Učni načrti za petje – inštrument, solfeggio, glasbeni stavek, zgodovino glasbe, klavir, skupinsko igro, osnove improvizacije in osnove aranžiranja so bili sprejeti na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
1.1. Jazz petje
1.2. Jazz klavir
1.3. Jazz kitara
1.4. Jazz bobni
1.5. Jazz kontrabas
1.6. Jazz saksofon
1.7. Jazz trobenta
2. Solfeggio
5. Klavir
Predmet se poučuje v vseh letnikih; v skupni obsegu je 420 ur. To je temeljni predmet tega modula. Vsebina:jazz petje, jazz klavir, jazz kitara, jazz bobni, jazz kontrabas, jazz saksofon, jazz trobenta.
|
I. |
RAZVOJ PEVSKE TEHNIKE 1. usvajanje in razvijanje tehničnih prvin |
|
II. |
OBLIKOVANJE GLASBENE OSEBNOSTI 1. širjenje strokovnega znanja 2. spoznavanje in razvijanje muzikalnih prvin 3. teoretično pristopanje k študiju glasbe različnih stilov (analiza, poslušanje in seznanjanje s specifičnimi pojmi in oznakami) 4. seznanjanje z osnovami vokalne improvizacije ter spodbujanje h kreativnemu ustvarjanju 5. navajanje na samostojen študijski proces, razvijanje študijske discipline, urjenje spomina, preciznosti, koncentracije |
|
III. |
SEZNANJANJE Z ELEKTROAKUSTIČNIMI ELEMENTI 1. praktično in teoretično spoznavanje delovanja osnovnega pevskega sistema - ozvočenja (petje z mikrofonom, tudi z uporabo slušalk...) 2. spoznavanje osnov akustike |
1. letnik (105 ur)
TEHNIČNE PRVINE
|
1. |
Osnovne informacije o anatomiji in funkcioniranju govornega in pevskega mehanizma. |
|
2. |
Osnovne informacije o anatomiji in funkcioniranju dihalnega mehanizma. |
|
3. |
Zavestno, kontrolirano dihanje. Po potrebi ozavečanja o posameznih fazah; kombiniran vdih, aktiviranje prepone in trebušne stene, kontroliran izdih (doziranje stopnje dejavnosti opornega mehanizma). |
|
4. |
Govorjene in pete vaje za: |
|
5. |
Produkcija, ozvočevanje, "oblikovanje" glasu |
|
6. |
Petje "na opori", v ustreznem obsegu in dinamiki: Pozornost aktivni drži, sproščenosti telesa (obraz, vrat, ramena, roke). |
MUZIKALNE PRVINE
|
1. |
Študij stilno raznovrstnega repertoarja v ustreznem obsegu; posvečanje pozornosti: |
|
2. |
Spodbujati, voditi in izrabljati smisel za improvizacijo, praviloma v okviru jenih skladb in znanih harmonskih vzorcev. |
TEORETIČNO DELO
(v šolskem letu 2)
PROGRAM
Vse skladbe jazza / popa se študirajo "akustično", finalizirajo pa z mikrofonom.
Z mikrofonom in ob inštrumentalnem play backu se izvajajo tudi vaje za improviziranje.
IZPITNA SNOV
Poje se brez oziroma z mikrofonom.
2. letnik (105 ur)
TEHNIČNE PRVINE
|
1. |
Izpopolnjevanje dihalne tehnike; poznavanje njenih posameznih faz |
|
2. |
Oblikovanje, ozvočevanje (resoniranje) glasu v obeh registrih |
|
3. |
Kontinuiteta, izenačevanje zvoka (Kontinuirano, gladko prehajanje iz registra v register) |
|
4. |
Vokalize, artikulacije, scat tehnika v: - durovi, naravni/harmonični molovi, bluesovi in modalnih lestvicah (miksolidijska, dorska, frigijska, lidijska, lokrijska) |
|
5. |
Scat kot izhodišče vokalni improvizaciji; vaje na standardnih harmonskih vzorcih |
Vaje se pojejo v razširjenem obsegu in dinamiki, v raznih načinih (legato, non legato, staccato).
MUZIKALNE PRVINE
Študij stilno raznovrstnega programa na odgovarjajoči težavnostni stopnji. Pomembno je sledeče:
Improvizacija na osvojene pesmi iz programa.
TEORETIČNO DELO
PROGRAM
Program se študira in izvaja na isti način kot v 1. letniku.
IZPITNA SNOV
3. letnik (105 ur)
TEHNIČNE PRVINE
|
1. |
Izpopolnjevanje dihalne tehnike |
|
2. |
Izpopolnjena produkcija glasu - večji obseg, večja dinamika |
|
3. |
Vokalize, artikulacije, scat tehnika Vaje se izvajajo v večjem obsegu, večji dinamiki in v: - duru, molu Seznanitev z alteriranimi lestvicami: miksolidijska#11; zmanjšano-celotonska; zmanjšana (pol-cel ton)... |
|
4. |
Improvizacija - scat na standardnih harmonskih vzorcih |
MUZIKALNE PRVINE
|
1. |
Izpopolnjevanje, nadgrajevanje vsega doslej obravnavanega |
|
2. |
Poudarek na improviziranih chorusih (Na skladbah iz letnega programa in z ozirom na pridobljeno teoretično znanje) |
TEORETIČNO DELO
PROGRAM
IZPITNA SNOV
4. letnik (105 ur)
TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE
|
1. |
Izpopolnjevanje, nadgrajevanje vsega doslej obravnavanega |
|
2. |
Vokalize, artikulacije, scat v doslej obravnavanih lestvicah; novi
sta: |
|
3. |
Improvizacija - scat na raznih harmonskih soslednjih (chord progression) |
|
4. |
Poznavanje in obvladovanje mehanizmov: dihalni, pevsko/govorni in oporni Dijak zadnjega letnika zna: Izpopolnjuje: |
|
5. |
Delo pedagoga obsega tudi vodenje in oblikovanje sledečih bistvenih faktorjev oziroma sposobnosti sodobnega pevca/ustvarjalca: |
TEORETIČNO DELO
PROGRAM
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami
Specialno-didaktična priporočila so v okviru vsebinskih sklopov predmetnega kataloga znanj.Predmet se povezuje z vsemi drugimi glasbenimi predmeti, s slovenščino in zgodovino.
V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit (nastop), v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno. Letni izpit opravljajo pred 3-člansko komisijo.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (petje) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (petje) odredba predpisuje:
“Učitelj petja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz petja in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pevec,
– akademski glasbenik – pevec.”
Pripravljen je seznam skladb; okarakterizirane so z oznakami za težavnostno stopnjo glede na glasovni obseg, ritmično/melodično in harmonsko zahtevnost.
Ambitus (obseg) je označen z intervalom ( -7 molova septima, #11 zvišana undecima itd.).
I. stopnja so lažje, lahke skladbe
II. stopnja so srednje težke skladbe
III. stopnja so težje in težke skladbe
Naloga predmeta je, omogočiti dijakom dejavno seznanjanje z glavnimi slogi in predstavniki jazza, cilj pa je razvijati sposobnost za ustvarjalno izražanje z improvizacijo, klavirsko tehniko in muzikalnostjo.
Dejavno spoznavanje jazzovskih slogov pomeni, da so dijaki s spoznavanjem glavnih značilnosti določenega sloga sposobni tak slog inštrumentalno reproducirati.
Muzikalnost se razvija s transkribiranjem posnetkov, ritmična stabilnost pa z uporabo metronoma.
Za razvoj klavirske tehnike je poleg jazzovskih lestvic v vseh tonalitetah, jazzovskih vzorcev (jazz patterns), jazzovskih etud in transkripcij bistvenega pomena klasični repertoar; priložen je učnemu načrtu.
Sposobnost za kreativno izražanje z improvizacijo razvijajo dijaki s pomočjo profesorja s spoznavanjem osnov jazzovskega fraziranja, sposobnostjo za razvijanje motiva in še posebno z razvijanjem notranjega sluha.
Pouk poteka kot vzporedno delo v okviru jazzovskega in klasičnega repertoarja v časovnem razmerju dve (jazz): ena (klasika).
1. letnik (105 ur)
Od dijaka pričakujemo obvladovanje osnovnih principov modalnega jazza, kakor je predstavljen na plošči Milesa Davisa Kind Of Blue.
1. Pojasnitev akordnih simbolov
2. Konstrukcija akorda (voicing) v levi roki brez osnovnega tona na funkcijskih
tonih (terci in septimi)
3. Kadence II-V-I
4. Pojasnitev ritmične strukture jazz glasbe: jazz swing osminke, sinkope,
naglaševanje na drugi in četrti dobi v taktu, vadba dvotaktnih ritmičnih
vzorcev, ki so derivirani iz izbranega jazzovskega standarda ali sola, in
opozorilo, da so taki vzorci osnova za ideje v jazzovski improvizaciji
5. Spoznavanje odnosov med jazz harmonijo in jazz lestvicami
6. Vadba jazzovskih lestvic in melodičnih vzorcev v jazzovskih swing osminkah
z metronomom na drugo in četrto dobo
7. Spoznavanje jazzovskega fraziranja s transribiranjem solov
8. Vadba improvizacije, razvijanje notranjega sluha prek koncepta ciljnih
not (target notes)
9. Komponiranje sola zaradi razvoja discipline solistične igre
10. Obvladovanje minimuma desetih jazzovskih standardov
11. Transkripcija najmanj petih skladb popa ali rocka
Izpitna snov
Trije jazzovski standardi – vsak z najmanj dvema chorusoma solo
Literatura
Dan Herle: Jazz Improvisation For Keyboard players V., I, II
Bill Dobbins: The Contemporary Jazz Pianist V., I
Jerry Coker: Patterns For Jazz
John Mehagan: Contemporary Piano Styles
Oscar Peterson: Jazz Etudes
Jamey Aebersold: Gettin' It Together
2. letnik (105 ur)
V drugem letniku mora dijak aktivno obvladati osnovne principe sloga bebop.
1. razčlenitev osnovnih karakteristik bebopa
2. analiza oblik: blues, rhythm changes, ornitology
3. transkribiranje karakterističnih fraz iz solov Charlieja Parkerja in
Buda Powella
4. vadba transkribiranih solov iz knjige Charlie Parker - Omni Book
5. vadba improviziranja, tako da kot osnovne elemente jemljemo ideje Charlieja
Parkerja in Buda Powella
6. jazzivsju voicingi v široki poziciji
7. vadba osnovnih ritmičnih figur za spremljanje solista v ansamblu
8. najmanj deset standardov bebop
9. transkripcija petih skladb popa ali rocka
Izpitna snov
1. bebop blues
2. bebop standard
3. balada, latin ali 3/4 skladba
4. skladba po izbiri
Literatura
Bill Dobbins: The Contemporary Jazz Pianist V., I, II, III
David Baker: Jazz Improvisation
Dan Herle: Jazz Improvisation For Keyboard Players V., II
David Baker: Patterns
Charlie Parker: Omni Book
Bud Powell: Solos
3. letnik (105 ur)
1. Igranje balad - od starejših do modernejših načinov
2. Zahtevnejši klavirski voicingi za igranje v ansamblu
3. Vodenje glasov pri harmonizaciji melodije
4. Spoznavanje starejših stilov - ragtime - Jelly Roll Morton, stride -
Teddy Wilson, Fats Waller, Earl Hines
5. Analiza stila Billa Evansa, Oscarja Petersona, Georgea Shearinga
6. Najmanj osem standardov po izbiri, štirje v tehniki stride, dve baladi
s postavljeno teksturo
1. trije standardi po izbiri
2. ena balada
3. stride
Literatura
Bill Dobbins: The Contemporary Jazz Pianist V., II, III
Mehegan: V., III, IV
Scott Joplin: Ragtimes
Bill Evans: Solos
4. letnik (105 ur)
Za četrti letnik je predvideno spoznavanje osnov modernih jazzovskih slogov in soliranja.
1. Kvartni voicingi, uporaba pentatonike, linije izhajajoče iz kvart, politonalnost,
harmonski substituti
2. Analiza slogov McCoy Tyner, Herbie Hancock in vadba transkripcij sola
3. Rockovskim jazz in latinski slogi
4. Jazz v nepravilnih metrumih
5. Osnove jazzovskega klavirskega soliranja: arpeggi, root-voicing comping,
bas Linije v levi roki
6. Priprava za maturitetni izpit po maturitetnem katalogu
Literatura
Herle V.: III
Dobbins V.: II, III, IV
Hehegan V.: IV
McCoy Tyner: Solos
Herbie Hancock: Solos
S spoznavanjem in obvladovanjem klasičnega repertoarja dijak razvija tehniko na inštrumentu, spoznava literaturo in povezave med elementi klasičnih slogov in jazzovski glasbe. Vsebina je zasnovana v izhodišču, da dijak obvlada znanje klavirja na stopnji šestega razreda glasbene šole. Če je njegovo znanje boljše, naj profesor vsebino prilagodi.
1. letnik
Izpitna snov
1. Etuda
2. J.S.Bach: Francoska suita ali troglasna invencija
3. Sonata ali variacije
4. Skladba po izboru
Zaželeno je igranje izpitnega programa na pamet.
2. letnik
etude: Czerny, op. 740, Clementi: Gradus ad Parnasum
najmanj šest etud
polifone skladbe: Bach: Štiriglasne invencije
Scarlatti: Sonate
Bach: Angleške suite
najmanj ena suita, dve sonati ali invenciji
sonate in variacije: Mozart ali Beethoven
dve skladbi (po izbiri profesorja) iz 19. ali 20. stoletja
Izpitna snov
1. etuda
2. Scarlatti: dve sonati ali Bach: triglasna invencija ali suita
3. sonata ali variacije
4. skladba po izbiri
Zaželeno je igranje na pamet.
3. letnik
etude: Clementi: Gradus ad Parnasum, Neupert, Mosheles, najmanj šest etud
Bach: Preludiji in fuge, najmanj trije preludiji in fuge
Beethoven: sonate ali variacije, najmanj ena sonata in ene variacije
dve skladbi (po izbiri profesorja) iz 19. ali 20. stoletja
Izpitna snov
1. etuda
2. preludij in fuga
3. sonata ali variacije
4. skladba po izboru
Zaželeno je igranje na pamet.
4. letnik
etude: Neupert, Kessler, Nowakovski, Moszkowski
najmanj šest etud
Bach: Preludiji in fuge, najmanj trije preludiji in fuge
Beethoven: sonate ali variacije
dve skladbi (po izbiri profesorja) iz 19. in 20. stoletja
Izpitna snov
1. etuda
2. preludij in fuga
3. sonata ali variacije
4. skladba po izbiri
Zaželeno je igranje na pamet.
Specialnodidaktična priporočila so v okviru vsebinskih sklopov predmetnega kataloga znanj. Predmet je v tesni povezavi z vsemi drugimi glasbenimi predmeti, zgodovino in slovenščino.
V 1., 2.in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (klavir) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet klavir odredba predpisuje:
“Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov s tipkami – klavir in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– akademski glasbenik – pianist.”
Dijaki pridobivajo, osvajajo in poglabljajo izvajalsko tehniko ter se usposabljajo za obvladovanje vseh izraznih značilnosti svojega glasbila.
S pomočjo učitelja:
Z igranjem del s področja jazzovske in zabavne glasbe slovenskih avtorjev spoznavajo, z nastopi pa predstavljajo našo glasbeno ustvarjalnost širši javnosti.
Pouk poteka kot vzporedno delo na jazzovski in klasični kitari v časovnem razmerju dva (jazz) : ena (klasika).
1. letnik (105 ur)
A JAZZOVSK KITARA (70 UR)
Tehnično delo
1. Osnove udarne tehnike desne roke:
a) z drsalko (razlaga odvisnosti smeri udarca od izvajanja različnih notnih
vrednosti);
b) brez drsalke (navezava na udarno tehniko pri igranju na klasično kitaro)
|
2. |
Osnove tehnike leve roke: a) drža prstov |
|
3. |
Lestvice v prvi legi: C, G, F, B b, D, A, E b, Am (trije tipi), Em (trije tipi), Dm (trije tipi), kromatična lestvica. |
|
4. |
Uvod v sistemizacijo prstnih redov za igranje diatoničnih lestvic v višjih legah: prstni redi št. 1, 2, 3, 4 in 1A (po W. G. Leavittu) z razlago specifičnih pojmov, kot sta "finger roll", "finger stretch" itd. |
|
5. |
Na osnovi prej omenjenih prstnih redov hkratna razlaga modusov, predvsem dorskega in miksolidijskega. |
|
6. |
Akordična igra: tri osnovne oblike akordov ter njihove izpeljanke. Razlaga principa izpeljevanja novih in bolj zapletenih akordičnih prijemov iz osnovnih. |
|
7. |
Razlaga akordičnih simbolov. |
Literatura
W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar I (Berklee Press)
J. Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - zvezka št. 24 in 1
(J. Aebersold)
J. Pass: Guitar Chords (Mel Bay Publications)
J. Pass: Guitar Style (Mel Bay Publications)
Pojasnilo
Lestvice utrjujemo solistično, s "playbacki" J. Aebersolda (z dinamiko od pp do ff, crescendo in decrescendo) in postopno uvajamo ob enakomernih osminkah tudi "swing" osminke ter melodično - ritmične motive oziroma načine za delo z lestvicami.
Etude
1. Linearne etude: igranje in učenje na pamet značilnih jazzovskih fraz v duru, molu in bluesu, vse ob spremljavi učitelja, "playbacka" ali ansambla
2. Akordične etude solo: a) klasične jazz etude
b) jazzovske etude solo
c) etude za ritem kitaro - osnove swinga in latina
3. Etude dueti: a) klasični dueti (primerni za igranje z drsalko)
b) melodično - ritmične študije
Literatura
W.G.Leavitt: Klasične študije za jazzovsko kitaro (Berklee Press)
W.G.Leavitt: A Modern Method for Guitar I (Berklee Press)
W.G.Leavitt: Melodično - ritmični dueti (Berklee Press)
J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - različni zvezki (J.
Aebersold)
Pojasnilo
Dijaka navajamo na prilagajanje fraz različnim tonalitetam in taktovskim načinom. Začne jih vnašati v formo, začenši z bluesom, nato pa že v prve modalne skladbe, kot je Maiden Voyage. Razložimo pojme: intro, vamp, interlude, ending, tag, latin, double time feeling in podobne. Klasične študije so etude Carcassija, Sora in podobnih avtorjev, ki so primerne za izvajanje z drsalko. Melodično - ritmične etude izvajamo v različnih swing in latin ritmih: učitelj in dijak nenehno menjavata vlogi solista in spremljevalca.
Skladbe
|
1. |
Nekaj bluesovskih tem (Tenor Madness itd.) |
|
2. |
Modalne skladbe kot: Miles Davis: So What |
|
3. |
Enostavnejše teme D. Ellingtona, C. Porterja, J. Kerna |
Transkribiranje
V začetku dijak transkribira za ta namen napisane šolske primere, kot so v knjigi Johna La Porta: A Guide to Improvisation (Barklee Press). V prvem letniku šest transkripcij.
Prima vista
1. Branje in igranje na posameznih strunah, posameznih legah, parih strun, skupinah strun (učitelj "omeji" izvedbo z različnimi napotki)
2. Branje akordičnih simbolov v različnih ritmih
Literatura
T. Tedesco: For Guitar Players Only (Dale Zdenek Publications)
Katerakoli primerna literatura.
Skupne vaje
Dijaki že v prvem letniku formirajo stalne ali občasne due, sodelujejo pa tudi v ansamblih.
