Učni načrti za klasični balet, klasično podržko in repertoar, sodobne plesne tehnike, inštrument (klavir), zgodovino plesa, stilne plese in karakterne plese so bili sprejeti na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
1. Klasični balet
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
2. Klasična podržka in repertoar
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
3. Sodobne plesne tehnike
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
4. Inštrument (klavir)
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
5. Zgodovina plesa
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
6. Stilni plesi
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
7. Karakterni plesi
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Temu predmetu je skupaj z vajami namenjenih 350 ur na leto in je eden ključnih predmetov programa. Vsebina je razdeljena na 4 oziroma 5 sklopov:
1. vaje pri drogu
2. vaje na sredini
3. allegro - skoki
4. a) vaje na prstih
b) skoki na prstih
Vsa terminologija je francoska. Dijak se z njo seznanja vsak dan že od 1. razreda baletne šole; v gimnaziji znanje dopolnjuje.
Vsebine v prej omenjenih sklopih se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Pouk poteka ob glasbi, to pa omogoča razvijanje višje stopnje posluha, ritmičnosti, muzikalnosti in fizičnega glasbenega podoživljanja; vse to se izraža v čim večji meri umetniške plesne izpovedi. Vsebine vseh letnikov so organsko popolnoma povezane in druga od druge odvisne in tako jih mora usvojiti tudi dijak.
Vsebine upoštevajo doseženo znanje, ki so ga dijaki pridobili v baletni šoli.
V četrtem letniku so posebej predvidene ure za pripravo na maturo.
Raven usvojenega znanja, zlasti v zadnjem letniku, determinira plesno perspektivo dijaka.
Dijaki:
1. letnik (350 ur)
1. VAJE PRI DROGU
Flic-flac en tournant en dehors in en dedans iz male v malo pozo na 45°
Battement développé s kratkim balancé v velikih pozah:
a) z relevé lent 90°
b) z développé na 90°°
Grand temps relevé en dehors in en dedans
Grand battement z developpé (mehki battement) v velikih pozah in v vse smeri
Grand battement na polprstih in na demi plié v velikih pozah in v vse smeri
Flic avec pirouette en dehors in en dedans
Pirouette tire-bouchon en dehors in en dedans iz V. pozicije (1 obrat)
Double rond de jambe en l´air en dehors in en dedans na celi nogi, polprstih in z relevée
Grand rond de jambe en l´air en dehors in en dedans
2. VAJE NA SREDINI
Battement frappé en tournant en dehors in en dedans po 1/8 in 1/4 kroga
Battement double frappé en tournant en dehors in en dedans po 1/8 in 1/4 kroga
Flic-flac en tournant en dehors in en dedans en face in épaulement
Tour lent (promenade) v velikih pozah en dehors in en dedans na celi nogi in na demi plié
Grand temps relevé en dehors in en dedans en face na celi nogi (na koncu leta épaulement v velikih pozah)
Grand port de bras kot vaja za tour v velikih pozah en dehors in en dedans
Tour en dehors in en dedans iz II. in IV. pozicije v velikih pozah
Tours piqués en dedans po diagonali
Battement developpé ballotté naprej in nazaj na 90° en face in épaulement
Pirouette tire-bouchon en dehors in en dedans iz V. in IV. pozicije iz demi plié
Pirouette avec temps lié par terre en dehors in en dedans
Battement divisé en quart na 45°in 90°en dehors in en dedans
Tour lent (promenade) en dehors in en dedans v vseh velikih pozah
Pas de bourrée - ballotté en tournant effacée in croisée naprej in nazaj v malih in velikih pozah
Pas de bourrée dessus-dessous en tournant
3. SKOKI ALLEGRO
Entrechat quatre s premikom naprej, nazaj in vstran en face (proti koncu leta tudi épaulement)
Royal s premikom naprej, nazaj in vstran en face in épaulement
Pas assemblé tournant po 1/4 kroga en face, na mestu en dehors in en dedans
Pas brisé naprej in nazaj
Pas jeté battu
Pas jeté fermé v vseh smereh in pozah
Pas ballotté naprej in nazaj par terre in en l'air
Pas failli naprej in nazaj
Sissonne fondue v vseh smereh in pozah
Grand sissonne ouverte v vseh smereh in s premikom v velikih pozah:
a) po principu jeté
b) po principu developpé
Grand sissonne tombée v vseh smereh in v velikih pozah
Pas ballonne battu … la seconde na mestu in s premikom en face in épaulement
Grand pas assemblé v velikih pozah s korakom, iz V. pozicije in z glissade
Temps lié sauté naprej in nazaj brez obrata in z enim obratom
Temps levé v vseh velikih pozah en face in épaulement
Temps glisse naprej in nazaj na I., II., III. in IV. arabesque (v ženskih razredih)
Pas emboité en tournant vstran in po diagonali, tour en l´air (1 obrat) prek passé v IV. pozicijo en face (v moških razredih)
4. VAJE NA PRSTIH
Pas ballonné s premikom naprej, nazaj, vstran v majhnih poljubnih pozah na 45°
Relevé na eni nogi v različnih malih pozah na 45°
Relevé na eni nogi en tourtant z nogo sur le cou-de-pied
Pas de bourrée suivi v vseh smereh in po krogu
Pas couru v vseh velikih pozah (iz VI. pozicije)
Grand battement jeté v vseh smereh in velikih pozah
