnovesje med likovnim in besednim izražanjem omogoča enakomeren razvoj opazovanja, sposobnost za predstavljanje likovnega spomina, čustev, domišljije in ročnih spretnosti. Ob vrednotenju svojih lastnih in umetniških del dijaki pridobivajo nove izkušnje ter si krepijo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja. Navajajo se na kritično presojanje sodobne likovne umetnosti, ureditve okolja in industrijsko oblikovanih predmetov.
6. Medpredmetne povezave
Likovno snovanje vključuje in podpira izkušnje naravoslovnih predmetov (fizika in kemija - optika in lastnosti materialov), humanističnih in družboslovnih ved, jezikoslovja (analognost med likovno in jezikovno semantiko in sintakso) ter formalnega (matematičnega) mišljenja. Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave z drugimi umetnostnimi področji na spontan, sproščujoč način.
Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno in pisno. Preverjajo in ocenjujejo se tudi referati in izdelki. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in sposobnost za vrednotenje.
Pri vsebinah, povezanih z umetnostno zgodovino, je treba preverjati in ocenjevati tudi komentarje, projektne in seminarske naloge ter druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka pri učni uri.
Pri vsebinah, povezanih z likovnim snovanjem, je nujno pri vrednotenju in ocenjevanju upoštevati dosežene rezultate na emocionalnem, moralnem, socialnem, estetskem in psihomotoričnem področju.
Dijak pridobi parcialne ocene s področja umetnostne zgodovine in s področja likovnega snovanja. Ocene iz umetnostne zgodovine in iz likovnega snovanja so enakovredne. Ob zaključku šolskega leta se oceni iz obeh vsebinskih sklopov (umetnostna zgodovina in likovno snovanje) združita v eno.