B KLASIČNA KITARA (35 ur)
Tehnično delo
|
1. |
Kontrola in po potrebi popravljanje osnov udarne tehnike prstov desne roke: a) enoglasje (posamezni prsti, menjalno udarjanje z in brez naslona) |
|
2. |
Kontrola in po potrebi popravljanje osnov tehnike leve roke: a) postavljanje prstov leve roke |
|
3. |
Diatonične lestvice glavnih tonalitet v obsegu dveh oktav |
|
4. |
Akordične kadence glavnih tonalitet - akordične figuracije |
|
5. |
Kromatika v različnih legah po vseh strunah in kromatika po posameznih strunah z menjavo leg |
|
6. |
Vezava tonov - utrjevanje in po potrebi popravljanje osnov |
|
7. |
Usklajevanje vertikalnega in horizontalnega gibanja leve roke |
|
8. |
Razvijanje orientacije prstov leve roke |
|
9. |
Dvojemke (terce): kontrola in utrjevanje osnov |
Literatura
Ustrezno gradivo iz izdaje T. Šegula: Mladi kitarist 2 - Tehnične vaje (DZS)
Etude
Izbor etud z uporabo najpomembnejše problematike, obravnavane pri tehničnem delu.
Literatura
T. Šegula: Mladi kitarist 2 - Etude (DZS)
Skladbe iz različnih obdobij
|
1. |
Kontrola in po potrebi popravljanje osnov muzikalnega oblikovanja: a) oblikovanje tona, motiva in fraze |
|
2. |
Spoznavanje in interpretacija različnih enostavnejših glasbenih oblik |
|
3. |
Ustrezna interpretacija skladb različnih stilov |
|
4. |
Dinamika, agogika in barvna raznolikost kot sredstvo interpretacije |
Izbor najpomembnejših skladb iz posameznih stilnih obdobij.
Literatura
T. Šegula: Mladi kitarist 2 - Izbor skladb (DZS)
LETNI IZPIT
2. letnik (105 ur)
A JAZZOVSKA KITARA (70 ur)
Tehnično delo
|
1. |
Udarna tehnika desne roke: razlaga uporabe drsalke pri igranju triol, punktiranih ritmov, tremola in podobno. Dopolnjevanje menjalnega udarca z drugačnimi kombinacijami glede na prehajanje z ene strune na drugo |
|
2. |
Udarna tehnika leve roke: utrjevanje štirih osnovnih prstnih redov posamezno, nato povezano |
|
3. |
C, F, G, D, A, B , E durove lestvice skozi pet leg oziroma pet prstnih redov |
|
4. |
Durova in molova pentatonika |
|
5. |
C, F, G, D, A, Bb, Eb jazz mol lestvice (razlaga odvisnosti molovega prstnega reda od durovega) |
|
6. |
Harmonični mol: igramo vzporedne molove harmonične lestvice (vzporednemu duru zvišamo kvinto in podobno) |
|
7. |
Kromatična lestvica |
|
8. |
Celotonska lestvica |
|
9. |
Akordična igra: razloženi trizvoki in četverozvoki zgoraj navedenih tonalitet. Spoznavanje z novimi in bolj zapletenimi akordičnimi strukturami z razlago uporabe različnih postavitev in gostot akordov glede na zasedbo in stil. Dijak se privaja orientiranju s pomočjo osnovnega tona akorda, ki ga v prijemu sicer ni. Akordi s terco in septimo v basu itd |
Literatura
W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar II (Berklee Press)
J. Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
J. Aebersold: A New Approach To Jazz Improvisation zvezki št. 24, 1 in
34
J. Pass: Guitar Chords (Mel Bay Publications)
J. Pass: Guitar Style (Mel Bay Publications)
Pojasnilo
Intenziviranje tempa glede na prvi letnik, veliko pozornosti namenjamo tonu, ki ne sme biti odvisen od moči ojačevalca; sicer kot v prvem letniku, le s težjimi melodičnimi in ritmičnimi motivi.
Etude
|
1. |
Linearne: utrjevanje fraz iz prvega letnika in dodajanje vedno novih, zgrajenih tudi na osnovi novih lestvičnih materialov (tu lahko nekoliko "prehitevamo" z zmanjšano in alterirano lestvico, poudarek pa je še vedno na dorskem, miksolidijskem, lidijskem modusu in bluesovski lestvici). |
|
2. |
Akordične solo etude: a) klasične (težavnejše) |
|
3. |
Etude dueti: a) težavnejšii klasični dueti z drsalko |
Literatura
W.G. Leavitt: Klasične študije za jazzovsko kitaro (Berklee Press)
W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar II (Berklee Press)
W.G.Leavitt: Melodično-ritmični dueti (Berklee Press)
J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - različni zvezki (J.
Aebersold)
J. Aebersold: Learn to Improvise Jazz, zvezek št. 29 (Play duets with Jimmy
Raney)
Joe Pass and Herb Ellis: Jazz Duets (Mel Bay Publications)
Pojasnilo
Vnašamo nove fraze v blues, modalne skladbe in pridobivamo repertoar jazz standardov bolj zapletenih form in ritmov (tudi z mešanimi in kombiniranimi ritmi).
Skladbe
Standardi
Literatura
J. Aebersold: Learn to Improvise Jazz - zvezki manjše težavnostne stopnje, kot so št. 12 (skladbe D. Ellingtona), št. 8 (Sonny Rollins - lažje skladbe), št. 20 (Jimmy Raney), št. 42 (Blues v vseh tonalitetah) in podobni.
Pojasnilo
Dijak izdela vsak mesec (približno) eno pisno pripravo za skladbe, ki jih igra (zaželene ali kar nujne so tudi njihove lastne skladbe); sam napiše tehnično in etudno gradivo, doda morebitno transkripcijo in solo.
Transkribiranje
Zahtevnejše transkripcije iz knjige Johna La Porta: A Guide to Improvisation. Nekaj transkripcij enostavnejših skladb v počasnih tempih.
Prima vista
1. Branje kitarskih partov lažji bigbandovskih priredb
2. Branje akordičnih simbolov
3. Branje posebej za ta namen pripravljenih težavnejših primerov
Literatura
T. Tedesco: For Guitar Players Only (Dale Zdenek Publications)
W.G. Leavitt: Reading Studies for Guitar (Berklee Press)
Skupna vadba
Nadaljevanje dela v duetih, triih, ritem sekcijah oziroma ansamblov ob nenehni kontroli s snemanjem in poslušanjem.
B KLASIČNA KITARA (35 ur)
Tehnično delo
|
1. |
Razvijanje udarne tehnike prstov desne roke |
|
2. |
Durove in molove lestvice v obsegu dveh oktav z menjavo leg na različnih strunah, durove in molove lestvice v obsegu ene oktave po dveh ali treh strunah z izhodiščem na različnih strunah in v različnih legah |
|
3. |
Akordične kadence durovih in molovih tonalitet v višjih legah - akordične figuracije |
|
4. |
Vezava tonov - zahtevnejši primeri (npr. z glissandom, prek strune, vezave več tonov, v dvojemkah) |
|
5. |
Okraski - zahtevnejši primeri (npr. okraski z več toni, trilec, okraski v kombinaciji z naravnimi flažoleti) |
|
6. |
Usklajevanje vertikalnega in horizontalnega gibanja leve roke |
|
7. |
Razvijanje orientacije prstov leve roke |
|
8. |
Razvijanje razpetja leve roke |
|
9. |
Dvojemke (terce, sekste, oktave, decime) |
|
10. |
Naravni flažoleti - teoretično seznanjanje in praktična uporaba |
|
11. |
Scordatura (preglasitev šeste strune v D) |
|
12. |
Portamento, glissando, portato, staccato |
|
13. |
Vibrato |
|
14. |
Razvijanje hitrosti igranja |
|
15. |
Razvijanje dinamične in barvne diferenciacije |
Literatura
Ustrezno gradivo iz izdaje T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Tehnične vaje (DZS)
Etude
Izbira etud z uporabo najpomembnejše problematike, obravnavane pri tehničnem delu.
Literatura
T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Etude (DZS)
Skladbe iz različnih obdobij
1. Spoznavanje in interpretacija krajših cikličnih oblik in enostavnejših
variacijskih oblik
2. Poglabljanje ustrezne interpretacije skladb različnih slogov
Izbira najznačilnejših skladb iz posameznih slogovnih obdobij
Literatura
T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Izbor skladb (DZS)
LETNI IZPIT
3. letnik (105 ur)
A JAZZOVSKA KITARA (70 ur)
Tehnično delo
|
1. |
Desna roka: utrjevanje tehnike igranja z drsalko ob hitrejših tempih. Redefiniranje pojma "lega". |
|
2. |
Leva roka: preostale lestvice skozi pet leg in pet prstnih redov (kolikor jih dijak ni predelal že prej). Z razvojem prstnih redov številka 1 in 4 dobimo dvanajst prstnih redov, ki postanejo osnova za nadaljnje delo. Z mutacijo in zvišano 5. stopnjo veljajo tudi za jazzovski mol in harmonični mol. Naravni mol je tehnično le eden od modusov (dijak igra sedaj že vseh 7 modusov). |
|
3. |
Zmanjšana lestvica (3 prstni redi) |
|
4. |
Akordična igra: |
Literatura
W.G. Leavitt: A Modern Method for Guitar III (Berklee Press)
J.Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
J.Aebersold: A New Approach To Jazz Improvisation- različni zvezki
J.Pass: Guitar Chords (Mel Bay Publications)
J.Pass: Guitar Style (Mel Bay Publications)
Pojasnilo
Vseh 12 prstnih redov vadimo predvsem na dva načina: ena lestvica skozi 12 leg in 12 lestvic v eni legi ter s kombinacijami obeh načinov. V 3. letniku le nekaj tonalitet, preostale v 4. letniku. Na podoben način vadimo tudi trizvoke in četverozvoke, tako dijaka počasi seznanjamo tudi z najbolj praktičnimi načini in mesti za menjavo leg.
Etude
1. Linearne: memoriranje novih in zahtevnejših stilnih fraz s poudarkom na prilagajanju motivov novim harmonskim okoljem in lestvičnim materialom (jazz mol, harmonični mol, itd.) - delo z motivom.
2. Akordične solo etude: a) klasične (zahtevne)
b) jazzovske
etude solo (težavnejše)
c) etude
za ritem kitaro (rumba, tango, mambo, merengue, bolero, conga, 5/4 swing,
samba, joropo, paso doble)
3. Etude dueti: a) Klasični (zahtevnejši)
b) Melodično-ritmične jazzovske študije
(obravnava značilnih jazzovskih kadenc kot npr.: I III7 Vim7
VI7 IIm7 V7 I, I I7
IV bVI7 V7sus4 bII7
I in podobnih, predvsem glede na odnos akord-lestvica), katere
izvajamo v zgoraj navedenih plesnih ritmih. Študij "turnaroundov".
Literatura
W.G. Leavitt: Klasične študije za jazz kitaro (Berklee Press)
W.G.Leavitt: A Modern Method for Guitar III (Berklee Press)
W.G.Leavitt: Melodično-ritmični dueti (Berklee Press)
J.Aebersold: A New Approach to Improvisation - zvezki št. 29,21, 3, 16
Joe Pass and Herb Ellis: Jazz Duets (Mel Bay Publications)
Pojasnilo
Širimo repertoar standardov (obvezno učenje na pamet); tako preizkušamo pridobljeno znanje.
Skladbe
Standardi (srednje težavnostne stopnje)
Literatura
J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - zvezki srednje težavnostne
stopnje
Različne "fake books"
Pojasnilo
Dijak vsak mesec izdela eno pisno pripravo ter jo izvede pri uri oziroma nastopu.
Transkribiranje
Transkribiranje težavnejših skladb: solističnih delov kot tudi drugih elementov orkestracije oziroma izvedbe na posnetku.
Prima vista
1. Branje kitarskih partov zahtevnejših bigbandovskih priredb
2. Analiza sestavljenih oziroma bolj kompliciranih akordičnih simbolov ("slash"
akordi ipd.), s poudarkom na alterianih akordih
3. Branje literature, napisane za ta namen
Literatura
T. Tedesco: For guitar players only (Dale Zdenek Publications)
.G. Leavitt: Reading Studies for Guitar (Berklee Press) - višje lege
Skupna vadba
Delo v ritem sekciji big banda postane obvezno, zaželeno pa je redno igranje v triu in zasedbah; kitaro kombiniramo v duetih z različnimi inštrumenti.
B. KLASIČNA KITARA (35 ur)
Tehnično delo
1. Razvijanje spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri
2. Razvijanje barvne diferenciacije
3. Razvijanje spretnosti in samostojnosti prstov leve roke
4. Razvijanje spretnosti menjave leg
5. Durove in molove lestvice v obsegu dveh in treh oktav; tipske durove
in molove lestvice v obsegu dveh oktav (modeli, ki se izvajajo po načelu
transpozicije)
6. Durove in molove lestvice v tercah, sekstah
7. Akordične kadence durovih in molovih tonalitet - razvijanje spretnosti,
izvajanja akordičnih figuracij; tipske akordične kadence durovih in molovih
tonalitet (modeli, ki se izvajajo po načelu transpozicije)
8. Vezave in okraski - razvijanje spretnosti izvajanja v enoglasju in v
kombinacijah z akordičnimi prijemi, zlasti z barrejem
9. Rasgueado (enostavnejši primeri)
Literatura
A.Carlevaro: Serie didactica para Guitarra (II. III. IV. zvezek)
B.Henze: Das Gitarrespiel (V. in VI. zvezek)
Etude
F.Sor: Izbor etud iz op. 31 in op. 35
M.Carcassi: Izbor etud iz op. 60
H.Albert: Etude - 2. zvezek
Skladbe različnih obdobij
1. Spoznavanje in interpretacija daljših cikličnih oblik in zahtevnejših
variacijskih oblik
2. Spoznavanje in interpretacija daljših svobodnih oblik
3. Nadaljnje poglabljanje ustrezne interpretacije skladb različnih stilov
Literatura
Izbor skladb iz posameznih stilnih obdobij:
J.A.Logy: Partita a-mol
R. de Visée: Suite
M. Giuliani: tri sonatine op. 71
F. Carulli: Sonate
F. Carulli: Variacije na italijanski napev
L. Legnani: Scherzo z variacijami op. 10
M. Carrassi: Rondino
F. Sor: Menueti op. 11
J. Malats: Sonata espanola
F. Tárrega: Capricho arabe
A. Lauro: Valses venezolanos
A. Uhl: 10 Stücke
F. Just: 5 Spicertuche
L. Brouwer: Estudios s.
LETNI IZPIT
4. letnik (105 ur)
A JAZZOVSKA KITARA (70 ur)
Tehnično delo
|
1. |
Desna roka: perfekcioniranje linerarne in akordične igre v hitrih tempih |
|
2. |
Utrditev dijakove individualne kombinacije drsalka - fingerpicking z definiranjem drže drsalke med fingerpickingom |
|
3. |
Leva roka: uvedba "double time feelinga" v počasnejših tempih ter kromatike (zgornji in spodnji ter prehajalni kromatični toni) |
|
4. |
Dograjevanje sistema prstnih redov z razširitvijo na vse praktično uporabne tonalitete |
|
5. |
Alterirana lestvica (tehnično kot modus jazzovskega mola) |
|
6. |
Akordična igra: akordi do tercdecimakordov. Vzporedno delo na lestvici in akordu. Premostitev obsega dveh oktav z lestvico ali akordom (dve pojavni obliki istega zvočnega materiala). Npr. lidijski modus na C: C, E, G, H, D, Fis, A, nato C, D, E, Fis, G, A, H, ob čemer dijak zaokroži spoznavanje jazzovskega tonskega materiala, vadi ga linearno v obliki lestvic in sedaj tudi v obliki akordov |
Pojasnilo
Tak način dela se nadaljuje tako, da dijaki pišejo svoje etuude. To je priprava za izvedbo standardov ali njihovih lastnih skladb. Z različnimi melodičnimi in ritmičnimi motivi, tudi v "double time feelingu" in dodajanjem kromatike. Triglasne in štiriglasne akorde tudi melodiziramo glede na odnos lestvica - akord. Predvsem triglasni "voicingi" so zelo uporabni za solističo igranje "fille" in "comping".
Literatura
W.G. Leavitt: A Modern Method for guitar III (Berklee Press)
J.Bell - P. Pickow: Jazz Guitar (Music Sales)
J.Aebersold: A New Approach To Jazz Improvisation - različni zvezki
Hal Crook: How to Improvise (Advance misic)
Dan Haerle: The Jazz Sound (Hal Leonard publishing corporat.)
Axel Jungbluth: Jazz Harmonielehre (Schott)
Etude
|
1. |
Linearne: razvijanje dijakovega lastnega sloga ob spoznavanju gradnje sola, osnov reharmonizacije in praktične uporabe zahtevnejših jazzovskih fraz. Igranje. "In" in "out" Spoznavanje z bitonalnostjo v teoriji in praksi. "Rhythm changes". |
|
2. |
Akordične solo etude: a) klasične (nekaj zahtevnih - tudi violinske
etude) |
|
3. |
Etude dueti: a) klasični (zahtevni) |
Literatura
W.G.Leavitt: Klasične študije za jazzovsko kitaro (Berklee Press)
W.G.Leavitt: A Modern Method for Guitar III (Berklee Press)
W.G.Leavitt: Melodično - ritmični dueti (Berklee Press)
J.Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - različni zvezki
Joe Pass and Herb Ellis: Jazz Duets (Mel Bay Publ.)
Laurindo Almeida: Conteporary Moods for Classical Guitar (Robbins music
corporation)
Pojasnilo
"Out" izvajamo z dijaki, ki pokažejo nagnjenje do takega načina. "Rhythm changes" reharmoniziramo iz osnovne variante k bolj zapletenim, te opremljamo z novimi prilagojenimi frazami (tudi z "double time feelingom" in kromatiko), dopolnimo pa jih tudi z igranjem solov mojstrov, kot so J. Pass, W. Montgomery in drugih.
Skladbe
V četrtem letniku zaokrožimo število predelanih standardov na približno 60 (večinoma na pamet), tokrat z "double time feelingom", intenzivnejšo reharmonizacijo ob razvijanju osebnega sloga. Razlaga pojmov: "on the top of the beat", "ahead of the beat", "laid back" in "behind the beat".
Literatura
J. Aebersold: A New Approach to Jazz Improvisation - zvezki visoke težavnostne
stopnje
Različne "fake bookes"
Pojasnilo
Tesno sodelovanje in delo z ritem sekcijo v big bandu ter delo v triu
Transkribiranje
Transkripcije težjih in nekaj težkih skladb oziroma njihovih delov ter analiza solov: spoznavanje slogovnih elementov znanih kitaristov: fraz, lickov, figur itd. Upoštevamo dijakov izbiro.
Prima vista
Dijak naj prebira čim več dostopnega notnega gradiva za kitaro, pa tudi za druge inštrumente.