Pirouette en dehors in en dedans iz V. in IV. pozicije
Pirouette en dehors iz V. pozicije
5. SKOKI NA PRSTIH
Temps sauté iz I. in II. pozicije
Changement de pied s premikom in en tournant
Letni izpit:
. vaje pri drogu
. exercis
. adagio
. mali in veliki skoki allegro
. etude na prstih
2. letnik (350 ur)
6. VAJE PRI DROGU
Port de bras-k delovni nogi naprej in nazaj:
a) po principu développé na 90°en croix,
b) po principu relevé lent na 90°en croix
Flic-flac en tournant iz poze v veliko pozo na 90°en dehors in en dedans
Grand battement jeté z obratom foutté po 1/4 in 1/2 kroga
Pirouette en dehors in en dedans avec temps relevé na 45°(2 obrata)
Double pirouette en dehors in en dedans iz V. pozicije z zaključkom v poljubno pozo na 45° in 90°
Battement battu sur le cou-de-pied naprej in nazaj en face in epaulement
7. VAJE NA SREDINI
Rond de jambe en l´air en tourtant en dehors in en dedans
Flic-flac en tournant en dehors in en dedans iz poze v pozo na 45°
Grand battement balancé en face in épaulement
Grand battement jeté na passé en face in épaulement
Grand temps lié avec tour tire-bouchon en dehors in en dedans iz V. pozicije
Pirouette en dehors in en dedans iz V. in iz II. pozicije in z zaključkom na kolena (moški razred)
Tours chainés po diagonali in končati v različnih velikih pozah na polprstih
8. SKOKI ALLEGRO
Sissonne fermée battue
Sissonne ouverte battue v malih pozah na 45
Double rond de jambe en l´air sauté en face en dehors in en dedans (moški razred)
Pas echappé z entrechat six-končati v V. poziciji en face (moški razred)
Entrechat six iz V. pozicije en face (moški razred)
Grand pas assemblé battu en face iz V. pozicije avec allongé
Grand pass assemblé en tourtant en dedans s premikom vstran
Grand pas de chat
Sissonne simple en tourtant en dehors in en dedans
Petit sissonne ouverte en tournant en dehors in en dedans v malih pozah na
45° in v vse smeri:
a) po principu pas jeté,
b) po principu pas developpé
Sissonne tombée en tournant en dehors in en dedans v malih pozah in na vse arabesques
Pas jeté passé naprej in nazaj na 45° in 90° v velikih pozah
Pas de ciseaux na I. arabesque po diagonali naprej v malih pozah na 45°
Grand pas jeté en tournant iz poze croisée v pozo croisée
Pas soubresaut iz V. pozicije s premikom naprej in nazaj, roke v III. poziciji
Pas ballotté naprej in nazaj, v velikih pozah na 90
Pas cabriole s korakom, z glissade in s sissonne-tombé
Rond de jambe sauté en dehors in en dedans en face in épaulement
9. VAJE NA PRSTIH
Grand sissonne ouverte v vseh smereh in v velikih pozah na 90°
Sissonne ouverte en tournant v malih pozah po 1/4 in 1/2 kroga
Rond de jambe en l´air, na mestu, en face (na koncu leta épaulement) en dehors in en dedans
Soutenus en tournant en dedans po diagonali naprej
Tours piques po diagonali
Releve na eni nogi v malih in velikih pozah
Pirouette en dehors in en dedans iz IV. in V. pozicije (2 obrata)
10. SKOKI NA PRSTIH
Temps levé sur le cou-de-pied naprej in nazaj en face in s premikom
Temps levé v pozah attitude croissée in effacée na 45° in s premikom
Letni izpit:
. vaje pri drogu
. exercis
. adagio
. mali in veliki skoki allegro
. etude na prstih
3. letnik (350 ur)
11. VAJE PRI DROGU
Grand battement jeté avec demi plié
Pirouette tire-bouchon en dehors in en dedans s končanjem v vseh velikih pozah
Grand battement jeté passé naprej in nazaj
12. VAJE NA SREDINI
Port de bras v različnih velikih pozah (nogo v zraku na 90° in nato port de bras)
Flic-flac en tournant en dehors in en dedans iz velike v veliko pozo
Renversé croisé en dehors in en dedans
Pirouette en dehors in en dedans iz pas échappé, changement
Pirouette en dehors in en dedans iz velike poze in z zaključkom v veliko pozo
Tour v velikih pozah en dehors in en dedans iz V., II., IV. pozicije
Tour v velikih pozah en dehors in en dedans avec plié relevé - 4-krat po 1/2 obrata ali s celim obratom
Grand pirouette … la seconde en dehors (moški razred)
Grand pirouette en dehors in en dedans iz I. in III. arabesque na petit temps sauté (ženski razred)
Tours fouetté 8-krat in 16-krat zaporedoma en dehors in en dedans avec préparation … la seconde na 45° (ženski razred)
Double tour en dehors in en dedans v vseh velikih pozah iz IV. in iz II. pozicije
13. ALLEGRO - SKOKI
Pas brisé dessus-dessous en tournant
Pas jeté battu en tournant po 1/2 obrata s premikom vstran ali po diagonali
Sissonne fermée battue v vseh smereh in velikih pozah
Sissonne ouverte battue v vseh smereh in velikih pozah
Grand assemblé en tournant po diagonali en dedans
Grand sissonne ouverte en tournant en dehors in en dedans avec pas jeté ali pas développé in s premikom v vseh smereh in velikih pozah
Grand pas jeté na arabesque s premikom po krogu:
a) avec pas couru,
b) avec glissade
Grand pas jeté entrelacé po diagonali iz poze effacée na croisée
Grand pas jeté in renversé sauté en dehors po diagonali naprej
Grand pas de basque-začeti s coupé-ballinné (ženski razred)
Pas cabriole fermé v vseh smereh in pozah.
Grand fouetté sauté v velikih pozah in končati na III. arabesque, attitude croisée naprej in nazaj
Grand fouetté cabriole nazaj v pozo I., II., III., IV. arabesque s premikom po diagonali
Pas de ciseaux po diagonali v pozo na 90°
Saut de basque vstran in po diagonali
Pas jeté en tournant par terre in en l´air po diagonali
Pas entrechat six iz V. pozicije
Pas cabriole suivis po diagonali v pozi I. ali III. arabesque (moški razred)
Tour en l´air s koncem v IV. pozicijo en face - 2 obrata (moški razred)
Grand sissonne soubresaut v različnih pozah po principu sissonne ouverte (moški razred)
Sissonne tombée en tournant s premikom po diagonali - 2 obrata (moški razred)
Grand temps lié sauté en tournant en dehors in en dedans
Pas brisé dessus-dessous po diagonali
14. VAJE NA PRSTIH
Tour en dehors in en dedans v velikih pozah iz IV. in V. pozicije
Tour en dehors in en dedans v velikih pozah večkrat zaporedoma avec plié relevé po 1 obrat
Tours piqués po krogu (manege)
Tours fouettés
Grand sissonne ouverte na I., IV. arabesque in v drugih velikih pozah s premikom naprej
Tours chainés po diagonali
Double rond de jambe en l´air en dehors in en dedans na mestu
Fouettés 8-krat zaporedoma … la seconde (ženski razred)
Tour en dedans v velikih pozah … la seconde, attitude, arabesque (1 obrat)
15. SKOKI NA PRSTIH
Temps levé zaporedoma na attitude naprej s premikom po diagonali
Ballonné na effacée po diagonali na plié releveé
Glissade en tournant po 1/2 obrata
Letni izpit:
. vaje pri drogu
. exercis
. adagio
. mali in veliki skoki allegro
. eude na prstih
4. letnik (350 ur)
16. VAJE NA SREDINI
Grande pirouette … la seconde na 90° en dehors avec temps sauté en tournant
Tours chainné po krogu.
Šesti port de bras kot préparation v IV. poziciji za tour v velikih pozah en dehors in en dedans
17. SKOKI ALLEGRO
Double rond de jambe en l´air sauté en dehors in en dedans entournant
Pas jeté entrelacé po krogu
Grand fouetté en tournant sauté en dehor in en dedans
Saut de basque po krogu (ženske 1 obrat, moški 2 obrata)
Pas jeté par terre in en l´air na 45° en tournant po krogu na I. arabesque
Grand pas jeté en tournant avec tombé-coupé po diagonali in krogu 4-krat ali 8-krat zaporedoma na attitude zadaj (moški razred)
Double cabriole naprej in nazaj po diagonali (moški razred)
Pas cabriole na I. in III. arabesque 8-krat zaporedoma po diagonali nazaj (moški razred)
Grand pas assemblé en tournant z dvema obratoma (moški razred)
Double tour en l´air - končati v V. poziciji ali na koleno (moški razred)
Entrechat six 16-krat zaporedoma (moški razred)
18. VAJE NA PRSTIH
Tour en dehors in en dedans v velikih pozah na vse načine po dva obrata s korakom ali s pas tombé
Tours piqués po diagonali (1-1-2 obrata) en dehors in en dedans
Pirouette dégagée … la seconde (enveloppe) po diagonali naprej (1-1-2 obrata)
Grand fouetté en tournant en dedans iz poze v pozo po 8-krat ali 16-krat
Tours-glissade en tournant po krogu
Ballonné s skokom sauté suivi
Fouetté - 32-krat (ženski razred)
Renversé en tournant en dehors
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Celotno učno gradivo je v vsakem letniku razdeljeno na pet poglavij. Kombinacije plesnih korakov se pri drogu in pozneje na sredini med seboj povezujejo in dopolnjujejo.
V prvem letniku večji del šolske ure že poteka na sredini dvorane, tempo vaj je hitrejši. Urimo tehniko tours v velikih pozah.
Izpopolnjujemo učenje zanosk in velikih skokov. V adagiu je oblika korakov že bolj povezana. Razne korake dopolnjujemo en tournant na sredini.
V drugem letniku ponavljamo korake iz nižjih letnikov v različnih kombinacijah in v hitrejšem tempu. Poudarek je na ritmu "hitro-počasi" tako pri drogu kot na sredini v adagiu. Učenje velikih skokov se nadaljuje in izpopolnjuje. Vaje za osvojitev toursa v velikih pozah so intenzivnejše. Velikemu adagiu so dodane okrasne poze, da bi pridobili plesnost in plastičnost gibov.
V tretjem letniku dograjujemo vrtenje v različnih težavnih kombinacijah. Pri urjenju posameznih korakov upoštevamo individualne sposobnosti dijakov. V moškem razredu uveljavljamo težke in velike skoke na mestu in po diagonali. Pri dekletih pa je poudarek na emocionalnem adagiu.
V četrtem letniku nadaljujemo tehniko izpopolnjevanja že obravnavanih vzgojno-izobraževalnih vsebin. V velikem adagiu in drugih plesnih kombinacijah čim bolj razvijamo umetniško vrednost plesa. Z različno glasbo v raznih variacijah dograjujemo stilnost plesa. Nadaljujemo individualno delo posebno nadarjenih dijakov pri izpopolnjevanju tehnično težavnih korakov. Krepimo stabilnost - aplomb v raznih obratih na polprstih in prstih.
Predmet se tesno povezuje s predmeti: klasična podržka in repertoar, stilni plesi, karakterni plesi, zgodovina plesa.
Dijakovo znanje preverjamo v vsakem trimestru pred komisijo vsaj treh baletnih učiteljev. V 1. 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.
Poleg tega naj dijaki v vsakoletni šolski produkciji pokažejo svoje plesno znanje in sposobnosti tudi javno na gledališkem odru.
Temu predmetu je namenjenih skupaj 280 ur. Izvaja se v 2., 3. in 4.letniku.