Skupna vadba
Priprava zaključnega izpita
B. KLASIČNA KITARA (35 ur)
Tehnično delo
|
1. |
Razvijanje spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri |
|
2. |
Razvijanje barvne diferenciacije z vključevanjem spreminjanja položaja desne roke glede na smer poteka strun in s pomočjo kombiniranja prstne igre z igranjem cele roke |
|
3. |
Razvijanje spretnosti in samostojnosti prstov leve roke |
|
4. |
Razvijanje spretnosti menjave leg v enoglasju, pri dvojemkah in v večglasju |
|
5. |
Durove in molove lestvice v obsegu dveh in treh oktav |
|
6. |
Durove in molove lestvice v tercah, sekstah, oktavah in decimah |
|
7. |
Akordične kadence durovih in molovih tonalitet - razvijanje spretnosti izvajanja akordičnih figuracij |
|
8. |
Vezave in okraski - razvijanje spretnosti potrebne za izvajanje; poudarek je na dinamični in barvni diferenciaciji |
|
9. |
Tremolo |
|
10. |
Rasgueado (zahtevnejše kombinacije) |
|
11. |
Posebni efekti (npr. tambora - bobneči akordi, ipd.) |
|
12. |
Seznanjanje z različnimi novostmi v zapisovanju in izvajanju sodobnih skladb |
Literatura
A.Carlevaro: Serie didactica para Guitarra (II., III., IV. zvezek)
B.Henze: Das Gitarrespiel (5. in 6. zvezek)
Etude
F.Sor: Izbor etud iz op. 6
M.Giuliani: Etude op. 48
H.Albert: Etude - 3. zvezek
F.Tarrega: Etude
Skladbe različnih obdobij
1. Interpretacija zahtevnejših del znanih glasbenih oblik
2. Interpretacija del 20. stoletja, zlasti skladb s sodobnim kompozicijskim
stavkom
Literatura
Izbor skladb iz posameznih stilnih obdobij, npr.:
R.de Viseé: Suite
F.Campion: Suite
J.S.Bach: Suite
A.Diabelli: Sonate
F.Molino: Sonate
F.Sor: Variacije op. 28
F.Molino: Fantazija št. 1
I.Albeniz: Rumores de la caleta
H.Villa - Lobos: Choros št. 1
H.Villa - Lobos: Preludiji
F.Moreno - Torroba: Madronos
F.Just: 4 Kancone
A.Ruiz - Pipo: Cancion y Danza
A.Lagoya: Caprice
F.Burkhart: Passacaglia
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Specialnodidaktična priporočila so opredeljena v okviru pojasnil k posameznim operativnim ciljem in vsebinskim sklopom. Predmet se povezuje z vsemi glasbenimi predmeti po predmetniku ter s slovenščino in zgodovino.
Dijak opravlja letni izpit (nastop) v 1. 2. in 3.letniku, v 4. letniku
pa zaključi predmet z razredno oceno.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (kitara) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (kitara) odredba predpisuje:
“Učitelj kitare je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – kitara in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – kitarist,
– akademski glasbenik – kitarist.”
Dijaki:
1. letnik (105 ur)
TEHNIČNE PRVINE
1. enojni udarci (up - down strokes in taps)
* za razlago naj se uporablja knjiga Genea Krupa Drum Method za kasnejšo
uporabo teh udarcev pri vajah s poudarki pa naj rabi ta literatura:
- J.Morelo: Master Studies (str. 16-23)
- E.Keune: Kleine tromel (str. 49)
- S.Houghton: S.B.B.D. (str. 16-23)
* enojni udarci so osnova za dobro zapestno tehniko, zato je pomembna pravilnost
in ne toliko hitrost izvedbe. Namen teh vaj je razviti osnovni prijem palice
in popolnoma osvojiti zapestni udarec.
2. enojni in dvojni predložki
literatura: G.Stone: Stick Control (str. 16-23)
3. paradidli
4. rolls (5-17 stroke)
literatura: Gene Krupa: Drum Method (str. 28-37)
5. 26 standardnih ameriških rudimentov
*Pomembno je, da elemente iz točk 2, 3 in 4 čim prej povežemo v smiselne
fraze in daljše glasbene celote; dijak naj se jih nauči na pamet.
Literatura: Willcoxon (1-36)
6. prstna tehnika
* Predstavimo jo kot vajo za ogrevanje in nakažemo uporabo pri igranju na
činele.
VAJE NA BOBNIH
1. tehnika leve in desne noge (enojni in dvojni udarci)
2. pravilno sedenje in postavitev
3. vaje za koordinacijo
lit.G.Chester: The New Breed (str. 1-23)
4. igranje figur ostinato (swing) in branje notnega materiala
lit. L.Bellson: Modern Reading Text
T.Reed: Syncopation
5. spoznavanje osnovnih standardnih in plesnih ritmov
(swing.bosa nova, beat, rock'n roll, jazz waltz itd.)
MUZIKALNE PRVINE
1. razvijanje občutka za formo
2. fraziranje in ritmiziranje na določeno temo
*Kot primere uporabimo preprostejše standarde ali melodije, ki jih dijak
že pozna. (Mack The Knife, By By Black Bird, Girl From Ipanema...)
3. etude za mali boben E.Keune in R.Hochrainer s poudarkom na dinamiki
IZPIT - 2 etudi za mali boben
(Willcoxon 1-36, Keune 1-100 ali podobno)
- interpretacija notnega materiala v določenem stilu (swing ali latin)
- transkribirani jazzovski solo ali skladba ob posnetku (Big Band Chart)
2. letnik (105 ur)
TEHNIČNE PRVINE
1. prstna tehnika
lit. D.Wackle: Back To Basies
2. dvojni udarci - komolčna tehnika
3. švicarski rudimenti
4. "closed roll"
lit. E.Keune: Kleine Trommel (str. 108-111)
5. triolsko branje (triplet overlay)
lit.S.Houghton: BB Druming (str. 18-23)
6. Big Band Chart
- razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi notami
- sekcijske in ansambel figure ter preigravanje le teh ("fills and
set ups")
lit. S. Houngton: BB Druming (str. 14-44)
7. rudimenti v poliritmičnih obrazcih
*Te vaje začnemo uvajati šele takrat, ko posamezne rudimente popolnoma obvladamo.
Dobe štejemo na basovski boben in hi-hat, za kontrolo pa vedno uporabljamo
metronom.
8. linearne kombinacije ("Linear Time fills and Phrases")
*Predstavitev najboljuporabnejših linijskih kombinacij med desno nogo in
rokama. Konstruiranje ritmov na tem principu in uporaba v prehodih ("groove").
lit. G.Chaffee: The Independent Drummer
9. metlice
lit. Ed Thigpen: On Jazz Drumming
MUZIKALNE PRVINE
1. Jazzovsko fraziranje
- igranje "za udarcem" (layed back)
- igranje "na udarec" (on the beat)
- igranje "naprej" (on the top of the beat)
* V razlago vpletemo čim več glasbenih primerov za posamezne stile (C.Basie,
Th.Jones, E.Jones, A.Blakey, D.Wackel....)
* Kot primere vzamemo tudi različne jazzovske teme; najprej jih pojemo (bistven
je ritem), kasneje pa obdelamo kot improvizacije na določeno temo. Ko fraziranje
obvladamo, uvedemo še inštrument. Najprej desno roko ("ride"),
nato levo ("snare") in na koncu še desno nogo (bas boben).
2. improvizacija
- (4-4, 8-8)
- improvizacija "na formo"
3. osnove afro-kubanskih ritmov
- rumba clave, son clave
- mambo, rumba
lit.F.Malabe in B.Weiner: Afro Cuban Rhythms
4. Big Band Charts
- igranje ob posnetku
lit. S.Houghton: BB Drumming
aranžmaji P. Herbolzheimerja, T.Johnsa itd.
IZPIT - ena ali dve etudi s predložki in tremolom (closed roll)
lit. E.Keune: Kleine Trommel (145-156)
S.Wilcoxson
- improviziran ali napisan solo
- Big Band Chart
3. letnik (105 ur)
TEHNIČNE PRVINE
1. "fast swing paterns"
2. osnovne tehnike za latino inštrumente
- konga, bongo
- timbale in ročna tolkala
3. uporaba paradidlov za poudarke in predigravanje ("fill in")
4. trojni in četverni predložki (navadni)
5. vsi predložki "izigrani" (ausgeschlagen)
lit. E.Keune K.T. (str. 91, 93, 98, 99)
6. "press roll"
7. vaje za koordinacijo
G.Chester "New Breed" (do konca)
MUZIKALNE PRVINE
1. vloga in delovanje bobnarja v okviru ritem sekcije
*Po možnosti organiziramo vaje z basistom in ob študiju različnih ritmov
(swing, funky, latino...) analiziramo občutja in posebnost različnih stilov.
2. načini spremljave solista
3. kombinirani ritmi in prehodi med njimi
(Night in Tunizia, Bolivia, Spain...)
*Zelo pomembno je, da se dijak zaveda sprememb in hkrati drži tempo. Na primer: prehod iz balade v "double time", iz sambe v "fast swing" in podobno.
4. neparni ritmi
- etno glasba
5. latino ritmi
- mozambique, songo
- samba, baiao
lit. F.Malabe-B.Weiner: Afro Cuban Rhythms
D.Foneska-B.Weiner: Brazilian Rhythms
A.Moreira: The Spirit of percusion
6. branje "prima vista"
7. težavnejši parti za big band
IZPIT - etuda za mali boben
- transkripcija jazzovskega sola
- težji "big band chart"
4. letnik (105 ur)
TEHNIČNE PRVINE
1. kompletiranje rudimentov v celovito vajo ("ritual")
2. vaje za vzdržljivost ("endurance")
3. vaje za hitrost
lit. J.Morelo: Master studies
L.Stone: Stick Control
4. težavnejše ostinato študije
* Razvijamo neodvisnost okončin do te mere, da je močna improvizacija med
posameznimi deli (noge proti rokam, desna roka proti bas bobnu, levi roki
in hi-hatu itd.)
lit. G.Chester: New Bred 2
5. težje ritmične figure - "grupacije"
lit. P.Magadini: Misician Guide to Polirhythms
L.Torenbruno: Rhythmus schulung
6. "long roll"
7. "Tehnika "peta - prsti" (za noge)
MUZIKALNE PRVINE
1. funkcija bobnarja glede na melodijo in harmonijo
- v mali zasedbi
- v big bandu
* S poslušanjem si približamo različne principe spremljave in soliranja;
v ospredju je melodično igranje.
(Max Roach, Jack De Jonette, Steve Gad, Billy Cobham)
2. skladbe s poliritmi in grupacijami
- F.Zappa: Black page, Big Swifty
3. transkripcije bobnarskih partov
lit. B.Mintz: Different Drummer
4. vaje s spremembami tempa
lit. E.Keune: Kleine Tromel (do konca)
5. pomoč pri pripravi samostojnega koncerta
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Specialnodidaktična priporočila so v okviru vsebinskih sklopov predmetnega kataloga znanj.Predmet se povezuje z vsemi glasbenimi predmeti po predmetniku.
Dijak opravlja v 1. 2. in 3. letniku letni izpit (nastop), v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (bobni) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (bobni) odredba predpisuje:
“Učitelj bobnov je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – tolkala in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – tolkalec,
– akademski glasbenik – tolkalec,
pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program instrumentalist
– bobnar.”
Isto velja za zanimive harmonične postopke, kadence, voicinge.
To so smernice za pogovore, spodbujanja, usmeritev dijakovih intelektualnih sposobnosti.. So izjemno pomembne za dijakov razvoj in premagovanje razvojnih ovir, skratka za dijakovo samorealizacijo.
1. letnik (105 ur)
Operativni cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela
1. RAZVIJANJE TEHNIČNE SPRETNOSTI
|
1/A
|
Desna roka - obvladanje tehnike loka |
|
1. lokovanje po praznih strunah |
|
|
2. lokovanje čez strune |
|
|
3. tehnika jazzovskega pizzicata z dvema prstoma |
|
|
1/B |
Leva roka - vaje za intonacijo in menjavo leg |
|
1. lestvice |
|
|
2. akordi (trizvoki) |
Pojasnila k poglavju 1/A
|
Ad 3. |
Za razvijanje jazzovskega pizzicata uporabimo isto literatura kot za točki 1. in 2. Točka 3. prav tako velja za basovsko kitaro. Vaje za pizzicato se izvaja ob tempu 100 za četrtinko. |
Pojasnila k poglavju 1/B
|
Ad 1. |
Lestvice igramo prek dveh oktavi oziroma do 1;, in sicer: DUR, MOL in BLUES lestvice. Lestvice izvajamo obvezno v različnih prstnih redih: sul canto, čez vse strune, z izrabo praznih strun. |
|
Ad 2. |
Igramo DUR, MOL in ZMANJŠANE TROZVOKE čez dve oktavi. |
Splošna pojasnila
Ob tem poglavju - vaje za obvladovanje inštrumenta - je potrebno utrditi sproščeno, a odločno ritmično igro ob igranju znanega materiala - lestvic in trizvokov ob uporabi metronoma MM=100 za četrtinko (in postopoma navzgor) in sicer: četrtinke, enakomerne osminke (v nasprotju od swingovskim osminkami), triole in šestnajstinke na metrično enoto. Nato brez metronoma s snemanjem na kaseto za kontrolo in analizo. Vse vaje je treba igrati od pp do ff in v dolgih crescendih in decrescendih; posebna pozornost je namenjena nihanju v tempu v zvezi z dinamiko. Pri pizzicatu je treba paziti na t.i. igranje "v ubiralko", na intenzivnost tona tako pri kontrabasu kot tudi pri basovski kitari. Vse vaje se tudi pri bas kitari igrajo akustično!
Vaje za intonacijo in menjavo leg je treba izvajati najprej arco in legato. Učitelj se posveti tudi stanju dijakovih lastnih inštrumentov.
Literatura k poglavjema 1/A in 1/B
Ševčik: Op. 2 - Tehnika loka
Oscar G.Zimmerman: Vaje za lok
Ludwig Streicher: My way ..... zvezka 1 in 2
- lestvice
Madenski: Akordi l
Rick Appleman: Chord studies For Electric Bass
Joy Friedman: Bass Complete - Chords and Scales
2. BAS V SVOJI FUNKCIJI
|
2/A |
1. izvajanje basovskih figur 2. izvajanje basovskih figur v formi 3. branje jazzovskih akordnih simbolov |
|
2/B |
1. gradnja basovske linije na formi bluesa 2. gradnja basovske linije na formi 32 taktov - enostavnih jazzovskih standardov |
|
2/C |
Stilistika |
Pojasnila k poglavju 2/A
|
Ad 1. |
Izvajanje basovskih figur kot obligatnega harmonsko-ritmičnega temelja v plesni glasbi, variiranje, modificiranje in okraševanje le-teh. Poseben poudarek na adekvatnem ritmičnem in dinamičnem niansiranju figur (glej tudi 2/C). |
|
Ad 2. |
Izvajanje basovskih figur v formi: razložiti pojem forme v jazzu/zabavni glasbi kot harmonsko-ritmičnega okvirja glasbenih oblik in razvijanje orientacijskega občutka za formo. To gre z roko v roki s študijem solffegia in razvijanjem posluha za razvoj kadenc (harmonic progressions) in funkcionalnih tonov. |
|
Ad 3. |
Razlaga jazzovskih akordnih simbolov in variant v pisavi. |
Pojasnila k poglavju 2/B
|
Ad 1. |
Ob formi bluesa kot temeljne in izvorne oblike za jazzovsko glasbo je treba razvijati gradnjo jazzovskih basovskih figur po različnih principih (distonično, akordni toni, vodilni toni, kromatično, uporaba stalnih intervalov itd.), s poudarkom na imanentni estetiki linije in funkcionalnosti glede na solista, ki ga spremljamo. |
|
Ad 2. |
Ob 32-taktnih oblikah spoznavanje enostavnejših standardov in s tem pridobivanje obveznega repertoarja (na pamet!). Skladbe Dukea Ellingtona, Colea Porterja, Jeroma Kerna, Errolla Garnerja, Georgea Gershwina itd. |
Pojasnila k poglavju 2/C
Z besedo stilistika razumemo tu uk "abecedariuma" jazza/zabavne
glasbe, torej izbire slogovno ustreznih basovskih figur za določen plesni
ritem, slog, zasedbo, tempo. Ritmična in dinamična izdelava teh figur, obrazložitev
harmonskih postopkov kot stilnega sredstva. Razvijanje slogovno ustreznih
bas linij glede na zvrst (podzvrst glasbe - jazz, zabavna glasba)
- dixieland, mainstream, be-bop, hard-bop, moderni jazz itd.
Razlaga pojmov: intro, interlude, vamp, tag, latin, straight, on 2, on 4, walk, double time feel itd.
3. SPOZNAVANJE TRADICIJE JAZZA / ZABAVNE GLASBE, VLOGA KONTRABASA V NJEJ IN RAZVIJANJE OSEBNEGA VREDNOSTNEGA ODNOSA DO NJE
|
3/A |
Spodbujanje intenzivnega poslušanja 1. izbor kaset: Zgodovinski aspekt 2. izbor kaset: Ritmi v jazz idiomu Plesni ritmi v zabavni glasbi |
|
3/B |
Transkribiranje basovskih figur in linij 1. izbor kaset: skladbe ali fragmenti za transkribiranje |
|
3/C |
Analiza in korekcija |
Pojasnila k poglavju 3/A
|
Ad 1. |
Skupina kaset s posnetki jazzovske glasbe - izbor po zgodovinskem aspektu. zgodovinski pregled vloge basa v jazzovski glasbi - od stila New Orleans, prek dobe swinga do danes, hkrati naj bo to pregled pomembnih izvajalcev - basistov: od Popsa Fosterja, Jimmyja Blantona, do Raya Browna, Rona Carterja, Jiržija Mraza itd. |
|
Ad 2. |
Druga skupina kaset s posnetki zabavne - plesne glasbe: |
Pojasnila k poglavju 3/B
Tretja skupina kaset: izbor skladb, namenjenih transkribiranju basovskih figur/linij znanih eminentnih basistov. Dijaku pojasnimo praktične načine in namen transkribiranja. Dijak naj odda najmanj eno transkripcijo na semestru. Opremljena mora biti z akordnimi simboli. Dijak transkripcijo izvaja skupaj s posnetkom, z metronomom in brez njiju. Z učiteljem analizirata basovske linije glede na harmonijo, na formo, stopnjevanje glasbene intenzivnosti in individualne stilne posebnosti basista. Transkripcija je prepis bas linije s posnetka, na tej stopnji celotna jazzovska skladba v slogu swing/mainstream stila v srednjem tempu brez basovskega sola.
Navedene tri skupine kaset so na voljo dijakom za presnemavanje.
Pojasnila k poglavju 3/C
Če dijak aktivno sodeluje v zasedbah (glede na namen izobraževanja odraslih), s pogovorom, ob poslušanju, ob primeru razčlenimo njegovo basovsko linijo/figure in po potrebi korigiramo, usmerjamo izvedbo v smislu funkcionalne harmonije, ritmične definiranosti, slogovne ustreznosti.
4. BRANJE Z LISTA (PRIMA VISTA, BRANJE "REAL TIME")
4/A Branje enostavnih bas linij
4/B Branje akordnih simbolov
Pojasnila k poglavju A
Branje akordnih simbolov gre z roko v roki z razvijanjem logike basovske linije (glej 2/A in 2/B). Z metronom v srednjem tempu, vendar čim več prima vista brez dijakove priprave.
Izvajanje tiskanih transkripcij skupaj z izvedbo na kaseti. Obrazložitev oznak: medium, fast, slow, balled, ponavljalnih znakov, kot tudi znakov za agogiko, ritardando, rallentando, corona, bird's eye, first house ipd.
Literatura k poglavjem 2/A, 2/B, 2/C
3/A, 3/B, 3/C
4/A, 4/B
W.Curtis: Modern Method for String Bass
Rick Appleman Sight Reading: section I + II
Ron Carter Bass Lines: To Aebersold Vol.6, Vol. 15
Steve Gilmore Bass Lines: To Aebersold Vol. 17, Vol. 25
Reinhard Gloeder: Transkriptionen 1 - Ray Brown, Ron Carter ..
Vincent Bredice: Jazz + rock Bass Method
W.Nunes + S.Doherty: Electric Jazz Bass
5. STRATEGIJA VADBE
Razvijanje strategije vadbe in s tem priprava dijaka na samostojno delo tudi zunaj izven okvira šole in po šoli. Vsebina te točke so smernice, navodila za pogovor z dijakom, za priporočanje literature, hkrati pa za najširšo raven komunikacije z dijakom. Je izjemno pomemben dejavnik za odpravljanje morebitnih “blokov”, ki radi nastanejo v dijakovem razvoju. Torej gre pri tem za konkretno praktično-pragmatično dimenzijo prav tako kot za esencialno v smislu "jazz kot glasbenik".
6. SKUPNA VADBA
Že v prvem letniku naj dijak intenzivno vadi (poleg elektronskega metronoma tudi z drum - računalnikom) tudi s tolkalcem oziroma v ritem sekciji.
Letni izpit:
2. letnik (105 ur)
Operativni cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela
1. RAZVIJANJE TEHNIČNE SPRETNOSTI
|
1/A |
Desna roka 1. nadaljevanje tehnike loka in igranja čez strune 2. študij težjih lokovnih načinov in kombinacij 3. jazzovski pizzicato: hitrejši tempi, alla breve za kbs in bas kitaro |
|
1/B |
Leva roka - vaje za intonacijo in menjavo leg 1. lestvice 2. akordi - četverozvoki |
Pojasnila k poglavju 1/A
|
Ad 3. |
Sproščenost pri stopnjevanju tempa |
Opombe k poglavju 1/B:
|
Ad 1. |
Lestvice čez dve oktavi: dur, mol, blues in modusi: dorski in miksolidijski, vse v več prstnih redih in v srednjem tempu igranje lestvic v četrtinkah, osminkah - enakomernih in tudi začetek fraziranja swingovskih osmink, triolah in šestnajstinkah. |
|
Ad 2. |
Četverozvoki: z veliko in malo septimo, torej npr. Cmaj, C7, C-7, C-75b, Co7 |
Splošna pojasnila
Intenziviranje ritma, pozornost namenjenih kvaliteti zvoka. Tudi bas kitaro
vadimo brez ojačevalnika.
Posvet o uporabi ojačevalnika glede na probleme, ki nastajajo na odru, v
studiu itd.
Literatura k poglavju
Glej isto poglavje 1. letnika.
2. BAS V SVOJI FUNKCIJI
|
2/A |
1. utrjevanje igranja bas figur 2. spoznavanje značilnih rock-bluesovskih in rockovskih figur |
|
2/B |
1. basovska linija na formi bluesa 2. basovska linija na formi standardov |
|
2/C |
Igranje sestavljenih ritmov |
Pojasnila k poglavju 2/A
Poleg figur standardnih in latinskih plesnih ritmov, spoznavanje rock-bluesovskih in rockovskih elementov (rock licks, Riffs).
Pojasnila k poglavju 2/B
|
Ad 1. |
Poleg bluesa v duru tudi blues v molu v vseh tonalitetah |
|
Ad 2. |
Pridobivanje repertoarja ob jazzovskih standardih, standardi bolj zapletenih form - glede na število taktov, dolžino chorusa, interludije ipd. in ritmičnih kombinacij kot: latin straight ipd. |
Pojasnila k poglavju 2/C
Mišljeni so "nepravilni" ritmi: 5/4, 7/8 itd.
Literatura
Glej isto poglavje 1. letnik
H.Miller: Bebop Bass - Lines and soli Oscar Pettifors and Ray Brown
V.Nahrman: Oscar Pettiford Transcriptions
Rufus Reid: The Evolving Bassist
Rufus Reid: Walking Bass Vol 1. + 3.
Mike Richmond: Walking Bass Technique
Ray Brown: Bass Method
Tom Walk: Rock Riffs for Bass
Ted Coolman: Bass lines
3. SPOZNAVANJE TRADICIJE, VLOGE BASA, OSEBNI ODNOS
|
3/A |
Izbor kaset: rockovskie skladbe, skladbe pop |
|
3/B |
Transkribiranje basovskih figur in linij, tudi kbs solo |
Pojasnila k poglavju 3/A
Četrta skupina kaset z rockovskimi skladbami. Rock skozi čas z oziroma glede na vlogo basa. Dodatek naj bo pregled pop stilov skozi desetletja v idiomu rocka. Dijaka opozorimo na slogovne razlike med obema idiomoma. Kasete naj bodo na voljo za presnemavanje.
Pojasnila k poglavju 3/B
Dijak naj odda po eno transkripcijo v semestru, opremljeno z akordnimi simboli, tokrat s solom za kontrabas, swing/ mainstream, v umirjenem tempu, po tretji skupini kaset (3/B 1. letnik). Izvedba transkripcije, analiza; poudarek na fraziranju swingovskih osmink.
4. BRANJE Z LISTA
Branje partov za bas iz učbenikov in tudi partov za big band enostavnejših aranžmajev, kot tudi iz učbenikov, navedenih pod 2/A, 2/B in 2/C.
Appleman: Sight Reading - Section III
Francis Dariczuren: Sight Reading Bass Vol 1. + 2.
Brez vnaprejšnjega vpogleda!
5. STRATEGIJA VADBE
6. NADALJEVANJE DELA V RITEMSKI SEKCIJI
Skupno igranje in reden nadzor s snemanjem standardov ritmičnih kombinacij (lat. in straight ipd.) in standardov s sestavljenimi ritmi.
Pozornost naj bo namenjena sproščenosti v ritem sekciji, trdnosti v tempu, še zlasti pri menjavi ritmov (tudi menjav kot: double time feel ipd.).
Pozornost je treba nameniti ritem sekciji na odru, tako da ritem sekcija na odru dobro komunicira in deluje kot enota.
Letni izpit:
3. letnik (105 ur)
Cilji in vsebine tehničnega in muzikalnega dela
1. RAZVIJANJE TEHNIČNE SPRETNOSTI
Opomba: V tretjem letniku je predvidena morebitna specializacija ali vsaj določitev težišča v odnosu med kontrabasom in bas kitaro.
|
1/A |
Desna roka 1. utrjevanje tehnike loka in kbs ob hitrejših tempih 2. spoznavanje s posebnimi lokovnimi tehnikami - staccato, spiccato, saltellato 3. razvijanje jazzovskega pizzicata ob hitrejših tempih - tudi basovska kitara 4. posebno poglavje za basovsko kitaro: začetek tehnike "slap" |
Opombe k poglavju 1/A
|
Ad 3. |
Hitrejši tempi z zavestno kontrolo nad prstoma in različno aplikaturo. Ritmični okraski z desno roko - pickups, slurs, triole - in v kombinaciji z levo roko - pull-offs. Velja tudi za bas kitaro. |
|
Ad 4. |
Pri tehniki "slap" pojasniti izvor te tehnike in s tem funkcionalne karakteristike tega stila. |
|
1/B |
Leva roka - vaje za intonacijo 1. lestvice in moduli 2. akordi – peterozvoki |
Pojasnila k poglavju 1/B
|
Ad 1. |
Lestvice čez dve oktavi: poleg dura, mola, bluesa in modusov, posebno alterirana lestvica, alterirana lestvica s cisto kvinto, lidijski modus z malo septimo in celotonsko lestvico, zmanjšani lestvici (dominant in auxiliary diminished). Kontrabas jih izvaja arco za intonacijo, tudi v tempu pizz. bas kitara pizz. Vse v več prstnih redih. |
|
Ad 2. |
Peterozvoki z veliko in malo septimo in veliko in malo nono, vedno glede na obravnavani modus. Torej npr.: Cmaj9, C-69, Cmaj11+, C79, C79b. Akorde igramo na način, kot je že opisano za prvi letnik (ista točka) |
Literatura
Glej literaturo ob isti točki pri 1. in 2. letniku.
Ludwig Streicher: My way.. vol 3 & 4
Barry Shagaian: Thumb 'n' Snap
Slap it!
Francis Dariczuren: Bass Method Pop 3
Chuck Rainey: The Complete E.Bass Player Book - 4
2. BAS V SVOJI FUNKCIJI
|
2/A |
1. spoznavanje in razvijanje basovskih figur - spoznavanje posebnih latinskoameriških ritmov 2. nadaljevanje rock, rock-blues, funk licks za bas kitaro |
|
2/B |
Nadaljevanje študija basovskih linij |
|
2/C |
Začetek dela na basu kot solističnem inštrumentu: 1. nadaljevanje negovanja swingovskih osmink 2. gradnja štiritaktnih fraz 3. gradnja sola |
Pojasnila k poglavju 2/A
|
Ad 2 |
Če je dijak izbral kontrabas za glavni inštrument oziroma se težišče njegovega interesa nagiba na to stran, je potrebno te elemente vaditi tudi na kontrabasu. |
Pojasnila k poglavju 2/B
Študij basovskih linij modernih basistov, analiza konstitutivnih elementov takega stila.
Pojasnila k poglavju 2/C
|
Ad 1 |
Poudarek na modernem legato fraziranju swing osmink. Pojasniti pojme fraziranja in se ukvarjati z izraznim načinom "laid back". |
|
Ad 2 |
Gradnja štiritaktnih fraz na podlagi jazz kadenc (II, V, L in III, VI, II, V itd.), najprej rubato s klavirjem, nato v tempu s kasetami. |
|
Ad 3 |
Gradnja sola upoštevaje izročilo, analiza solov, arhitektonika. |
|
Ad 4 |
Spoznavanje težjih standardov hard-bopa in modalnih smeri. |
Literatura k poglavjem 2/A, 2/B in 2/C
|
Ad 2/B. |
Ron Carter Bass Lines (transkripcije z Aebersoldovih plošč oziroma kaset) |
|
Ad 2/C. |
Jerry Cocker-Patterns... James Aebersold - plošče in zvezki - Blues Progress - II, V, I Progress Ted Coolman - The Bass Tradition Eugene Wright - Modern Music for Bass |
|
Errata: |
pod 2/C se točka 4. Nadaljevanje spoznavanja z jazz standardi |
3. SPOZNAVANJE TRADICIJE JAZZA/ZABAVNE GLASBE, VLOGA BASA V NJEJ IN RAZVIJANJE OSEBNEGA VREDNOSTNEGA ODNOSA DO NJE
3/A Nadaljevanje ukvarjanja z izročilom ter vlogo tehnike kontrabasa in basovske kitare
3/B Transkribiranje
Pojasnila k poglavjema 3/A in 3/B
|
Ad 3/A: |
Poleg že omenjenih skupin kaset je potrebno pripraviti kaseto na podlagi Coolmanove knjige The Bass Tradition. |
|
Ad 3/B: |
Na semester dijak odda po eno transkripcijo zahtevnejšega standarda s solom, poleg tega pa spodbujamo transkribiranje basovskih linij/figur in solo argumentov, ki se dijaku zdijo zanimive in ustrezajo formulaciji pod 2/B. Analiza le-teh. |
4. BRANJE Z LISTA
Branje različne literature, kot so različne transkripcije basovskih linij prima vista, branje aranžmajev za big band, ki jih ima šola v arhivu.
Literatura
R.Appleman: Sight Reading section IV
Francis Dariczuren: Sight Reading, Vol.2 & 4 - kbs
Vol.I & II - e.bas
5. STRATEGIJA VADBE - glej 3.3.1.
Letni izpit
4. letnik (105 ur)
Operativni cilji in vsebina tehničnega in muzikalnega dela
|
1/A |
Desna roka 1. perfekcioniranje tehnike loka ob hitrejših tempih 2. začetek jazzovskega fraziranja na lok 3. nadaljevanje funkovske tehnike na basovski kitari - tehnike slap in finger |
|
1/B |
Leva roka - vaje za intonacijo 1. kontrabas še vedno arco, legato igranje znanega materiala - lestvic in modusov v umirjenem tempu 2. akordi - razvijanje podaljšanih akordov po tercah 3. spoznavanje - vsaj teoretsko - alternativnih šol in tehnik |
|
1/C |
Posebne tehnike: dvojemke, flažoleti |
Literatura
Ray Brown: My Method (za dvojemke)
Barey Sahagian: Bass Harmonics
A.Novick: Harmonics for Electric Bass
Pojasnila k poglavju 1/B
|
Ad 2 |
Gradnja akordov po tercah v dani lestvici/modusu in stopnjevanje tega v dnevne vaje v različnih ritmičnih variacijah. Npr. lidijski modus v C: C, E, G, H, d, fis, a, C1 in navzdol. Tako dijak spozna in zaokroži spoznavanje tonskega materiala, ki ga vadi linerano - v obliki lestvic sedaj tudi vertikalno - v obliki razvitega akorda. To se ujame tudi s poglavjem 3.2.1 2/C Gradnja sola. |
2. BAS V SVOJI FUNKCIJI
|
2/A |
1. Nadaljevanje spoznavanja jazzovskih standardov (na pamet!) Razvijanje mnemotehničnih metod za hitro memoriranje strukture Chorusa. 2. Razvijanje suverene igre v smislu jazzovskih/zabavnoglasbenih kanonov, spremljave, dinamične igre, s posebnim poudarkom na tesnem sodelovanju v okviru ritem sekcije. 3. Harmonsko niansiranje: uporaba blue not, kromatičnih prehajalnih/menjalnih tonov in alteriranih tensions pri gradnji bas linije, glede na karakter skladbe, solista in v sodelovanju s pianistom. 4. Osnove reharmonizacije in praktična uporaba/izvedba v okviru možnosti, ki jih omogoča stil. |
|
2/B |
1. Ritmično niansiranje glede na stil in tempo in osebni stil solista. 2. Razvijanje osebne igre in lastnega stila upoštevaje na karakter, pojasnitev pojmov: on the top of the beat, ahead of the beat, laid back behind the beat.
|
|
2/C |
1. Nadaljevanje spoznavanja gradnje in tradicije sola. 2. nadaljevanje gradnje štiritaktnih fraz 3. igranje "in" in "out" in modalno improviziranje. Bitonalnost v praksi in analiza improvizacije free metod. |
Literatura
|
Ad 1 |
Ted Coolman: The Bass Tradition Eugene Wright: Modern Music for Bass Jaco Pastorius: Modern Electric Bass |
|
Ad 3 |
Rick Laird: Improvising Jazz Bass - Exercises in Eddie Gomaz style D.C.Gross: Improvising Rock Bass David Baker: Jazz Improvising Strings 2 Carol Kaye: E.Bass Lines, Vol.6, Impro & Chord Studies |
|
3/A |
Igranje transkribiranih solov in linij basistov iz aktualne diskografije |
|
3/B |
Ena transkripcija (na semester) zahtevnejše stopnje. Analiza stila in praktično spoznavanje stilnih elementov izbranega eminentnega basista po dijakovi preferenci. Stalno transkribiranje in igranje zanimivih fraz, licks, figur itd. po dijakovem izboru. |
4. BRANJE Z LISTA
Glej isto točko pri 3. letniku.
5. STRATEGIJA VADBE
Standad znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Problem ustreznega predznanja je treba na oddelku za jazzovsko/zabavno glasbo urediti s sprejemnim vpisom, zahteva naj:
Kandidat naj pripravi dve lestvici prek ene ali dveh oktav z razloženim akordom na kontrabas arco, lažjo etudo za kontrabas (npr. Simandl: 30 etud - od št. 16 dalje), tudi lažjo etudo za basovsko kitaro.
Pripravi naj dve skladbi različnih karakterjev - jazzovske in plesne smeri; izvesti jih mora v ritem sekciji, ki je na sprejemnem izpitu na voljo. Za ta namen mora pripraviti notni material za ritmično sekcijo oziroma solista.
Predmetni katalog zajema vsebine za poučevanje kontrabasa in basovske kitare, funkcionalno sicer pokrivajočih se inštrumentov, zato pa stilno specifičnih. Zato predvideva možnost specializacije v tretjem letniku za kontrabas z basovsko kitaro, samo basovsko kitaro ali samo kontrabas. Odločitev ima stilistične posledice. Pouk kontrabasa je usmerjen v jazzovsko glasbo, pouk basovske kitare kot izbranega inštrumenta pa bolj na jazzovski-rock, rock in funk.
Vsekakor je potreben pouk kontrabasa vsaj prvi dve leti; ob njem dijak vadi občutek za intonacijo, čvrst, individualen ton, za ritmično odločno igro. To je pomembno tudi za igro basovske kitare, še zlasti ob nastanku basovske kitare brez prečk. Poleg je veliko skladb mogoče igrati slogovno ustrezno le na kontrabas.
Didaktična priporočila so tudi del pojasnil k posameznim vsebinskim sklopom.
Dijak opravlja v 1. 2. in 3. letniku letni izpit ( nastop), v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (kontrabas) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (kontrabas) odredba predpisuje:
“Učitelj kontrabasa je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz godal in drugih instrumentov s strunami – kontrabas in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – kontrabasist,
– akademski glasbenik – kontrabasist.”
Dijaki:
1. letnik (105 ur)
Opisi inštrumenta ter razlaga vzdrževanja
Postavitev nastavka ter postopno spoznavanje saksofona.
Vaje za intonacijo.
Artikulacija.
Durove in molove lestvice v celotnem obsegu.
Terce (po lestvicah).
Literatura
1.Joseph Viola: Scale studies
2. Etude
H.Klosé: 25 études de mécanisme (za saksofon)
L.Blement: 20 études mélodiques (za saksofon)
G.Bumke: Šola za saksofon II zvezek
H.Klosé: 25 exercises journaliers (za saksofon)
3. Klasična literatura s spremljavo:
F.Schubert: Moment musical
E.Bozza: Petite gavotte
H.Reuter: Elegie
R.Clerise: A l´ombre de clocher
J.Šišakov: Etuda
Izmed klasičnih etud je potrebno predelati dva zvezka.
Za 1. letnik je naj pomembneje, da dijak obvlada nastavek, držo ter način
pihanja s prepono.
Obvezno poslušanje jazzovskih skladb ter transkribiranje enostavnejših sol
(swing, dixieland).
Opis bluesa ter teme AABA.
Igranje po ploščah Music minus one by Jamey Abersold.
Izpitna snov
2. letnik (105 ur)
durove in molove lestvice.
intonacija, artikulacija.
vaje akordov po lestvičnih stopnjah
terce (po načinih) ter kvarte (po lestvicah)
Ex.: Cmaj7, D- 7, E- 7, Fmaj7,
G7, A- 7, B- 7 (5),
spoznavanje glasbenih simbolov v jazzu
improvizacijske vaje kadenc
Ex.: I. -VI7 -II -7 -V7
Literatura
J.Viola: Scale studies
O.Nelson: Patterns for saxophone
Klasične etude
H. Klosé: Etudes de genre et de mécanisme (20)
B. Bernards: 24 vitruoznih etud
L. Blement: 20 études mélodiques (za saksofon) II. Zvezek=
izmed klasičnih etud dva zvezka
transkribiranje enostavnejših sol (swing, dixilend)
improvizacija po ploščah Music minus one
učenje jazzovskih standardov
Izpitna snov
3. letnik (105 ur)
modalne lestvice
artikulacija (klasična in jazz)
kvarte (po načinih) ter kvinte (po lestvicah)
učenje lestvic po kadencah na harmonije
septakordi (po lestvicah)
vaje jazzovskih kadenc
Literatura
J.Viola: Chord Studies
O.Nelson: Patterns for saxophone
Klasične etude
M. Mule: 18 exercices ou études, d'apres Berbiguier
B. Bernards: 24 virtuoznih etud
M. Mule: Exercices journaliers d'apres Terschak
Potrebno je preigrati dva zvezka.