Je eden od temeljnih predmetov in obsega dva dela: klasično podržko in repertoar. Razdelitev ur je odvisna od sestave letnikov (če v letniku ni plesalcev, ki so prvi pogoj za klasično podržko, se vse ure namenijo repertoarju). Pri tem predmetu gre za dopolnjevanje pri klasičnem baletu pridobljenega znanja oziroma za personifikacijo. Dijaki se pri obeh predmetih seznanijo s klasičnim baletnim repertoarjem (variacijami) in klasično podržko (pas de deux). Dijaki se praktično seznanjajo z višjo obliko skupinskega (duetnega) plesa ter skupinske koordinacije in tudi z individualno tehnično in umetniško izpovednostjo.
a) Repertoar
Vsebina ni precizirana v sklope, ker temelji na praktičnem delu in se prilagaja sestavi letnika, tehničnemu znanju – to pa je odvisno zlasti od fizičnih sposobnosti, pa tudi od ravni pri klasičnem baletu pridobljenega znanja.
Izbor variacij za posamezne letnike je prepuščen učitelju; zbira jih glede na sposobnosti generacije (tehnične sposobnosti, fizična pripravljenost, umetniška izpovednost).
b) Klasična podržka je razdeljena v sklope:
Parterna podržka: entrée, vaje s prijemom partnerke za pas z obema rokama, prijem partnerke za obe roki, prijem partnerke z eno roko.
Zračna podržka (dvig partnerke): mali skoki, veliki skoki in obrati.
Višje oblike so zahtevnejše etude iz gornjih sklopov in v končni obliki študij klasične podržke iz znanih baletov.
Dijaki:
– dopolnjujejo pri klasičnem baletu pridobljeno znanje,
– se seznanjajo s klasičnim baletnim repertoarjem, solističnim, duetnim in
skupinskim, v koreografijah,
– razvijajo tehnični in umetniški odnos do soplesalca - soplesalcev,
– baletna dela praktično vadijo in tako razvijajo tehnično in umetniško vsebino
naučenega,
– dobivajo vpogled v razne koreografske sloge klasičnega baleta,
– razvijajo muzikalnost, fizično moč, orientacijo v prostoru in umetniško
svobodo plesnega izraza.
2. letnik (70 ur)
REPERTOAR (70 ur)
Izbor iz klasičnih baletov po oceni učitelja glede na spol, sposobnosti in znanje dijakov.
Na primer:
Giselle (Perrot-Coralli), Pas de deux (kmečki) iz I. dejanja
Giselle (Perrot-Coralli), Variacije (kmečke) iz I. dejanja
Labodje jezero (Petipa-Ivanov), Pas de trois iz I. dejanja
Labodje jezero samo variacije iz dela Pas de trois iz I. dejanja
Labodje jezero, Pas de deux iz II. dejanja
Hrestač (Ivanov), Pas de deux, Variacije, Coda iz III. dejanja
Trnuljčica (Petipa), Plesi vil iz prologa
Les Sylphides (Fokin), Variacije
Polovski plesi (Fokin), Ansambelski plesi ipd.
Letni izpit:
Variacija ali pas de deux iz različnih stilnih obdobij
3. letnik (70 ur)
A. Klasična podržka (35 ur)
|
1 |
Parterna podržka |
|
1.1 |
Entrée v paru: hoja in pokloni v duetu in prilagoditev plesalcev na gibanje v dvoje |
|
1.2 |
Prijem partnerke za pas: a) relevé iz V. pozicije na obe nogi ali na eno |
|
1.3 |
Podržka partnerke za obe roki: a) na mestu v vseh malih in velikih pozah |
|
1.4 |
Podržka z eno roko v vseh velikih pozah na mestu |
|
2. |
Zračna podržka (dvigovanje partnerke) |
|
2.1 |
Mali skoki klasičnega baleta: assemblé, sissonne fermée, cabriole, sissonne ouverte, pas de chat itd. |
|
2.2 |
Kratke etude iz predelane snovi. |
B. Repertoar (35 ur)
Izbor iz klasičnih baletov po učiteljevi oceni glede na spol, sposobnosti in znanje dijakov določene generacije tretjega letnika.
Na primer:
Giselle (Perrot-Coralli), Pas de deux (kmečki) iz I. dejanja
Giselle (Perrot-Coralli), Variacije (kmečke) iz I. dejanja
Labodje jezero (Petipa-Ivanov), Pas de trois iz I. dejanja
Labodje jezero, samo variacije iz dela Pas de trois iz I. dejanja
Labodje jezero, Pas de deux iz II. dejanja
Hrestač (Ivanov), Pas de deux, Variacije, Coda iz III. dejanja
Trnuljčica (Petipa), Plesi vil iz prologa
Les Sylphides (Fokin), Variacije
Polovski plesi (Fokin), Ansambelski plesi ipd.