Obvezno igranje z malo zasedbo (kvartet, kvintet, sekstet) ter v šolskem
big-bandu.
Prepisovanje solov Parkerja, J. Carterja, D. Gillespieja, Lesterja Janga
itd.
Učenje partov iz standardne literature za big bande.
Ex.: Igranje vseh petih partov iz saks sekcije.
Učenje igranja prima vista (big band).
Izpitna snov
znanje modalnih lestvic (brez predhodnega dogovora)
septakordi (po lestvicah)
ena klasična etuda
dva jazzovska standarda ob spremljavi tria ali na P.B.
4. letnik (105 ur)
vaje vseh lestvic po vseh načinih v različnih tempih
razloženi akordi
kvinte in sekste (po načinih)
vaje jazzovskih kadenc
artikulacija ter dodatni učinki, kot so shake, band etc...
učenje igranja prima vista (literatura za big band)
Literatura
J.Viola: Chord Studies
Klasične etude
M.Mule: 48 etudes d'apres Ferling, augmentées de 12 études nouvelles
M.Perrin: 22 exercices transcendents
obvezno igranje jazzovskih standardov v amli zasedbi ter v šolskem big
bandu
transkribiranje sol (bebop ter novejših stilov)
učenje partov literature za big bande ter igranje prima vista
Izpitna snov
snov iz učbenika Chord Studies (J. Viola)
klasična etuda
igranje dveh partov za big band prima vista
igranje treh jazz standardov z malo zasedbo v najmanj dveh različnih stilih.
solo skladba z big bandom
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Specialnodidaktična priporočila so opredeljena pri posameznih vsebinskih sklopih predmetnega kataloga znanj. Predmet se povezuje z vsemi ostalimi glasbenimi predmeti.
Dijak opravlja v 1. 2. in 3. letniku letni izpit (nastop), v četrtem letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (saksofon) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (saksofon) odredba predpisuje:
“Učitelj saksofona je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – saksofon in si pridobil katerega od teh strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – saksofonist,
– akademski glasbenik – saksofonist.
Učitelj saksofona je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klarineta in si pridobil katerega od teh strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – klarinetist,
– akademski glasbenik – klarinetist,
pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program instrumentalist – saksofonist.”
A) RAZVOJ DIJAKOVE INSTRUMENTALNE TEHNIKE
B) RAZVOJ DIJAKOVE GLASBENE OSEBNOSTI
SPECIFIKA TROBENTE
Dijak, ki si je trobento izbral za svoj glavni inštrument, mora takoj razdeliti svoj vsakodnevni delovnik na tri dele:
Glede na dokaj omejeno število učnih ur (105 ur v posameznem letniku) jih je treba kar se da smotrno uporabiti; torej prvi del, to je ogrevanje, poteka brez učiteljevega nadzora. Dijak stopi v učilnico že ogret, se pravi, da ima možnosti optimalno izkoristiti učiteljevo navzočnost pri učni uri, ki mu je namenjena.
1. LETNIK (105 ur)
1.1. TEHNIČNE PRVINE
Dihalne vaje: James Stamp pripravne dihalne vaje za razvoj dihalnega sistema. Pristop Bobbyja Shewja k celostnemu dihanju joga, prirejenem za pihala, je treba uvesti kot način dihanja pri igranju trobente na samem začetku šolanja.
Ogrevalne vaje: glede na dijakvo tehnično raven je nujno prav tako na samem začetku sestaviti sistem ogrevalnih vaj kot osnovo za njegov nadaljnji razvoj. Priporočamo: James Stamp in Allen Vizzuti.
Tehnične vaje klasičnega repertoarja (Koprasch 1 in 2, Arban 1 do 4, Collin, Clark, Clodomir...) naj bodo kot dodatek k jazzovskim tehničnim vajam po dijakovi individualni potrebi, da bi izboljša inštrumentalne tehnike. Kot osnova naj bo v vseh štirih letnikih služi tehnični del učnega načrta klasične trobente. Dijak naj po tehnični ravni nikakor ne zaostaja za vrstniki, ki se učijo klasično trebento.
1.2. GLASBENE PRVINE
Uvajanje v stilsko raznovrsten program (swing, dixieland, bebop, latin, pop, fusion, modal) s poudarkom na enostavnih oblikah bluesa in rhythm changes. Poslušanje in analiziranje raznih izvedb, za program izbranih enostavnejših skladb. Transkribiranje harmonske strukture in linije enostavnejših skladb in sol ter izvajanje le-the, zelo pomembna je tudi izbira repertoarja. Za študij izbrane skladbe naj po tehnični in umetniški plati dijakovo raven le toliko presegajo, da ta razlika še vedno pozitivno spodbuja dijakov razvoj.
Literatura
Coker, Jerry: Patterns for Jazz
McNeil, John: Jazz Trumpet Techniques
Nelson, Oliver: Patterns
Stuart, Glenn: The Art of Playing Lead Trumpet
Berger, David: Contemporary Jazz Studies Vol. 1
Panico, Franck: A Manual for the Stage Band Trumpet Player
Aabersold, Jamey: A New Approach Vol. 1
The Real Book
557 Jazz Standards Swing to Bop
Izpitna snov za 1. letnik
1.tehnična jazzovska vaja, npr. David Berger: Contemporary Jazz Studies
Vol. 1
2.vaja Jarryja Cokerja: Patterns for Jazz, v vseh postopkih, od male sekunde
do vključno kvarte (obvezno na pamet)
3.izvajanje formalno preproste skladbe s transkribiranim solom, spremljavo
tria (harmonski inštrument, bas, bobni) oziroma s playbackom.
4.izvajanje skladbe blues oziroma rhythm changes z lastno improvizacijo v F/Bb-duru
s spremljavo tria oziroma playbacka (obvezno na pamet).
2. LETNIK (105 ur)
2.1. TEHNIČNE PRVINE
Vaje različnih stilskih specifičnosti: jezik “doodl”, vaje z notami “doit”, gissando oktavne vaje s tehniko “half valve”, note “flop”, vadenje not “shake” s pomočjo roke, brade oziroma jezika.
Vaja lestvičnih struktur: poleg durovih in molovih tudi celotonske in zmanjšane v kombinaciji z vajo improvizacijskih vzorcev (patterns).
Vse omenjene tehnične vaje je treba vaditi po celotnem obsegu inštrumenta, ta pa se nenehno povečuje s sedaj že osvojenim celostnim dihanjem joga (Bobby Shew tehnika). Učenca je na to treba vedno znova opozarjati in po potrebi nadgrajevati sistem ogrevalnih vaj.
2.2. GLASBENE PRVINE
Improviziranje prek preprostih durovih in molovih kadenc, z melodičnimi in ritmičnimi variacijami najprej obvezno brez playbacka kasneje z njim. Nadgradnja bluesovske improvizacije skozi blues skladbe z razširjeno harmonsko strukturo in aplikacija le-te na nekatere skladbe izven bluesovske oblike (npr. Blues for Alice - Confirmation). Analogno analize raznih skladb oblike rhythm changes in njihove aplikacije na skladbe sorodnih oblik. Na primer rhythm changes: Antropology, Moose the Mooche, The Theme, Oleo - Honeysuckle Rose, Scrapple from the Apple, Perdido. V letniku najmanj tri transkripcije sol različnih stilov, s transkripcijami harmonsko-ritmične strukture za vajo s triom. Branje “prima vista”. Uvajanje latinskih ritmov in skladb v dijakov repertoar (samba, bossa nova).
Literatura
Coker, Jerry: Patterns for Jazz
Berger, David: Chords
McNeil, John: Jazz Trumpet Techniques
Berger, David: Contemporary Jazz Studies Vol.
Nelson, Oliver: Patterns
Bower, Bugs: Bop Duets
Aabersold, Jamey: A New Approach Vol. 1.,2
The Real Book
557 Jazz Standards Swing to Bop
Izpitna snov za 2. letnik
1.tehnična jazzovska vaja, npr. David Berger: Contemporary Jazz Studies
Vol. 1.
2.vaja Jarryja Cokerja: Patterns for Jazz, v vseh postopkih, od male sekunde
do vključno kvarte (obvezno na pamet),
3.skladba rhythm changes oziroma bluesovska skladba z dijakovo lastno improvizacijo,
s spremljavo tria oziroma playbacka (obvezno na pamet),
4.skladba enostavne forme s transkribiranim solom, s spremljavo tria oziroma
Playbacka,
5.latin skladba (samba, bossa nova) z lastno improvizacijo (obvezno na pamet).
3. LETNIK (105 ur)
3.1. TEHNIČNE PRVINE
Nadgradnja tehničnega obvladovanja inštrumenta skozi hitrejšea tempe, skladbe z večjimi obsegi ter izjemno počasne skladbe oziroma balade z izjemno dolgimi melodijskimi loki. Vaje lestvičnih struktur od durovih, molovih, bluesovskih, modalnih, prek celotonskih, kromatičnih in alternativnih.
3.2. GLASBENE PRVINE
Razširjanje harmonske strukture improvizacije do 9., 11. in 13. akorda. Za program izbrane skladbe naj imajo deloma osnovo v alternativnih akordih, saj se mora dijak čim prej seznaniti z njihovimi zakonitostmi, kot tudi z ostalimi stilskimi posebnostmi bebopa. Za ta namen priporočamo skladbe, ki imajo v sami melodiji alterirane težnje.
Poudarek na molskem bluesu in uvajanje modalnega repertoarja (npr. Maiden Voyage, First light, Cantaloupe Island…) v improvizaciji razširjati dijakove lastne ideje s pomočjo harmonske nadgradnje in ritmičnih zamikov. S tem v zvezi je treba pojasniti pojme fraziranja “behind the beat”, “laid back” in “on top of the beat”. Zavestno vadenje improviziranih linij osminskega, triolskega, “double time” in “half time” ritmičnega toka. Aplikacije ene in iste, najbolje dijakove lastne glasbene ideje, na različne harmonske strukture. Poudarek na dijakovi lastni glasbeni ideji v nasprotju z neprepričljivim citiranjem obrabljenih glasbenih klišejev. Tok improvizacije prek daljšega glasbenega loka, s poudarkom na kompaktnosti. Za ta namen je treba pojasniti tudi pojem “pacing” (dramaturgija sola). Pri branju “prima vista” je treba posvetiti največ pozornosti “timingu” (ritmu) in fraziranju. Tudi v tem letniku naj dijak transkribira najmanj tri skladbe in sole različnih glasbenih stilov.
Literatura
Coker, Jerry: Patterns for Jazz
Berger, David: Contemporary Jazz Studies Vol. 1
Nelson, Oliver: Patterns
Stanko, Tomasz: 10 Studies of Jazz for Trumpet
Berger, David: How to Play Be Bop Vol. 1
Terry, Clark: Smalls Duets
Martin, Bob: Jazz Duests For Trumpet
Gillespie, Dizzy: A Jazz Master
Ricker, Ramon: Developing in 4ths
Ricker, Ramon: New Concept in Linear Improvisation
Aabersold, Jamey: A New Approach Vol. 6, 7, 8, 12, 16
The Fake Book
The Real Book
557 Jazz Standards Swing to Bop
Izpitna snov za 3. letnik
1. jazzovska tehnična vaja.
2. latino oziroma pop skladba (straight ritem) s spremljavo
tria oziroma playbacka
3. jazzovska balada s spremljavo tria oziroma playbacka
4. jazzovski standard hitrejšega tempa (četrtinka hitreje
od 250) s spremljavo tria oziroma playbacka
5. modalna skladba s spremljavo tria oziroma playbacka
6. bluesovska skladba oziroma skladba rhythm changes s spremljavo
tria oziroma playbacka
Skladbe ob točkah 2. do 6. se izvajajo na pamet in vsebujejo koruse za dijaka značilne improvizacije.
4. LETNIK (105 ur)
4.1. TEHNIČNE PRVINE
Izpopolnjevanje in obnavljanje vsega doslej obravnavanega, s posebnim poudarkom na:
4.2.GLASBENE PRVINE
Izpopolnjevanje in nadgradnja vseh doslej obravnavanih glasbenih prvin s poudarkom na ritmu in stilski doslednosti. Aplikacije alteriranih, zmanjšanih in celotonskih lestvic na modalne skladbe. Prav tako je treba ob modalnih skladbah obdelati improvizacijski pristop “out-going”; pozneje uporaba pri drugih harmonskih strukturah.
Igranje “prima vista” s poudarkom na interpretaciji, fraziranju in “timingu”. Najmanj dve transkripciji kompletnih skladb za manjše zasedbe (kvartet, kvintet, sekstet) in igranje najmanj treh transkribiranih solov različnih stilov.
Izpopolnjevanje umetniške zrelosti, poudarek na izkristalizaciji osebnega stila iz vseh obravnavanih stilskih področij, seveda ob upoštevanju estetskih kriterijev. Dijaka spodbujamo k izbiri programa, le-ta pa mora vsako polletje vsebovati vsaj po eno skladbo vsake izmed poglavitnih slogovnih smeri (dixieland, swing, be-bop, latin, balada, fusion, pop, modal).
Literatura:
Jerry Coker: Patterns for Jazz
David Berger: Contemporary Jazz Studies Vol. 2
Miles Davis: 11 Important Solos
Ken Slone: 28 Important Solos
Dizzy Gillespie: A Jazz Master
Robert D. Redd: The Best of Lee Morgan
Walter Stuart: Modern Technique for Jazz
David Berger: How to Play Be Bop
Jamey Aabersold: A New Approach Vol. 3, 6, 7, 8,12
The Fake Book
The Real Book
557 Jazz Standards Swing to Bop
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Za dijakov razvoj je izrednega pomena, da se čim prej vključi v skupinsko igranje in nastopanje v okviru šole in zunaj nje. Uspešnost javnih nastopov se upošteva pri letni oceni. Zelo pomembno je tudi, da v okviru šole deluje big band s sekcijskimi (linijskimi) in skupnimi vajami. Priporočamo enkrat na teden sekcijske in dvakrat na teden skupne vaje. Pri tem se big band deli na tri sekcije: ritem sekcije (klavir, kitara, bas, bobni), reeds section (prvi in drugi alt, prvi in drugi tenorski in baritonski saksofon) ter brass section (štiri trobente in štiri pozavne). Tu dijaki izostrujejo občutek za intonacijo, “blending” (homogenost znotraj sekcije), dinamiko, “timing” (ritem), branje “prima vista”, fraziranje in disciplino igranja v velikem orkestru nasploh.
Uspešno javno nastopanje šolskega big banda, če je mogoče v sodelovanju z domačimi in tujimi solisti, pa je hkrati tudi odlična spodbuda za dijake in odmevna promocija šole. Gostovanja uveljavljenih solistov s šolskim big bandom se navezujejo na seminarje; svoje znanje podajajo dijakom.
Dijaki opravljajo letni izpit - nastop.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za petje – inštrument (trobenta) in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet petje – inštrument (trobenta) odredba predpisuje:
“Učitelj trobente je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pihal, trobil in tolkal – trobenta in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – trobenar,
– akademski glasbenik – trobentar.”
Predmet se poučuje v vseh letnikih, in sicer: v prvem 3 ure, v drugem, tretjem in četrtem letniku dve uri na teden; skupni obseg 315 ur.
Je eden od temeljnih predmetov tega modula.
Dijaki:
1. letnik (105 ur)
1. GLASBENA TEORIJA
Cilji:
Dijaki:
Vsebina:
Glasbena umetnost
|
a) |
Zvočni pojavi, glasbena izrazna sredstva (šum, zven, ton) |
|
b) |
Glasba v času |
|
c) |
Tonski sistem |
|
d) |
Intervali |
|
e) |
Tonski sestavi (lestvice) 1. durove - naravni ali čisti dur 2. molove - naravni mol I. funkcijske vrednosti posameznih stopenj II. glavne in stranske stopnje III. vodilni ton IV. kvintni krog 3. modusi 4. pentatonika 5. ciganska, istrska, balkanska, arabska 6. kromatična 7. celotonska |
|
f) |
Transpozicija |
|
g) |
Trizvoki |
|
h) |
Četverozvok |
|
i) |
Petero in šesterozvoki |
|
j) |
Terčna sorodnost, pojem tonalitete - tonalnost, alteracija, pretolmačenje akordov, atonalnost |
|
k) |
Monodija, homofonija, polifonija Politonalnost, bitonalnost Dodekafonija, serialna glasba |
|
l) |
Glasbeni okraski in zapisovanje |
|
m) |
Glasbeni zapis |
|
2. |
RITMIČNA GIBANJA |
|
2.1 |
Vaje za enakomeren metrični utrip |
|
2.2 |
Vaje za pomnjenje absolutnih in relativnih trajanj osnovnih ritmičnih vrednosti |
|
2.3 |
Vaje za taktiranje dvodobnih, tridobnih in štiridobnih taktov |
|
2.4 |
Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj (ritmični vzorci - 30 vaj) |
|
2.5 |
Izvajanje 70 vaj ustrezne težavnostne stopnje (z delitvijo in poddelitvijo dobe) (50 - 60 ritmičnih vaj) |
|
2.6 |
Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem in basovskem ključu (24 vaj) |
|
2.7 |
Ritmični narek |
|
3. |
MELODIČNA GIBANJA |
|
3.1 |
Vaje za utrjevanje lestvičnih stopenj v duru in molu |
|
3.2 |
Kadenčne vaje z različnimi izhodišči s spodnjim in zgornjim menjalnim tonom (diatoničnim) v treh inačicah |
|
3.3 |
Izvajanje glasbenih zgledov iz tujih glasbenih del (diatoničnih) |
|
3.4 |
Izvajanje glasbenih zgledov iz slovenskih glasbenih del (diatonika) |
|
3.5 |
Intervalne vaje (sekunde, terce, kvarte - 16 vaj v petih variantah) |
|
3.6 |
Intervalni vzorci |
|
3.7 |
Ritmično-melodične enoglasne vaje za fraziranje s spremljavo klavirja (15 do 17 vaj) |
|
3.8 |
Vaje za dvoglasno melodično gibanje v violinskem in basovskem ključu |
|
3.9 |
Enoglasni in dvoglasni narek |
|
4. |
HARMONSKA GIBANJA |
|
4.1 |
Vaje za zmanjšani, molov, durov in zvečani kvintakord, združene s širjenjem intervalov z izhodiščem srednjega tona |
|
4.2 |
Vaje za barvno razlikovanje zmanjšanih, molovih, durovih in zvečanih kvintakordov |
|
4.3 |
Vaje za barvno razlikovanje zmanjšanih molovih, durovih in zvečanih sekstakordovg |
|
4.4 |
Vaje za barvno razlikovanje zmanjšanih, molovih, durovih in zvečanih kvartsekstakordov |
|
4.5 |
Vaje za dominantni septakord z obrnitvami in razvezi |
|
4.6 |
Vaje za kadenčna zaporedja po generalbasu |
Pojasnilo: V tem letniku izdela učitelj časovno razporeditev učne snovi za vsako smer posebej. Pri razporejanju vsebine vseh štirih poglavij upošteva predznanje dijakov, glavni predmet v smeri (inštrument, petje oziroma glasbeni stavek) in povezovanje vsebin obeh predmetov.