Letni izpit:
Variacija ali pas de deux iz različnih stilnih obdobij
4. letnik (140 ur)
A. Klasična podržka (35 ur)
|
3 |
Parterna podržka |
|
3.1 |
Obrati en dehors in en dedans iz raznih položajev in pozicij: iz poze croisée naprej, arabesque I, en dehors in en dedans, iz položaja … la seconde na 90¦ en l´air (partnerja sta obrnjena z obrazom drug proti drugemu) |
|
3.2 |
Tour lent v vseh velikih pozah en dehors in en dedans s prijemom za pas ali obe roki |
|
3.3 |
Développé - grand rond de jambe - développé - passé v poljubno pozo naprej in nazaj s prijemom za pas ali obe roki |
|
3.4 |
Iz naučenih korakov sestaviti večje etude, adagio, allegro |
|
4. |
Zračna podržka |
|
4.1 |
Iz poze na rami spustiti partnerko v pozo "ribice" |
|
4.2 |
Obrat v zraku v V. poziciji in končati na demi plié s prijemom obeh rok za pas |
|
4.3 |
Assemblé en tournant (let okoli partnerja) |
|
4.4 |
Cabriole – fouetté |
|
4.5 |
Jeté entrelacé |
|
4.6 |
Mali dvig v pozi I. arabesque in spustiti v pozo "ribice" |
|
4.7 |
Grand jeté en tournant v pozi attitude s prijemom obeh rok za pas |
|
4.8 |
Obvladati osnove klasične podržke v troje ali v kvartetu |
|
4.9 |
Mali odlomki iz klasičnega repertoarja |
Pojasnilo (za 3. in 4.letnike):
Pouk duetnega plesa traja dve uri na teden v korelaciji s klasičnim baletom. Poudarek pri pouku je predvsem odnos med fantom in dekletom; še posebno pa se razvijata stilnost plesa in dijakov plesni izraz.
B. Repertoar (105 ur)
Izbor iz klasičnih baletov po oceni učitelja glede na spol, sposobnosti in znanje dijakov določene generacije četrtega letnika.
Na primer:
Giselle (Perrot-Corelli), Pas de deux ali samo variacije iz II. dejanja
Labodje jezero (Petipa-Ivanov), Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja
Trnuljčica (Petipa). Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja
Don Kihot (Petipa), Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja
Gusar (Petipa), Pas de deux ali samo variacije iz III. dejanja
Favnovo popoldne (Nižinski-Lifar) itd.
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Ker pogosto v razredu ni fantov, je del predmeta in sicer klasična podržka neizvedljiv; v tem primeru se celotno število ur namenjeno repertoarju, ki je po gradivu zelo obsežen in brez omejitev - razen po sposobnosti in znanju dijakov.
Snov se popolnoma navezuje na do tedaj predelano in usvojeno tehnično vsebino klasičnega baleta in se vzporedno s tem predmetom v 2., 3. in 4. letniku tudi dopolnjuje in razvija.
Priporočamo, da se v 2. letniku osvoji najmanj tri variacije različnih stilov.
Za tretji in četrti letnik:
pouk duetnega plesa po dve uri na teden v korelaciji s klasičnim baletom.
Poudarek pri pouku je predvsem odnos med fantom in dekletom; še posebno se
razvijata stilnost in plesni izraz dijaka.
V 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.
Poleg tega dijaki v vsakoletni šolski produkciji pokažejo svoje plesno znanje in sposobnosti tudi javno na gledališkem odru.
Predmet sodobna plesna tehnika se poučuje v 3. in 4. letniku; skupni obseg je 210 ur.
Sodobne plesne tehnike dopolnjuje baletno znanje. Zato so pri predmetu poudarjeni predvsem elementi, ki se precej razlikujejo od baletnih. Zaradi omejenega števila ur podrobno učijo le eno tehniko, zlasti je v ospredju zveza med elementi, ki se poučujejo v razredu, in umetniškimi izhodišči plesnega gledališča, iz katerega ti elementi izhajajo.
Dijaki:
– spoznavajo različne sodobne plesne tehnike,
– spoznajo osnove, npr. plesne tehnike Graham, praktično in teoretično,
– spoznajo poseben način uporabe hrbtenice, contcration-release, princip gibanja,
– spoznajo uporabo zemeljske težnosti kot dinamičnega principa psihofizičnih
napetosti med plesalčevim telesom in težnostjo,
– spoznajo tekoče, organsko gibanje iz centra v previsu,
– spoznajo izrazne komponente gibanja (dinamične, dramatične itd.), ki jih
določajo zgornja funkcionalna tehnična izhodišča,
– vzporedno s spoznavanjem plesnega izraza razvijajo ustvarjalnost,
– uporabijo predelano in prebujeno telo kot izrazno sredstvo,
– se uvajajo v iskanje svojega gibalnega izraza, v iskanje oblike za konkretizacijo
vsebine (vsebina naj vpliva na obstoj oblike-princip enotnosti oblike in vsebine),
oblikujejo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize,
prek praktičnega ocenjevanja do interpretacije,
– razvijajo samostojnost,
– se uvajajo v skupinsko delo.
PRIMER:
|
1 |
Osnove tehnike Graham |
|
1.1 |
Delo na tleh: bounces, breathing on two and four, counts, breathings on the spiral, leg openings, contcractions in first and second positions, feet coming forward, flection and extension in second, deep stietches, turns around the back, back extensions, concractions with the leg around the knee, knee exercises, exercises on six |
|
1.2 |
Delo na sredini: parallel brushes to all sides and with the concractions, concraction over with deep plies, walks through second, side streches, shifts, leg swings, pranses preparations for the jumps |
|
1.3 |
Delo po prostoru: walks, triplets, triplet turns, step draws, prances with turn, preparation for brush leaps, concraction and release pivot turns, four jumps four runs, skips to second, travelling step, standing fall on six counts |
Pojasnilo:
Plesna tehnika Marthe Graham je med vrsto sodobnih plesnih načinov v ameriški smeri najbolj preizkušena v raznih učnih programih. Učitelj uporablja naštete elemente v različnih kombinacijah, ki so po vsebini in zahtevnosti prilagodljive dotedanjemu plesno tehničnemu znanju dijakov. Dijak mora osvojiti nov koncept gibanja, ki izhaja iz posebne pregibnosti hrbta (prvi del ciljev). Stopnja zahtevnosti naj se giblje v mejah Elementary standarda poučevanja.
|
2. |
Kompozicija |
Plesna dramaturška graditev teme
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Letni izpit:
. parter
. etude
. skoki in improvizacija
Predlagano učno gradivo je razdeljeno na dva različna sklopa, ki se dopolnjujeta.