2. letnik (70 ur)
|
1. |
RITMIČNA GIBANJA |
|
1.1 |
Vaje za enakomeren glasbeni utrip in glasbeni spomin |
|
1.2 |
Vaje za taktiranje dvodobnih, tridobnih in sestavljenih taktov |
|
1.3 |
Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj; (ritmični vzorci 70 vzorcev) |
|
1.4 |
Izvajanje ritmičnih vaj v ustrezni težavnostni stopnji (z delitvijo in poddelitvijo dobe, z ritmičnimi posebnostmi, alla breve.... (50 - 60 ritmičnih vaj) |
|
1.5 |
Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem in basovskem ključu (18 vaj) |
|
1.6 |
Ritmični narek |
|
2. |
MELODIČNA GIBANJA |
|
2.1 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.2 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.3 |
Kromatični menjalni toni v duru in molu |
|
2.4 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.5 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.6 |
Kadenčne vaje v harmoničnem duru, s kromatičnimi menjalnimi toni in zvišano IV. stopnjo |
|
2.7 |
Intervalne vaje (kvinte, sekste, septime 10 - vaj) |
|
2.8 |
Intervalni vzorci |
|
2.9 |
Ritmično - melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (14 - 17 vaj) |
|
2.10 |
Vaje za dvoglasno melodično gibanje v violinskem in basovskem ključu |
|
2.11 |
Enoglasni in dvoglasni narek |
|
3. |
HARMONSKA GIBANJA |
|
3.1 |
Vaje za barvno razlikovanje vseh vrst trizvokov v ozki in široki legi |
|
3.2 |
Vaje za barvno razlikovanje dominantnega četverozvoka z obrati v ozki in široki legi |
|
3.3 |
Vaje za barvno razlikovanje molovega trizvoka z malo septimo in durovega trizvoka z veliko septimo |
|
3.4 |
Vezave trizvokov s spreminjanjem enega, dveh ali vseh treh akordičnih tonov |
|
3.5 |
Harmonske zveze: a) s kvintakordi glavnih stopenj |
3. letnik (70 ur)
|
1. |
RITMIČNA GIBANJA |
|
1.1 |
Vaje za enakomeren metrični utrip in glasbeni spomin |
|
1.2 |
Vaje za taktiranje sestavljenih in mešanih taktov |
|
1.3 |
Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj (ritmični vzorci - 56 vzorcev) |
|
1.4 |
Izvajanje ritmičnih vaj ustrezne težavnostne stopnje (40 - 50 vaj) |
|
1.5 |
Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v altovskem c-ključu (18 - 21 vaj) |
|
1.6 |
Ritmični nareki ustrezne težavnostne stopnje |
|
2. |
MELODIČNA GIBANJA |
|
2.1 |
Stabilne alteracije - znižana II. stopnja v duru in molu Zgledi iz glasbenih del |
|
2.2 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.3 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.4 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.5 b) |
Zgledi iz glasbenih del |
|
2.6 |
Kadenčne vaje v vseh možnostih s stabilnimi alteracijami (posameznimi in v kombinacijah) |
|
2.7 |
Intervalne vaje (16 - 20 vaj) |
|
2.8 |
Ritmično-melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (16 - 20 vaj) |
|
2.9 |
Enoglasni in dvoglasni nareki |
|
2.10 |
Poslušanje in zapisovanje odlomkov glasbenih del (zapisovanje posameznih glasov ali dopolnjevanje nepopolnega ali napačnega zapisa) |
|
3. |
HARMONSKA GIBANJA |
|
3.1 |
Vaje za barvno razlikovanje vseh kvintakordov, sekstakordov in kvartsekstakordov ter dominantnega četverozvoka v ozki in široki legi |
|
3.2 |
Vaje za barvno razlikovanje molovega kvintakorda z malo septimo, durovega kvintakorda z veliko septimo, zmanjšanega kvintakorda z malo septimo in zmanjšanega kvintakorda z zmanjšano septimo z obrati v ozki in široki legi |
|
3.3 |
Vezave četverozvokov v ozki legi s spreminjanjem enega, dveh ali treh akordičnih tonov |
|
3.4 |
Harmonske zveze a) četverozvoki v duru |
|
3.5 |
Štiriglasno petje vokalnih skladb s teoretično analizo in zavestnim poslušanjem štiriglasja |
4. letnik (70 ur)
|
1. |
RITMIČNA GIBANJA |
|
1.1 |
Vaje za enakomeren metrični utrip in glasbeni spomin |
|
1.2 |
Vaje za taktiranje z menjavo mere in tempa |
|
1.3 |
Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj (ritmični vzorci - 50 vaj) |
|
1.4 |
Izvajanje ritmičnih vaj v ustrezni težavnostni stopnji T. Habe: Ritmične vaje (36 - 40 vaj) |
|
1.5 |
Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem, basovskem, altovskem in tenorskem ključu (15 - 17 vaj) |
|
1.6 |
Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo z menjavanjem ključev (1 - 5 vaj) |
|
1.7 |
Ritmično branje glasbenih okraskov (predložki, doložki, trilčki) in okraskov (1 - 4 vaje) |
|
1.8 |
Ritmični nareki v ustrezni težavnostni stopnji |
|
2. |
MELODIČNA GIBANJA |
|
2.1 |
Petje septakordov, kvintsekstakordov, terckvartakordov in sekundakordov navzgor in navzdol ter z menjavanjem smeri |
|
2.2 |
Kombinacije različnih oblik četverozvokov v sekvenčnem gibanju |
|
2.3 |
Melodične vaje z razloženimi četverozvoki in peterozvoki (1 - 14 vaj) |
|
2.4 |
Melodične vaje z alteracijami (kombinacije stabilnih in labilnih alteracij), izmiki in modulacijami (1 - 17 vaj) |
|
2.5 |
Vaje za zmanjšani četverozvok |
|
2.6 |
Melodične vaje z enoharmonično modulacijo (zmanjšani četverozvok, zvečani trizvok in alterirani 6/5) (1 -20 vaj) |
|
2.7 |
Zgledi iz glasbenih del z ustrezno problematiko (1 - 15 odlomkov) |
|
2.8 |
Intervalne vaje (1 - 20 vaj) |
|
2.9 |
Transponirani intervali, tehnične vaje za transponirane intervale v obsegu štirih oktav |
|
2.10 |
Kadenčne vaje v vseh variantah |
|
2.11 |
Ritmično-melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (11 - 13 vaj). Etude so zapisane z menjavami vseh štirih ključev |
|
2.12 |
Petje štiriglasnih koralov (v različnih ključih) |
|
2.13 |
Enoglasni in dvoglasni nareki (v ustrezni težavnostni stopnji) |
|
2.14 |
Poslušanje odlomkov glasbenih del (zapisovanje posameznih glasov ali dopolnjevanje nepopolnega ali napačnega zapisa) z uporabo walkmana |
|
3. |
HARMONSKA GIBANJA |
|
3.1 |
Vaje za barvno razlikovanje vseh kvintakordov in septakordov s prestavami v vseh legah |
|
3.2 |
Vaje za barvno razlikovanje dominantnega nonakorda z veliko ali malo nono |
|
3.3 |
Vezave četverozvokov v ozki legi s spreminjanjem enega, dveh ali treh akordičnih tonov |
|
3.4 |
Harmonske zveze: a) z uporabo alteriranih akordov (18 - 19 vaj) |
|
3.5 |
Štiriglasno petje vokalnih skladb s teoretično analizo in zavestnim poslušanjem štiriglasja |
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Pri učni uri solfeggia je pomembno, da je pouk organiziran, vse izvajanje pa mora biti natančno, v ustreznem tempu, z dobrim metričnim utripom, izostreno intonacijo, hkrati pa tudi muzikalno.
Vsi elementi, ki jih obravnavamo samostojno, naj bodo namenjeni praktični uporabi v glasbeni literaturi. Učna ura je sicer organizirana po ustaljenem vrstnem redu dela na posameznih področjih, vendar moramo biti pozorni, da ne zaidemo v "šablono", ki lahko dolgočasi tako učitelja kot dijake.
Če dijaki delajo napake, izvajanje ustavimo. Dijaki najprej sami ugotovijo nepravilnost, šele nato jim pojasnimo napako in zakaj smo prekinili izvajanje.
Dve učni uri, ki sta ta teden namenjeni temu predmetu, organiziramo v neprekinjeni učni enoti.
Temu prilagodimo organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela.
Vsak učitelj si bo učno delo porazdelil po svojem lastnem preudarku in se bo hkrati prilagajal skupini dijakov - razredu, s katerim dela, vendar naj učna enota vsebuje vsa tri gibanja (ritmično, melodično in harmonsko).
Vsebina vzgojno-izobraževalnega programa za solfeggio zahteva od učitelja sodoben pogled na metodično-didaktično izpeljavo pouka.
Teme vzgojno-izobraževalnega dela so med seboj povezane in izenačene ter se kot take razvijejo druga iz druge.
Najbolj pa zaživi sočasnost vseh elementov v soočenju z živo instrumentalno in vokalno glasbo.
RITMIČNO DELO
Sprva naj učitelj največjo pozornost nameni ritmičnemu gibanju, posebno pulzaciji. Ritmična fraza naj bo v začetku enostavna, kasneje pa vse bolj zahtevna in raznolika.
Za vsako ritmično vajo je obvezna analiza. Ta bo razpoznala osnovne metrične enote, število enot v taktu, binarno ali ternarno deljivost enote, vrsto poddelitve, način taktiranja, razporeditev poudarjenih in lahkih dob ter ritmične posebnosti.
Šele po analizi smo sposobni izbrati ustrezen tempo.
Ritmično delo naj občasno vsebuje elemente improvizacije.
MELODIČNO DELO
Prva melodična gibanja bodo enoglasna. Pred vajami utrdimo lestvične tone (improviziramo), pojemo kadenčne vaje ali utrdimo skoke v alterirane tone iz vseh lestvičnih tonov. Vaje morajo biti dijakom teoretično razpoznavne, tako da ne izgubijo občutkov za pripadnost vsaj trenutni tonaliteti. Veliko pozornost namenimo spominskemu zvenenju ključnih tonov. Tak način nam bo v veliko pomoč pri interalnih vajah, katerim je pogosto opora središčni ton, iz katerega izhajamo od sredine navzgor ali navzdol.
Tako pa se neopazno prelijejo melodična gibanja v harmonska.
HARMONSKA GIBANJA
Uvajalne vaje za akord predstavlja zrcalno širjenje intervalov z enoharmonijo.
Zahtevnost vaj za razložene akorde v obeh smereh povečujemo po posameznih letnikih.
Akorde prepoznavamo po barvnem zvenenju s sočasno predstavo basovega tona in ustreznih razvezih.
Značilne harmonske zveze utrdimo ločeno. Šele kasneje jih igramo (in prepoznavamo) v sklenjeni osem- ali šestnajsttaktni vaji.
Vzgojno-izobraževalno delo naslonimo na didaktično literaturo, kasneje pa se preizkusimo in soočimo v stiku z umetniško literaturo vokalne in instrumentalne glasbe domačih in tujih avtorjev.
Če je le mogoče, učitelj izpelje poleg izvedbe še zapis danega zgleda.
Ocenjevanje dijakov je pisno in ustno.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za solfeggio in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet solfeggio odredba predpisuje:
“Učitelj solfeggia je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – teoretik,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – dirigent.”
Predmet se poučuje v 2., 3. in 4. letniku po dve uri na teden, skupni obseg je 210 ur in eden od temeljnih predmetov tega modula.
- Pri študiju homofonije spoznajo dijaki načela rabe akordov, spretno vežejo
akorde po načelih vodenja glasov z upoštevanjem načel glasbene sintakse
in tako bolje razumejo strukturo glasbe,
- se pri študiju modalne polifonije z upoštevanjem načel oblikovanja melodije,
uporabe konsonanc in disonanc v strogem stavku naučijo oblikovati in spajati
glasove v skladno celoto,
- s študijem oblikoslovja širijo in poglobijo vednost o osnovnih zakonitostih
glasbe; to je nujno potrebno za njihovo ustvarjalno in poustvarjalno tolmačenje.
2. letnik (70 ur)
1. HOMOFONIJA - DIATONIKA
1.1 Osnovni pojmi
- alikvotni toni
- tonalnost (sistem dur - mol)
- gradnja akordov
- funkcije in označevanje
- vodenje glasov (osnove)
- harmonski ritem in harmonska shema
1.2 Kvintakordi - glavne stopnje (T, S, D)
- gradnja akordov
- vezava akordov
1.3 Sekstakordi - glavne stopnje
- gradnja akordov
- vrste akordov
- vezava akordov
1.4 Kvartsekstakordi - glavne stopnje
- gradnja akordov
- vrste akordov
- vezava akordov
1.5 Moldur (harmonični dur)
- molova subdominanta
1.6 Kvintakordi, sekstakordi in kvartsekstakordi - preostale stopnje (II,
III, VI, VII)
- gradnja akordov
- vrste akordov
- vezava akordov
1.7 Kadence
2. OBLIKOSLOVJE - GLASBENA SINTAKSA
2.1 Osnovni elementi glasbenega oblikoslovja
2.2 Figura in pasaža
2.3 Eno in večtaktne celote
- motiv
- dvotaktje, tritaktje
- štiri in večtaktje
2.4 Delo s celotami
- absolutne in relativne ritmične in melodične spremembe
- ponavljanje (ostinatno, sekvenčno, variacijsko, korespondenčno, imitacijsko)
- širjenje
- oženje
- deljenje
2.5 Stavek
2.6 Perioda
3. letnik (70 ur)
3.1 Dominantni septakord in obrati
- gradnja akordov
- vrste akordov
- vezava akordov
3.2 Septakordi in obrati - ostale stopnje
- septakord in obrati VII
- septakordi in obrati II (akord sikste ajoutée)
- septakordi in obrati T, S, III in VI
3.3 Dominantni nonakord in obrati
- gradnja akordov
- vezava akordov
3.4 Harmonizacija rastoče, padajoče in sestavljene melodije v molu (le informativno)
3.5 Diatonična modulacija (le informativno)
4. HOMOFONIJA - KROMATIKA
4.1 Kromatika (splošno)
4.2 Labilne alteracije
- stranske D in S
- izmiki
- elipse
4.3 Stabilne alteracije
- napolitanski sekstakord (N6)
- ostali alterirani akordi
4.4 Kromatična modulacija (le informativno)
5. HOMOFONIJA - ENHARMONIJA
5.1 Enharmonična modulacija (le informativno)
6. OBLIKOSLOVJE - POSAMEZNE OBLIKE
6.1 Pesemska oblika
- enodelna pesem (ljudska pesem, pesem kot perioda)
- dvodelna pesem
- tridelna pesem
- prehodna pesem
- sestavljena tridelna pesem
6.2 Skladbe v pesemskih oblikah
- menuet
- scherzo
6.3 Sonatni ciklus
- sonatni stavek (ekspozicija, izpeljava, repriza, uvod, koda)
- rondo (couperinov, klasični, sonatni)
- simfonija, sinfonietta
- koncert, concertino
- sonata, sonatina
6.4 Tema z variacijami (splošno)
- ornamentalne variacije
- karakterne variacije
4. letnik (70 ur)
7. MODALNA POLIFONIJA
7.1 Osnovni pojmi
- modusi (alteracija)
- notacija
- metrum
- ritem
7.2 Melodija
- cantus firmus
- kontrapunkt
7.3 Sozvočje v dvoglasju
- intervali
- klavzule
7.4 Dvoglasje
- kontrapunktične vaje (od 1 : 1 do floridus : floridus)
7.5 Sozvočja v triglasju
- akordi
- klavzule
7.6 Triglasje
- kontrapunktične vaje (le 1 : 1 : 1)
8. OBLIKOSLOVJE - POSAMEZNE OBLIKE
8.1 Polifone glasbene oblike (splošno)
- imitacija.
- kanon
- kontrapunktične variacije (passacaglia, chaccona, partita)
- fuga
- fugeta
- fugato
8.2 Suita
- baročna dvodelna oblika
- baročna suita
8.3 Vokalne glasbene oblike
- motet
- arija da capo
- zborovska pesem
- prekomponirana pesem
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Glasbeni stavek je treba obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in igranjem na klavirju, s poslušanjem in analizo.
Izdelava vaj iz homofonije je možna na več načinov; to so:
- harmonizacija basa z generalbasnimi oznakami,
- harmonizacija basa brez generalbasnih oznak,
- harmonizacija že metrično urejenih podanih funkcij brez generalbasnih
označb,
- harmonizacija soprana, alta in tenorja.
Vse vaje je potrebno igrati na klavirju. V razredu je vaje mogoče tudi prepeti. Določene harmonske vzorce je potrebno na klavirju igrati na pamet v vseh tonalitetah. Enako velja tudi za lažje modulacije. Vaje morajo biti sestavljene tako, da vsebujejo elemente glasbene sintakse. Lahko je podatek začetek vaje in mora učenec logično nadaljevati, lahko so elementi glasbene sintakse nakazani in učenec nakazani tematski material obdela, lahko pa je podatek že vaja kot celota, ki jo dobi učenec od učitelja ali pa jo napiše sam.
Vaje iz modalne polifonije pišejo učenci v ključih, ki pripadajo posameznim glasovom. Pisanje soprana, alta ali celo tenorja v violinskem ključu ni ne praktično in ne stilno. Vaje se v razredu prepojejo, vaje iz tonalne polifonije pa učenci preigrajo na klavirju. Dvoglasne invencije lahko pišejo učenci za različne sestave inštrumentov in jih v razredu (če je možno) preigrajo v izvirni zasedbi.
Pouk glasbenega stavka naj bo v vseh letnikih povezan s poukom solfeggia.
Podajanje snovi glasbenega oblikoslovja se mora navezati na praktične primere. Dijak mora obvladati analitično delo, to pomeni, da mora pedagog vsako trditev (pravilo) ilustrirati s primeri iz literature. Tudi preverjanje znanja mora potekati v povezavi s primeri iz literature.
Dijakovo znanje ocenjujemo pisno in ustno.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za glasbeni stavek in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet glasbeni stavek odredba predpisuje:
“Učitelj glasbenega stavka je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – teoretik,
– akademski glasbenik – komponist.”
Predmet se poučuje v prvem, tretjem in četrtem letniku v skupnem obsegu 245 ur in je eden od temeljnih predmetov. Namen predmeta je spoznavanje glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na razvoju jazzovske glasbe.
Dijaki:
1. letnik (35 ur)
Za dijake jazzovske glasbene smeri je bistvenega pomena dobro poznavanje in razumevanje jazzovskega izročila, saj je jazzovska glasba improvizirana glasba; taka glasba se ustvarja na odru, zato mora jazzovski glasbenik poznati in razumeti principe ustvarjanja in slogovne idiome te glasbe resnično “od znotraj”. Jazzovska glasba je poleg tega glasba osebnih, individualnih poetik. Dijak si mora pridobiti osebni estetsko-vrednostni odnos do poetik najpomembnejših jazzovskih ustvarjalcev.
Niti pedagoško delo niti poklicna ustvarjalna praksa v jazzu nista tako zelo navezana na tisk, kot je v navadi pri klasiki. Zato je najpomembnejše dojemanje te tradicije z zavestnim in analitičnim poslušanjem čim več relevantnih glasbenih primerov in seznanjanje dijakov z novostmi jazzovskega ustvarjanja in kritično analizo le-tega.
3. letnik (105 ur)
Pouk poteka vzporedno – pouk iz zgodovine klasične glasbe in zgodovine jazzovske glasbe v razmerju dve (jazz) : ena (klasika), kot je to v zasnovi vseh predmetov modula jazz - zabavna glasba.
1. ZGODOVINA KLASIČNE GLASBE
1.1 GLASBA NARAVNIH LJUDSTEV
1.2 GLASBA NEEVROPSKIH KULTUR
Glasba na Kitajskem in Japonskem od starega veka naprej; glasba v starem Egiptu in Mezopotamiji; židovska, indijska, arabska in tibetanska glasba od starega veka do današnjih dni
1.3 ANTIČNI SVET
Grčija in Rim
1.4 SREDNJI VEK
1.4.1 Nastanek starokrščanske glasbe. Reforme Gregorja Velikega. Gregorijanski koral. Molitveno bogoslužje in maša.
Trobusi in sekvence.
Srednjeveška glasbena teorija (modusi, razvoj notacije in solmizacije)
1.4.2 Glasba v Bizancu
1.4.3 Enoglasna posvetna glasba srednjega veka
1.4.4 Nastanek večglasja v evropski glasbi: organum (9. - 11. stoletje)
1.4.5 Ars antiqua:
1.4.6 Ars nova v Franciji in Italiji
1.4.7 Posebnosti angleške glasbe in njen vpliv na glasbo na celini
1.4.8 Razvoj notacije
1.5. PREHOD V NOVI VEK
1.5.1 Uvod (sprememba v dojemanju sveta, odkritja in raziskovanja)
1.5.2 Franko-flamska glasba v 15. in 16. stoletju, bleščeč razvoj gotske polifonije in renesančnega sloga. Oblike.
Skladatelji: Dufay, Binchois, Ockeghem, J. des Pres, H. Isaac, A. Willaert, Ph. de Monte, O. di Lasso..
1.5.3 Inštrumentalna glasba v srednjem veku
1.5.4 Razvoj glasbene umetnosti na Slovenskem do Gallusa
1.6. NOVI VEK: RENESANSA
1.6.1 Uvod: novo pojmovanje sveta, dogajanje v umetnosti
1.6.2 Italija: obnova italijanske glasbe; beneška in rimska šola
1.6.3 Glasba na Slovenskem in J. Gallus
1.6.4 Nemčija: reformacija in glasba; skladatelji: Hassler, Senfl, de Monte, Lasso
1.6.5 Anglija: zlata doba angleške glasbe
1.6.6 Španija.
1.6.7 instrumentalna glasba v renesansi: lutnja, orgle, inštrumenti s tipkami; oblike.
1.7. GLASBENI BAROK (17. stoletje)
1.7.1 Uvod: splošne razmere, dogajanje v likovni umetnosti in arhitekturi
1.7.2 Nastanek in razvoj opere:
1.7.3 Nove oblike v cerkveni glasbi: nastanek oratorija, kantate in pasijona
1.7.4 inštrumentalna glasba: baročna suita, sonata in koncert
Predstavniki baročne inštrumentalne glasbe 17. stoletja v Italiji, Nemčiji, Franciji in Angliji
1.7.5. Slovenci v 17. stoletju (J.K. Dolar)
1.8. POZNI BAROK, ROKOKO, PREDKLASICIZEM (18. stoletje)
1.8.1 Inštrumentalna glasba v Italiji v prvi polovici 18. stoletja: Vivaldi, Tartini, D. Scarlatti
1.8.2 Nemčija: Telemann, Haendel, J.S. Bach
1.8.3 Francija: glasba za čembalo (Rameau, Couperin)
1.8.4 Nastanek novih opernih zvrsti: opera buffa, francoska komična opera in singspiel
1.8.5 Nastajanje klasičnih oblik (sonata, simfonija, godalni kvartet)
2. ZGODOVINA JAZZOVSKE GLASBE
Opredelitev področja in vprašanj, ki nas zanimajo
Problemi raziskovanja jazza, viri in nosilci virov
Glasbena praksa v Ameriki v 17. stoletju
Pojav suženjstva
Afriška folklora
Črnska folklorna glasbena ustvarjalnost v Ameriki:
Umetne forme in združevanje izročil:
Glasbena praksa v Ameriki v 19. stoletju, tehnični izumi
Neworleanski stil
čikaški stil
dixieland
newyorški stil, simfonični jazz
nastanek swinga - veliki orkestri in aranžerji, male zasedbe in njih solisti
pojav in razvoj vloge saksofona v jazzu in véliki solisti
swing street
oživitev dixielanda
4. letnik (105 ur)
1. ZGODOVINA KLASIČNE GLASBE
1.1. KLASICIZEM
1.1.1 Dunaj kot nova glasbena prestolnica (Haydn, Mozart, Beethoven)
1.1.2 Klasicizem pri Slovencih (Pollini, Zupan, Novak)
1.2. 19. STOLETJE: ROMANTIKA
1.2.1 Nemška romantika v prvi polovici 19. stoletja: Schubert, Schumann, C.M. von Weber, Mendelssohn
1.2.2 Francoska in italijanska opera v prvi polovici 19. stoletja: Meyerbeer, Rossini, Bellini, Donizetti
1.2.3 H. Berlioz in programska glasba
1.2.4 Liszt in programska glasba; novonemška šola
1.2.5 Nemška glasbena romantika: Wagner in novonemška šola; spor okoli programske glasbe; J. Brahms
1.2.6 Poljska glasba: klavirska glasba in Chopin; violinska glasba in Wieniawski
1.2.7 Češka: Smetana in Dvoržak, Janaček v svojem prvem obdobju
1.2.8 Rusija: Nastanek ruske nacionalne šole (Glinka in Dargomižki). Petreorka, Čajkovski in zahodni vpliv v Rusiji
1.2.9 Italija do konca 19. stoletja: G. Verdi; veristi
1.2.10 Obnova francoske glasbe: Franck in njegov krog ter sodobniki
1.2.11 Nemška pozna romantika: Wolf, Mahler, R. Strauss, Reger
1.2.12 Slovenci v 19. in na začetku 20. stoletja: Foerster, Ipavci ...
1.3. 20. STOLETJE
1.3.1 Nove glasbene smeri: impresionizem, ekspresionizem, neobarok, neoklasi-cizem, nacionalni glasbeni slogi
1.3.2 Francija: impresionisti in šesterica
1.3.3 Dunajska atonalna šola in glasbeni ekspresionizem
1.3.4 Madžarska: Bartok, Kodaly
1.3.5 Češka: Janaček, Suk, Novak, Haba
1.3.6 Rusija: Skrjabin, Prokofjev, Stravinski, Rahmaninov
1.3.7 Druge dežele: Anglija, skandinavske dežele, Španija, glasba v Ameriki (Ives, Gerschwin)
1.3.8 Ultramoderne smeri: Messiaen, Boulez, Varese, Stockhausen, Cage. nove tehnične možnosti in novi poskusi; elektronska glasba
1.3.9 Slovenska glasba v 20. stoletju: Osterc in Kogoj. Lajovic, Bravničar, Arnič, Škerjanc, Lipovšek ... Sodobni slovenski skladatelji.
2. ZGODOVINA JAZZOVSKE GLASBE
|
Bebop: |
Dizzy Gillespie, Charlie Parker, Thelonius Monk, Bud Powell |
|
Bobni - nastanek in razvoj sodobnega jazzovskega bobnanja |
Kenny Clarke, Max Roach |
|
Progressive jazz |
Kenton, Herman - arr.Burns, Musso |
|
Cool jazz |
Lennie Tristano, Gil Evans |
|
West Coast |
|
|
Mainstream |
|
Sodobne tendence: 80 in 90. let: mainstream oziroma moderni bop, glasba kozmične zavesti, free funk, no wave - konceptualna glasba, jazz v latinsko -ameriški glasbi
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Pouk poteka skupinsko. Sestavljen je iz predavanj in poslušanja tonskega in vizualnega gradiva.
Konec leta se predmet zaključi z razredno oceno, ki je rezultat dveh trisemestrskih testov in tretjega, ki obsega snov vsega leta, in odgovorov ob glasbenem primeru.
Dijake ocenjujemo pisno in ustno; obvezna je najmanj ena seminarska naloga.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za zgodovino glasbe in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet zgodovina glasbe odredba predpisuje:
“Učitelj zgodovine glasbe je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz muzikologije in si pridobil strokovni naslov:
– Diplomirani muzikolog (in).”
Klavir se izvaja kot dopolnilni inštrument v največjem obsegu do 140 ur.
Splošni cilj predmeta je doseči, da bi instrumentalisti oziroma pevci jazzovskega oddelka obvladali osnove inštrumenta klavirja do take stopnje, da bi jim znanje pomagalo razumeti jazzovsko harmonijo, improvizacijo in enostavnejše spremljave.
Katalog vsebuje klasični in jazzovski del.
1. letnik (35 ur)
Klasični del
etude; Czerny: op.849, Bertini: op. 32, Duvernoy: op. 16, Lemoine: op.
37
najmanj šest etud
polifone skladbe. J.S.Bach: Male skladbe
Dvanajst malih preludijev
najmanj štiri skladbe
sonatine: Kuhlau, Dussek, Clementi, Mozart
najmanj dve sonatini
skladbe 19. in 20. stoletja po izbiri profesorja
Izpitna snov:
Izpitni program je mogoče igrati po notah.
Jazzovski del
1. Pojasnjevanje harmonskih simbolov v jazzu in zabavni glasbi.
2. Postavljanje četverozvokov na klavirju (dom7, maj7, mol7, mol7, 5b, o7)
v vseh tonalitetah.
3. Igranje skladb popa ali lažjih jazzovskih skladb iz dostopne literature
(lead-sheetov) s spremljavo, označeno s harmonskimi simboli.
4. Igranje lažjih skladb popularne glasbe po posluhu.
Izpitna snov:
2. letnik (35 ur)
Klasični del
etude: Czerny: Op. 849, Bertini: Op. 32
najmanj šest etud.
polifone skladbe: J.S.Bach: Dvanajst malih preludijev
G.F.Händel: lažje skladbe
najmanj štiri skladbe
sonate ali sonatine: Dussek, Clementi, Mozart, Haydn
najmanj dve sonatini
skladbe 19. in 20. stoletja po izbiri profesorja
Izpitna snov:
Izpitni program je mogoče igrati po notah.
Jazzovski del
1. Postavljanje voicingov na klavirju z dodanimi tensions (6, 9, 11, 13)
v vseh tonalitetah in vseh legah
2. Izvajanje akordov na način arpeggia v levi roki
3. Improviziranje spremljave v različnih ritmih
4. Igranje jazzovske skladbe ali skladbe popa po posluhu
Literatura:
J. Mehegan: Tonal And Rhythmic Principles
Izpitna snov:
dve jazzovski skladbi ali skladbi popa
3. letnik (35 ur)
Klasični del
etude: Czerny: Op. 299, prvi ali drugi zvezek
najmanj šest etud.
polifone skladbe. J.S.Bach: Šest preludijev,
Dvoglasne invencije
najmanj štiri skladbe
sonate: Mozart, Haydn
Najmanj ena sonata
Skladbe 19. in 20. stoletja po izbiri profesorja
Izpitna snov:
Izpitni program je mogoče igrati po notah.
Jazzovski del
1. Posnjevanje vseh mogočih alteracij v akordih
2. Konstrukcija akordov v levi roki brez osnovnega tona, na terci ali septimi
3. II-V/I kadence v vseh tonalitetah
4. Igranje lažjih jazz standardov s spremljavo leve roke z akordi brez osnovnega
tona
5. Improviziranje bluesovske forme z uporabo bluesovske lestvice
6. Igranje po posluhu
Literatura:
D.Herle: Jazz Improvisation for Keyboard Players, Vol.I
J.Aebersold. Getting It Together
Izpitna snov:
4. letnik (35 ur)
Klasični del
etude: Czerny: Op. 299, v. III in IV
najmanj šest etud
polifone skladbe: J.S.Bach: Dvoglasne invencije
najmanj štiri invencije
sonate: Mozart, Haydn
najmanj ena sonata
skladbe 19. in 20. stoletja po izbiri profesorja
Izpitna snov:
Izpitni program je mogoče igrati po notah.
Jazzovski del
1. Postavljanje voicingov na klavirju z dodanimi tensions (6, 9, 11, 13)
v vseh tonalitetah in vseh legah z obema rokama - two hand piano voicings
2. Vadba ritmov za comping
3. Uporaba znanja pri igranju jazzovskih standardov iz dela real book
4. Enostavnejša improvizacija na jazzovske standarde z redkejšim harmionskim
ritmom z uporabo jazzovskih lestvic
5. Vadba jazzovskih lestvic
Literatura:
J.Aebersold. Getting It together
Izpitna snov:
dva jazzovska standarda z enostavnejšo improvizacijo
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Specialno - didaktična priporočila so navedena pri predmetu PETJE-INŠTRUMENT (klavir kot glavni predmet). Predmet se povezuje z glavnim inštrumentom oziroma petjem in drugimi glasbenimi predmeti.
Dijak opravlja letni izpit - nastop.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za klavir in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet klavir odredba predpisuje:
“Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz instrumentov s tipkami – klavir in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– akademski glasbenik – pianist.”
Predmet se poučuje v vseh štirih letnikih; skupni obseg je 175 ur. Daje dodatna znanja za obvladovanje izraznih značilnosti inštrumenta v okviru skupinske igre.
Dijaki:
S pomočjo učitelja:
1. letnik (35 ur)
Osnova za delo pri predmetu skupinska igra je letni izbor skladb (repertoar), ki jih dijaki dobijo na začetku šolskega leta v obliki kasete, na kateri so različne izvedbe teh skladb - po možnosti več izvedb iste skladbe.
Teoretična priprava
Na predavanjih poučimo dijake o osnovnih pravilih igre v jazzovski mali zasedbi.
Na podlagi formalne zgradbe izvedbe jazzovskega standarda osvojijo formalne ali izvedbene termine kot: intro, verse, tema, refren, interludij, chorus, solo, trade fours, riff, background, koda, tag, fade out, in two, in four, half time feeling, double time feeling, rubato, freely, ad lib. itd.
Na teoretičen način poučimo dijake o akordnih simbolih in numeričnem označevanju lestvičnih - modalnih stopenj in intervalov. Dijaki vadijo sestavo štiriglasnih in razširjenih akordov.
Na teoretičen način poučimo dijake o obliki notnega zapisa jazzovskega standarda - lead-sheetu. Ta vsebuje: naslov, imena avtorjev, inštrument, transpozicijo, oznake za tempo, ritem, glasbeni ključ, tonaliteto, metrum, formalne oznake kot A, B itd., znake za ponavljanje, posebna navodila (interludij in kdaj, spremembe ritma, način vpisovanja ritmičnih poudarkov itd.), znake za konec in raster možnosti, ki se ponujajo v okviru standardnega jazza. Lead-sheete dijaki izdelajo tudi za transponirajoče inštrumente.
Na teoretičen način poučimo dijake o pisanju aranžmaja za malo zasedbo: osnovni načini pisanja za bobne, klavir, kitaro, kontrabas in lead inštrumente.
Dijaki izdelajo zasnove lead-sheetov skladb s kasete. Dokončna oblika lead-sheeta se izdela na predavanju; na predavanju se določijo vse formalne in stilne značilnosti bodoče izvedbe.
Na teoretičen način poučimo dijake o zapisovanju jazzovskega ritma.
Na podlagi različnih jazzovskih izvedb istega standarda in tiskanega notnega materiala poučimo dijake o jazzovskem variiranju melodije - jazzying up.
Praktično delo
Dijaki izvajajo skladbe (iz kasete), za katere so izgotovili lead-sheete. Posebno pozornost je treba paziti na ritmično sproščenost in s tem enakomernost, formalno jasnost, doslednost izvedbe, na glasbeno zbranost in hitro reagiranje pri formalnih enotah (prehodi z dela A na del B, s téme na individualne improvizirane sole pri menjavi solista itd.).
Po potrebi je treba pojasnjevati vlogo vsakega inštrumenta v okviru ansambla in način spremljanja melodije ali sola.
Paziti je treba na dinamične nianse in s tem v zvezi na dramaturški koncept izvedbe. Posebej je potrebno opozoriti na karakter posamezne skladbe, na "mood" kot nosilec karakterja, opozoriti na besedilo skladbe, ga prevesti in razložiti njegov pomen v stilnem, družbenem in emocionalnem smislu.
Dijaki izvajajo improvizirane sole. V prvem letniku je improvizacija prepuščena morebitnemu predznanju posameznega dijaka. Predmet osnove improvizacije se poučuje namreč šele od drugega letnika naprej. Kljub temu pa dijaki preizkusijo osnovne principe improviziranja: okraševanje melodije in igranje okrog melodije (playing around the melody), variiranje melodije in igranje t.i. linearnega sola kot melodijske variacije, razvijanje motiva oziroma ideje, ki smo jo izolirali s posnetka ali je rezultat dijakove invencije itd. Dijaki si začnejo izdelovati katalog uporabnih idej, ki so jih izolirali s posnetkov (thesaurus of patterns).
Skladbe
V prvem letniku izvajajo dijaki najmanj osem skladb različnih karakterjev, npr.:
medium swing, bossanova, balada, počasnejši bebop, jazz-waltz, modalna
skladba, enostavnejši blues, skladba v ritmih soul-jazz, funk ali rock-jazz
ipd.
Osnovna načela za izbiro skladb: po načelu postopnosti naj bodo za prvi
letnik izbrane skladbe:
- enostavne in značilne formalne zgradbe (32-taktna oblika zgradbe AABA
ali ABAC ali 16-taktna oblika),
- ne prehitrih tempov, torej medium swing ali bossanova,
- v harmonskem smislu: z omejenim številom alteracij - največ ena sekundarna
dominanta, brez modulacij (razen v delu B) ipd.
Referenčne skladbe
|
Medium swing: |
|
|
Take The "A" Train (B.Strayhorn) |
A Fine Romance (J.Kern) |
|
Exactly Like You (J.McHugh) |
Autumn Leavec (J. Kozma) |
|
Have You Met Miss Jones (Rodgers, Hart) |
|
|
Takin' A Chance On Love (V.Duke) |
I Could Write a Book (Rodgers, Hart) |
|
In A Mellow Tone (D. Ellington) |
|
|
Bossa nova: |
|
|
Girl From Ipanema (A.C. Jobim) |
So Danco Samba (A.C.Jobim) |
|
Corcovado (A.C.Jobim) |
Black Orpheus (L.Bonfi) |
|
Balade: |
|
|
I Can't Get Started (V. Duke) |
Easy Living (R.Rainger) |
|
Bewitched, Bothered And Bewildered (Rodgers) |
|
|
In A Sentimental Mood (D.Ellington) |
I Got It Bad (D.Ellington) |
|
Modalne skladbe: |
|
|
All Blues (M.Davis) |
Freddy The Freeloader (M.Davis) |
|
Maiden Voyage (H.Hancock) |
Watermelon Man (H.Hancock) |
|
So What (M.Davis) |
|
|
Hitrejše skladbe (zmernejši be-bop): |
|
|
Yardbird Suite (Ch.Parker) |
Good Bait (T.Dameron) |
|
I've Got Rhythm (g.Gershwin) |
Scrapple From the Apple (C. Parker) |
|
Jazz Waltz: |
|
|
Alice in Wonderland |
Bluesette (Toots Thielemans) |
|
Blues: |
|
|
Blue Monk (th. Monk) |
C-Jam Blues (D.Ellington) |
|
Tenor Madness (S. Rollins) |
Mr.P.C.(J.Coltrane) |
|
Blues In The Night (H.Arlen) |
|
Način izvedbe predmeta
Pouk poteka v skupinah. Osnovna zasedba je trio ali kvartet. Ritem sekcija: kitara in (ali) klavir, kontrabas, bobni in solisti: en ali več saksofonov, trobenta, pozavna, pevec.
Razredna ocena je sestavljena na podlagi kvalitete glasbenega dela, ocene pisnega izdelka (zasnove lead-sheeta), ocene delovnih navad, dijakove rednosti in sodelovanja na internih in javnih nastopih.