Plesnotehnični del mora dijaku utrditi vednost o različnih gibalnih načelih, ki so danes razvita v profesionalnem plesnem gledališču poleg baletnega.
Podrobno izvajamo le eno tehniko (glej primer), poudarjena pa je osvetlitev zveze med elementi, ki jih učimo v razredu, in umetniškimi izhodišči plesnega gledališča, iz katerega ti elementi izhajajo. Metode učenja so demonstracije, razlaga, analiza fizioloških lastnosti giba in analiza njegovih zaznavno izraznih komponent. Načelo "vsebina pogojuje obliko" se tako uveljavlja že pri učenju tehnike. Nato to načelo razširjamo v bolj svobodnih oblikah - izbira plesnega materiala ni omejena - improvizaciji in kompoziciji. Specifične oblike organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela za poglavje o kompoziciji so poleg frontalne in skupinske zlasti individualna oblika ter praktično in teoretično seminarsko delo.
Med pedagoškimi načeli v vzgojno-izobraževalnem procesu je še posebej treba upoštevati načelo individualizacije. Učni načrt se prilagaja slogu sodobne tehnike. Predmet se povezuje z vsebinami klasičnega baleta in zgodovino plesa.
Dijak opravlja letni izpit - nastop.
Predmet se poučuje v prvem in drugem letniku; skupni obseg je 70 ur. Po vsebini pomeni nadaljevanje pouka klavirja četrtega razreda baletne šole. Poudarek je na razvijanju ritmičnega čuta in muzikalnosti, saj to dijakom pomaga pri plesnem šolanju.
Dijaki:
– se seznanijo z osnovami igranja na klavir,
– se seznanijo z osnovnimi zakonitostmi glasbe nasploh,
– razvijajo ritmični čut in muzikalnost – to jim pomaga pri plesu,
– pridobivajo veselje in pozitiven odnos do glasbe, se razvijajo v osebnost
s solidnim znanjem inštrumenta in vsaj delnim poznavanjem glasbe v širšem
smislu.
1. letnik (35 ur)
1. Cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela:
- lestvice - durove v vseh oktavah vzporedno in protipremično, molove v eni
oktavi vzporedno;
- akordi - durovi in molovi trizvoki v dveh oktavah vzporedno, hkratno in razloženo.
|
2. |
Etude: Köhler op.242, Lemoine op.37, Löeschorn op. 181, Kršič: Klavirska šola za 3. razred (po izbiri in najustreznejši kombinaciji). |
|
3. |
Skladbe 17. in 18. stoletja. |
|
4. |
Skladbe 19. in 20. stoletja (tuje in domače). |
|
5. |
Klasične ciklične oblike: najlažje sonatine. |
Letni izpit:
2. letnik (35 ur)
|
1. |
Cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela: - lestvice – durove v dveh oktavah vzporedno in protipremično ali kombinacije;
molove lestvice v dveh oktavah vzporedno |
|
2. |
Etude: Lemoine op. 37, Czerny op. 821, op. 849, Duvernoy op. 276 in 120 (po izbiri in najustreznejši kombinaciji). |
|
3. |
Skladbe 17. in 18. stoletja. (zbirka Male skladbe mojstrov 17. - 19. stoletja 1b, 2 ali podobne) J. S. Bach: Male skladbe. |
|
4. |
Skladbe 19. in 20. stoletja (domače in tuje). |
|
5. |
Klasične ciklične oblike: sonatine. |
Letni izpit:
2 Standardi znanj
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Učna ura traja 45 minut in jo opravimo individualno 1-krat na teden. Iz ciljev je razvidno, da ne gre za nikakršno tehnično brezhibnost, temveč za osnovno obvladovanje izvajalske tehnike in za praktično uporabo inštrumenta.
Učitelj naj se ne ravna togo po učnem načrtu, ampak naj ga prireja dijakovim sposobnostim in njegovim možnostim.
Ker imajo dijaki minimalno glasbeno predznanje (3 leta nauka o glasbi), naj učitelj pri pouku utrjuje glasbene pojme, ki jih bo potreboval pri baletu.
Pri izbiri skladb naj bo poudarek na plesnih skladbah; ob tem naj učitelj pojasni izvor, značilnosti, ritmične in melodične zakonitosti plesne oblike. To pomeni, da se predmet tesno povezuje z vsemi plesnimi področji (klasični balet, stilni plesi, karakterni plesi, sodobne plesne tehnike, zgodovina plesa).
Dijaki opravljajo letni izpit - nastop.
Predmet zgodovina plesa je temeljni strokovni teoretični predmet; poučuje se v 3. in 4. letniku. Vsebine učnega načrta prikazujejo razvoj plesne umetnosti od prvih začetkov do današnjih dni.
Dijaki:
– spoznajo nastanek in razvoj plesa v povezavi z razvojem ostalih umetnostnih
zvrsti - glasbe, likovne umetnosti, gledališča,
– spoznajo povezanost umetnosti z razvojem družbe - od primitivnih plemenskih
začetkov preko starih civilizacij in antike do srednjega veka in današnjih
dni
– se seznanijo s plesom in baletom pri Slovencih. Začetki, razvoj in stanje
danes. Primerjava z mednarodnimi dosežki.
3. letnik (35 ur)
4. letnik (35 ur)
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Vsebina prikazuje v zgoščeni obliki razvojni proces, ki ga je prešla zgodovina plesa od skromnih začetkov v rodovnih skupnostih pa do danes. Poznavanje zgodovinskega razvojnega procesa je nujno, kajti le tako lahko dijaki pravilno vrednotijo zapletena vsakodnevna vprašanja, ki se ponavljajo pri sodobnih ustvarjalcih v celotnem kulturnem dogajanju in izoblikuje stopnjo samostojnega estetskega vrednotenja. Pouk predmeta zgodovina plesa je nujno vezan na poglabljanje in poznavanje plesne literature s pomočjo avdio-vizualnih sredstev ter z ogledi predstav in koncertov, kolikor skromno število ur za tako obsežno snov to dovoljuje. Predmet se povezuje s splošno zgodovino, klasičnim baletom in drugimi plesnimi predmeti.
Znanje se ocenjuje pisno in ustno; dijak pripravi najmanj eno seminarsko nalogo.
Stilni plesi se poučujejo v obsegu 70 ur v prvem letniku in dajejo temeljna znanja o plesih, ki so značilna za posamezna zgodovinska obdobja. Vsebine se povezujejo z zgodovino in klasičnim baletom.
Dijaki:
– se seznanjajo z osnovami stilnih-zgodovinskih plesov, ki so značilni za
posamezna obdobja,
– se spoznavajo z načinom življenja, običaji, plesi, kostumi, stili posameznih
obdobij in klasičnimi koreografijami plesov,
– spoznajo strukturo posameznega plesa, izrazno stran umetniškega dela, ki
nosi pečat obdobja in družbenega okolja, v katerem je delo nastajalo,
– se seznanjajo s pravilno držo telesa, pokloni, ki so značilni za posamezna
obdobja, in dodatnimi rekviziti, kot so npr. pahljača, meč, pokrivalo...,
z njihovo funkcijo in pomenom ter z obvladovanjem teh rekvizitov,
– spoznajo medsebojne odnose v različnih plesih,
– morajo prenesti v ples pravilno glasbeno vsebino,
– poznavajo scensko interpretacijo in interpretacijo odrskega nastopa,
– se vzgajajo za skupinsko delo in obvladovanje prostora.
1. letnik (70 ur)
|
1 |
XV. - XVI. Stoletje |
|
1.1 |
Pokloni - drža telesa |
|
2 |
XVII. stoletje |
|
2.1 |
Pokloni |
|
2.2 |
Menuet |
|
3 |
XVIII. stoletje |
|
3.1 |
Pokloni (poklone je treba prirediti z lažjimi koraki iz Gavotte, takt 4/4) |
|
3.2 |
Menuet – hitri |
|
3.3 |
Gavotte |
|
4 |
XVII. stoletje |
|
4.1 |
Passepied |
|
4.2 |
Rigaudon |
|
5 |
XVIII. stoletje |
|
5.1 |
Pokloni |
|
5.2 |
Menuet |
|
5.3 |
Gigue … deux |
|
5.4 |
Sarabande |
|
6 |
XIX. stoletje |
|
6.1 |
Pokloni |
|
6.2 |
Quadrille |
|
6.3 |
Valček |
|
7 |
XX. stoletje |
|
7.1 |
Družabni plesi polpretekle dobe |
|
7.2 |
Družabni plesi današnje dobe |
Pojasnilo:
Dijaki urejeno in sistematično spoznajo stilne plese od XV. do XX. stoletja.
Posebno pozorno je treba izbirati primere. Izbori naj bodo dijaku dojemljivi, pomenijo pa zaključne razpone in estetske dosežke.
Letni izpit:
Predpisani plesi v njihovem okolju (zgodovinsko ozadje, kostum, glasba)
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Pouk stilnih plesov naj da dijakom v zgoščeni obliki vpogled v oblikovne in izrazne prvine nekaterih najznačilnejših plesnih zvrsti in jim tako pomaga samostojneje sprejemati in vrednotiti plesno dogajanje. Vodilo pri takem plesnem izhodišču naj bodo smisel, izraz in vsebina dela. Ob tem naj dijaki dobe tudi vpogled v odvisnost glasbenih in plesnih pojavov od družbenih razmer. Zgodovinske, biografske in bibliografske podatke je treba omejiti na najpotrebnejše in najznačilnejše, kot je pač potrebno za splošno orientacijo v glasbeni in plesni umetnosti. Vendar pa naj dijak obvlada vsaj najpomembnejše strokovne izraze (v francoščini). V okviru nakazane učne snovi naj učitelj razlago prilagaja starostni stopnji dijakov in številnosti letnika. Predmet se povezuje z zgodovino, zgodovino plesa in ostalimi plesnimi predmeti.
Dijak opravlja letni izpit - nastop.
Karakterni plesi se poučujejo v 2., 3. in 4. letniku; skupni obseg je 105 ur.
Dijaki spoznavajo vsebino in posebnosti karakternih plesov, elemente teh plesov, izraz in temperament.
Spoznajo te karakterne plese: ruske, ukrajinske, madžarske, poljske, italijanske, španske.
Vsebina je razdeljena na:
A. Vaje ob drogu - splošni karakterni in posamezni specialni elementi za posamezne
plese.
B. Vaje na sredini za razvijanje plastičnosti telesa, drže, stila ter elementov
raznih karakternih plesov.
C. Študij karakternih plesnih etud oziroma plesov.
Poglavja se med seboj smiselno povezujejo in dopolnjujejo ter navezujejo na vsebino klasičnega baleta.
Dijaki:
– spoznavajo vsebino in posebnosti karakternih plesov,
– se učijo enostavnih korakov ob drogu in na sredini,
– se ob spoznavanju posameznih elementov karakternih plesov hkrati učijo tudi
posebnih izrazov za posamezne korake.
2 letnik (35 ur)
Ure so sestavljene iz vaj ob drogu in kombinacij na sredini. Dijaki spoznavajo osnovne elemente karakternih plesov. Ko usvojijo nekaj plesnih korakov, jih lahko povežemo v kratek ples. Dijaki spoznavajo elemente ruskih, ukrajinskih in italijanskih plesov.
1. VAJE OB DROGU
Demi plié in grand plié v I., II. in V. poziciji (mehko in ostro).
Battement tendu z dvigom pete oporne noge, tudi z demi plié in dvojnim udarcem
oporne noge.
Battement tendu s prenosom delovne noge s prstov na peto, tudi s plié v trenutku
prenosa noge na peto ali ob zapiranju V. pozicije.
Battement tendu s prenosom delovne noge na peto.
Priprava za flic-flac, tudi za croisé.
Battement tendu jeté s poudarkom navzven, tudi z demi plié in dvigom pete
oporne noge.
Udarci:
izmenični udarci celega stopala in polprstov
isto z dvojnim udarcem polprstov
udarci z obračanjem stopala en dehors, en dedans
Priprava za "verjovočko" na celem stopalu, z dvigom na polprste
Vaja za gibčnost kolčnega sklepa in fondu na 45¦
Pas tortillé z obratom stopala v III. poziciji
Karakterni rond de jambe - rond de pied
"Kačalka"
Double-flic, tudi z udarcem pete oporne noge
Preparation za "golubec":
enojni in dvojni z eno nogo (s peto)
enojni in dvojni z obema nogama (s petama).
Battement développé, mehko in ostro, z enojnim in dvojnim udarcem oporne pete.
Grand battement jeté na celem stopalu, s plié, na polprstih in s tombe-coupe.
Relevé na polprste v pozicijah en dehors - en dedans.
Različni port de bras.
Preparation k "polprisjatkam" in "prisjatkam" za moške.
2. VAJE NA SREDINI
Na sredini začnemo vaje z različnimi port de bras, s katerimi učenci razvijajo plastičnost telesa, vadijo držo glave in rok v odgovarjajočem plesnem stilu.
Elementi ruskega plesa:
navadni hod na 1/4 in na 1/8
izmenični korak na celem stopalu in na polprstih
bočni hod
"joločka" "garmoška"
zmeika
hod naprej in nazaj z nogo na efface
hod z drsenjem in upogibom proste noge
obrati na mestu
odrska oblika pas de basque
drobni hod, tudi poskakujoče
"pritop"
"samovarčik"
"verjovačka" tudi s prestopanjem
"kačalka"
"polprisjadka" in "prisjadka"
ples z robčkom
tradicionalni ruski poklon
Elementi ukrajinskega plesa:
hod s skokom "tinok"
hod "bigunec"
"golubec"
"vihljasnik"
hod po diagonali s peto
hod nazaj z odbijanjem noge.
Elementi italijanskega plesa:
ballonne naprej
emboite nazaj
pas de basque
pas echappé, z obratom v tirebouchon
hod po diagonali naprej in nazaj
poskoki v arabesque
postavitev noge na peto in prste
glissade-jeté
balancé-tudi en tournant
ples s tamburinom.
Letni izpit:
. exercis
. plesi, ki so v učnem programu tega letnika
3. letnik (35 ur)
Ob drogu vadimo posamezne nove elemente, ki jih potrebujemo pri delu na sredini. Dijaki utrjujejo že znane korake, obenem pa spoznavajo posebnosti madžarskih, poljskih in španskih plesov.
3. VAJE OB DROGU
Battement tendu z obratom noge v kolčnem sklepu
Pas tortillé z dvojnim obratom stopala, z dvigom na polprste
Vaja za "verjovočko" v skoku in "verjovočko"
Spust na koleno
Enojni in dvojni zaključek "bokazo"
"Polprisjatke" in "prisjatke"
Fondu na 90¦
"Vejer" - pahljača, z double flic
Preparation za revoltade
Elementi madžarskega plesa:
prvi madžarski hod (z developpé) na éffacé in na croisé
madžarski hod z enojnim in dvojnim udarcem v paralelni I. poziroma
drugi madžarski hod
balancé éffacé
balancé croisé
"verjovočka" na mestu, v obratu, s pomikom nazaj
saut de basque
korak s ploskom dlani ob dlan
preparation za "golubec"
"golubec" s pomikom vstran in z obratom na mestu
spust na koleno, tudi s pomikom naprej
dos-…-dos (v dvoje)
balancé - "golubec"
cabriolle
Elementi poljskega plesa:
osnovni korak mazurke (pas couru v dvoje)
balance
osnovni korak mazurke (pas galla v dvoje)
"golubec" s pomikom vstran
obrati en dehors in en dedans, solo in v dvoje
osnovni hod "krakowiaka"
udarci s celim stopalom v "krakowiaku"
balance - "golubec" v "krakowiaku"
Elementi španskega plesa:
osnovni port de bras
enostavni udarci nog
battement tendu
pas de basque
Letni izpit:
. exercis
. plesi, ki so v programu tega letnika
4. letnik (35 ur)
V zaključnem letniku je poudarek na spoznavanju osnov španskih plesov. Obenem dijaki utrjujejo gradivo predhodnih letnikov. Izpopolnjujejo tehniko in koordinacijo gibov. V mešanih razredih je poudarek na plesu v parih. Posebno skrb posvečamo umetniškemu izrazu ter pripravi na maturo.
Elementi španskega plesa:
balancé z različnimi položaji telesa in rok
pas glissade
sissonne - pas de bourrée
chassé z udarom stopala ob tla
pas de chat
préparation za renversé
renversé
zahtevnejši udarci nog v različnih ritmih
rond de jambe v plié in v skoku
obrati soutenu
raba pahljače
raba kastanjet.
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Didaktična navodila in medpredmetne povezave so navedena na začetku vsebin posameznega letnika.
Dijak zaključuje predmet v 2. in 3. letniku z letnim izpitom,v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno. Izpit je v obliki nastopa.