2. in 3. letnik (35 ur)
Osnova za delo pri predmetu skupna igra je letni izbor skladb (repertoar), ki jih dijaki dobijo na začetku šolskega leta v obliki kasete, na kateri so različne izvedbe teh skladb - po možnosti več izvedb iste skladbe. Za nekatere skladbe dijaki dobijo aranžmaje za malo zasedbo.
Praktično delo
Dijaki izvajajo skladbe s kasete, za katere so izgotovili lead-sheete.
Posebno pozorno je treba paziti na ritmično sproščenost in s tem enakomernost, formalno jasnost, doslednost izvedbe, glasbeno zbranost in hitro reagiranje pri formalnih enotah (prehodi z dela A na del B, s téme na individualne improvizirane sole, pri menjavi solista itd.)
Paziti je treba na dinamične nianse in s tem v zvezi na dramaturški koncept izvedbe.
Dijaki izvajajo improvizirane sole. Njihovo ustvarjanje je udejanjanje teoretičnih znanj, ki so si jih pridobili pri predmetu osnove aranžiranja in vadba, razvijanje in poglabljanje pouka improviziranja, iz inštrumentalnega pouka in predmeta osnove improvizacije.
Dijaki izvajajo tudi skladbe z lead-sheetov ali aranžmajev. S tem vadijo izvedbo, interpretacijo skladb iz notnega gradiva in natančno skupno izvajanje različnih skupnih ritmičnih značilnosti (komplementarnih ritmičnih figur, skupnih poudarkov itd.)
Skladbe
V teh dveh letnikih izvajajo dijaki najmanj šestnajst skladb različnih karakterjev: medium swing, bossanova in samba, balada, fast tempo, modalne skladbe, blues, skladbe v posebnih ritmih - jazz waltz, sestavljeni ritem (5/4 ipd.), funk, rockovski jazz ipd.
Načela za izbiro skladb: v teh dveh letnikih izvajajo dijaki zahtevnejše
skladbe, ki
- so formalno zahtevnejše: standardizirani uvodi (verse), neregularne oblike
chorusa, interludiji ipd.
- izvajajo skladbe hitrejših tempov ali tudi sestavljenih ritmov
- harmonsko zahtevne skladbe: alteracije, modulacije, modalne skladbe z
enakomernimi menjavami modusov.
Referenčne skladbe
|
Medium swing: |
|
|
A Foggy Day (G.Gershwin) |
Green Dolphin Street (B.Kaper) |
|
All The Things You Are (Hammerstein, Kern) |
I Love You (C.Porter) |
|
The Duke (D.Brubeck) |
Lullaby Of Birdland (G.Shearing) |
|
Jordu (D. Jordan) |
Joy Spring (C. Brown) |
|
Bossanova: |
|
|
Blue Bossa (K.Dorham) |
Here's That Rainy Day (J.v.Heusen) |
|
How Insensitive (A.C.Jobim) |
Meditation (A.C.Jobim) |
|
Wave (A.C.Jobim) |
|
|
Balada: |
|
|
Misty (E.Garner) |
Chelsea Bridge (B.Strayhorn) |
|
Body And Soul (J.Green) |
Autumn In New York (V.Duke) |
|
Sophisticated Lady (D.Ellington) |
Prelude To A Kiss (D. Ellington) |
|
My Foolish Heart (Washington, Young) |
|
|
You Don't Know What Love Is (G. de Paul) |
|
|
Modalne skladbe: |
|
|
Impressions (J.Coltrane) |
Footprints (W.Shorter) |
|
Fast tempo: |
|
|
Airegin (S.Rollins) |
Anthropology (C.Parker) |
|
Cherokee (R.Noble) |
Confirmation (C. Parker) |
|
Tune Up (M.Davis) |
It Don't Mean A Thing (D.Ellington) |
|
Lady Bird (T.Dameron) |
Seven Steps to Heaven (M.Davis) |
|
Posebni ritmi: |
|
|
Ju-ju (W.Shorter) |
Red Clay (F.Hubbard) |
|
Take Five (D.Brubeck) |
|
|
Blues: |
|
|
Au Privave (C.Parker) |
Blues For Alice (C.Parker) |
|
Stolen Moments (O.Nelson) |
Straight, No Chaser (Th.Monk) |
Razredna ocena je sestavljena na podlagi kvalitete glasbenega dela, ocene pisnega izdelka (zasnove lead-sheeta), ocene delovnih navad, dijakove rednosti in sodelovanja na internih in javnih nastopih.
4. letnik (70 ur)
Osnova za delo pri predmetu skupna igra je letni izbor skladb (repertoar), ki jih dijaki dobijo na začetku šolskega leta na kaseti, na kateri so različne izvedbe teh skladb - po možnosti več izvedb iste skladbe. Za nekatere skladbe dijaki dobijo lead-sheete ali izdelane aranžmaje za malo zasedbo, za nekatere pa dijaki sami izdelajo aranžmaje za malo zasedbo in tako v praksi realizirajo rezultate predmeta osnove aranžiranja.
V drugi polovici šolskega leta dijaki četrtega letnika pripravljajo program za maturo. Za ta namen lahko svojo zasedbo obogatijo z bolj izkušenimi dijaki nižjih letnikov, če jih ni, pa šola poskrbi za korepetitorje. Program skladb različne narave za vsakega maturanta se uskladi v mesecu februarju.
Praktično delo
Dijaki izvajajo skladbe s kasete, za katere so izgotovili leadsheete, z leadsheetov in predloženih aranžmajev. S posebno pozornostjo je treba spremljati na ritmično sproščenost in s tem enakomernost, formalno jasnost, doslednost izvedbe, glasbeno zbranost in hitro reagiranje pri formalnih enotah. Paziti je treba na skladbe mood, dinamične odtenke in s tem v zvezi na dramaturški koncept izvedbe.
Dijaki izvajajo improvizirane sole. Njihovo ustvarjanje je udejanjanje teoretičnih znanj, ki so si jih pridobili pri predmetu osnove aranžiranja in vadba, razvijanje in poglabljanje pouka improviziranja, ter znanj instrumentalnega pouka in predmeta osnove improvizacije.
Dijaki izvajajo tudi skladbe z leadsheetov ali aranžmajev. S tem vadijo izvedbo, interpretacijo skladb iz notnega gradiva in natančno skupno izvajanje različnih skupnih ritmičnih značilnosti (komplementarnih ritmičnih figur, skupnih poudarkov itd.).
Dijaki izvajajo svoje lastne aranžmaje, ki so jih izgotovili pri predmetu osnove aranžiranja. Po potrebi pritegnemo k sodelovanju dijake iz drugih ansamblov (letnikov).
Skladbe
V četrtem letniku dijaki v prvi polovici šolskega leta izvajajo najmanj šestnajst skladb različnih karakterjev: medium swing, bossanova in samba, balada, fast tempo, modalne skladbe, blues, skladbe v posebnih ritmih - jazz waltz, sestavljeni ritem (5/4, 12/8 ipd.), funk, rockovski jazz ipd. Kasneje pa začnejo pripravljati program za maturitetni javni koncert.
Načela za izbiro skladb: v teh dveh letnikih izvajajo dijaki tudi zahtevne
skladbe:
- formalno zahtevne: standardizirani uvodi (verse), neregularne forme chorusa,
interludiji ipd.,
- skladbe hitrejših (ekstremnih) tempov ali sestavljenih ritmov,
- skladbe z menjavanji ritmov,
- harmonsko zahtevne: alteracije, modulacije, modalne skladbe z menjavami
modusov, modernejše zahtevne skladbe (nefunkcionalna harmonija).
Referenčne skladbe
|
Medium swing: |
|
|
Daahoud (C.Brown) |
Dolphin Dance (H.Hancock) |
|
House Of Jade (W.Shorter) |
In Your Own Sweet Way (D.Brubeck) |
|
Israel (J.Carisi) |
|
|
Latinski ritmi: |
|
|
Ceora (L.Morgan) |
Elizete (C.Fisher) |
|
Invitation (Kaper, Webster) |
Wave (A.C.Jobim) |
|
Nica's Dream (H.Silver) |
Pensativa (C.Fisher) |
|
Recordame (J.Henderson) |
A Night In Tunesia (D.Gillespie) |
|
Balade: |
|
|
A Child Is Born (Th. Jones) |
Blue in Green (M.Davis) |
|
Good-bye Pork Pie Hat (C.Mingus) |
Naima (J.Coltrane) |
|
Round Midnight (Th.Monk) |
Peace (H.Silver) |
|
Darn That Dream (J.van Heusen) |
|
|
Modalne skladbe: |
|
|
In Case You Never Heard (W.Shaw) |
Deluge (W.Shorter) |
|
Afro Blue (J.Coltrane) |
E.S.P. (M.Davis) |
|
Freedom Jazz Dance (E.Harris) |
Eiderdown (S.Swallow) |
|
Fast tempo: |
|
|
Countdown (J.Coltrane) |
Giant Steps (J.Coltrane) |
|
Inner urge (J.Henderson) |
Moments Notice (J.Coltrane) |
|
Yes Or No (W.Shorter) |
Caravan (J.Tizol) |
|
Posebni ritmi: |
|
|
Follow Your Heart (J.McLaughlin) |
La Fiesta (C.Corea) |
|
Some Skunk Funk (R.Brecker) |
Very Early (B.Evans) |
|
Blues: |
|
|
Blue Train (J.Coltrane) |
Isotope (J.Henderson) |
|
Blues March (B.Golson) |
Cheryl (C.Parker) |
Dijaki zaključijo letnik z razredno oceno, ki je sestavljena iz ocene, kvalitete glasbenega dela, pisnega izdelka (zasnove leadsheeta), delovnih navad, dijakove rednosti in sodelovanja na internih in javnih nastopih.
V vsebino predmeta sodi tudi sodelovanje na internih in javnih nastopih ansamblov oddelka za jazz in zabavno glasbo.
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Specialno-didaktična priporočila in medpredmetne povezave so navedene pri operativnih ciljih oziroma vsebinah predmetnega kataloga.
Ocenjujemo pisne izdelke in nastop.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za skupinsko igro in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet skupinska igra odredba predpisuje:
“Učitelj skupinske igre je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, tobente ali tolkal in si je pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – kontrabasist,
– profesor glasbe – kitarist,
– profesor glasbe – saksofonist,
– profesor glasbe – trobentar,
– profesor glasbe – tolkalec,
– profesor glasbe – pevec,
– akademski glasbenik – pianist
– akademski glasbenik – kontrabasist,
– akademski glasbenik – kitarist,
– akademski glasbenik – saksofonist,
– akademski glasbenik – trobentar,
– akademski glasbenik – tolkalec,
– akademski glasbenik – pevec,
– akademski glasbenik – dirigent.”
Predmet se izvaja v drugem, tretjem in četrtem letniku po eno uro v skupnem bsegu 105 ur in daje osnovna vedenja o improvizirani glasbi.
Dijaki se praktično seznanijo z vsemi poglavitejšimi načini in pristopi k improvizaciji v različnih zvrsteh improvizirane glasbe; od kolektivne improvizacije dixielanda prek improvizacije swinga in latina, kratkih solističnih improvizacij zabavne glasbe, vse do improvizacije preko sedemglasne harmonije bebopa ter modalne improvizacije s primeri tako imenovanega outgoinga.
Ob praktičnem spoznavanju značilnosti improvizacije posameznih stilov se skozi odgovornost do posameznih glasbenih izrazov, učijo samodiscipline širijo glasbeno obzorje oziroma občutljivost za glasbeno izrazno fineso, postajajo suverenejši ustvarjalci in poustvarjalci improvizirane glasbe.
Dijaki pridobivajo teoretično znanje in s praktičnim poukom tudi pomembne izkušnje za kasnejše izobraževanje.
Pouk je praktičen; to pomeni, da vsak dijak igra svoj inštrument oziroma poje. Praktični pouk posamezniku omogoča subjektivno dojemanje obravnavane snovi, podprto z učiteljevo teoretično razlago in demonstracijo, če je potrebno.
2. letnik (35 ur)
Obravnavanje večinoma diatoničnih improvizacijskih linij z obravnavo starocerkvenih modusov in uporabe teh v različnih stilih, predvsem swingu, latinu, popu in modalno improvizirani glasbi. Poudarek je na jonskem, dorskem, lidijskem in miksolidijskem modusu ter razlagi celotonske lestvične strukture predvsem v smislu zamenjave miksolidijskega modusa. V omenjenem primeru tudi obravnava sprememb pripadajočega dominantnega septakorda /iz čistega v +5, +11 ali -13/.
Obravnavanje harmonske strukture durskega bluesa in bluesovske lestvice ter značilnih bluesovskih fraz in vzorcev /blues riffs/ kakor tudi uporabe teh v različnih harmonskih okoliščin drugih kompozicij. Harmonska struktura ostaja v okviru preprostih štirizvokov /razen v celotonski lestvici/ in usmerja dijakovo pozornost predvsem na terce in septime /t.i. guide lines/ ter kvinte v primeru alteracije. Ritmični horizonti se dijakom poglabljajo z razlago osnove binarnih /četrtinskih, osminskih in šestnajstinskih / in ternarnih/ triolskih/ fraz.
Poudarek na II-7, V7, I harmonski sekvenci kot osnovni in najbolj razširjeni sekvenci v improvizirani glasbi. Vse pobliže obravnavane in citirane fraze, ki jih učitelj poda dijakom, vadijo in obvladujejo v vseh tonalitetah in po vsem obsegu inštrumenta. Sekvenčne fraze se igrajo v obsegu dveh oktav.
Literatura
J.Aebersold, Vol. 16
TURNAROUNDS, CYCLES and II/V7s
J. Aebersold, Vol. 3
The II/V7/I Progression
J.Aebersold, Vol. 24
MAJOR and MINOR
J.Aebersold, Vol. 42
BLUES IN ALL KEYS
David N. Baker
Practicing Jazz: A creative Approach
David Baker
How to play Bebop, Vol. 1 and 2
Jerry Coker
Patterns for Jazz
J.Aebersold, Vol. 21,
Gettin it together
Skladbe
Glede na harmonsko strukturo naj bazirajo na II/V/I sekvencah, po tempu pa naj bodo večinoma srednje hitre. Občasni eksperimenti v ekstremno počasnih /=40/ in ekstremno hitrih /=300-400/ tempih so zaželeni za razbijanje ustaljenih improvizatorskih vzorcev. Dijaki naj bi napisali po eno bluesovsko kompozicijo na mesec iz danega tematskega materiala /blues riffs, kratki citati bluesovskih tem ipd./.
3. letnik (35 ur)
Postopno oddaljevanje od diatoničnih linij z uvajanjem celotonskih, zmanjšanih in alteriranih struktur. Harmonska podlaga se postopoma razširi iz štiriglasne harmonije swingovskega stila na pet-, šest- in sedemglasno harmonijo bebopa, hard bopa in modalne improvizirane glasbe. Vse to ob sprotnem obravnavanju pripadajočih modusov, lestvic in pentatonskih rešitev. Pentatoniko in uporabnost le-te razlagamo v zvezi s poudarjanjem različnih tenzij in zgornje harmonske strukture. Osvojiti je treba tudi princip molskega bluesa kot zelo razširjene forme v improvizirani glasbi in z njim obdelati molsko obliko sekvence II/V/I vsaj v najosnovnejši obliki.
Glede na že razširjeno harmonijo, ki sega vse do sedemglasnih akordov, je potrebno obdelati tudi različne možnosti zamenjav harmonij in razmišljanj v posameznih situacijah; na primer igranje v tako imenovani zgornji strukturi harmonije /upper structure/, paralelni durovski oziroma molovski sistem razmišljanja, dominantno razmišljanje in podobno.
Ritmično dojemanje se razširja z obravnavanjem durskih in molskih II/V/I fraz; binarnih in ternarnih z dodatnim elementom zamikanja poudarkov. Osnovno obliko le-tega dijakom najlaže približamo, če v binarnih ritmih uporabljamo lihe grupacije not v frazi, v ternarnih ritmih pa sode grupacije not.
Literatura
J.Aebersold, Vol. 24
Major and Minor
J.Aebersold, Vol. 25
Standards
J.Aebersold, Vol. 26
The Scale Syllabus
J.Aebersold, Vol. 31
Bossa Nova
J.Aebersold, Vol. 32
Ballads
J.Aebersold, Vol. 34
Jam Session
J.Aebersold, Vol. 39
Swing, Swing, Swing
J.Aebersold, Vol. 57
Minor Blues in All Keys
Hal Crook
How to Improvise
David N. Baker
Improvisational Patterns
The Be Bop Era: Vol. 3
Skladbe
Harmonska struktura se razširi do sedmerozvokov, v osnovi pa še vedno bazira na II/V/I sekvenci, tako da se tudi skladbe izbirajo v tem smislu.
Tempo se pomika proti počasnejšim in hitrejšim ekstremom, pri tem pa pazimo na fraziranje in "pacing" improvizirane linije. Dijaki naj bi vsak mesec napisali po eno lastno mol blues kompozicijo.
4. letnik (70 ur)
Uvajanje nove metode improvizirane linije po principu ciljne note /Goal Note Method/ in obnova z analizo dosedaj obravnavanih fraz v luči metode goal note. Podrobnejše obravnavanje rhythm changesa v tempih od srednjih do ekstremno hitrih in s tem v zvezi linij, ki imajo temelj na harmonski sekvenci VI/II/V/I.
Razlaga pojmov igranja "in" in "out" - igranja pri katerem je omogočen modalni stil improvizirane glasbe. Harmonija je pogosto šest- ali sedemglasna in hkrati idealna osnova za razlago bitonalnosti in večplastnega razmišljanja pri igranju improviziranih linij.
Dijakom dopuščamo več svobode pri ustvarjanju njihovih lastnih linij /glede na prva dva letnika/, le-te pa v okvirih teoretske osnove ritma, harmonije, fraze, glasbenega sloga in izraza pri pouku eksemplarično analiziramo in kritiziramo. S tem dijake pripravimo na odprto kritiko.
Literatura:
J.Aebersold, Vol. 14
"Benny Golson"
J.Aebersold, Vol. 17
Horace Silver
J.Aebersold, Vol. 18
Hoace Silver
J.Aebersold, Vol. 19
Dave Liebman
J.Aebersold, Vol. 54
Maiden Voyage
J.Aebersold, Vol. 53
Clifford Brown
J.Aebersold, Vol. 60
Freddy Hubbard
Shelton G.Berg
Jazz Improvisation: The Goal Note Method
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Specialno - didaktična priporočila so opredeljena pri operativnih ciljih in vsebinah predmetnega kataloga znanj.
Dijakom bobnov naj bo na voljo vibrafon. Vse konkretno obravnavane primere (fraze, skladbe) je treba znati na pamet in v vseh ključih. Tesno sodelovanje učiteljev osnov improvizacije, skupinske igre in glavnega predmeta - inštrumenta je tudi sicer zelo pomembno ne le zaradi izbire repertoarja, temveč tudi zaradi usklajevanja težavnosti obravnavane snovi.
Ocenjujemo dijakov nastop.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za osnove improvizacije in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet osnove improvizacije odredba predpisuje:
“Učitelj osnov improvizacije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, tobente ali tolkal in si pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – kontrabasist,
– profesor glasbe – kitarist,
– profesor glasbe – saksofonist,
– profesor glasbe – trobentar,
– profesor glasbe – tolkalec,
– profesor glasbe – pevec,
– akademski glasbenik – pianist
– akademski glasbenik – kontrabasist,
– akademski glasbenik – kitarist,
– akademski glasbenik – saksofonist,
– akademski glasbenik – trobentar,
– akademski glasbenik – tolkalec,
– akademski glasbenik – pevec,
– akademski glasbenik – dirigent.”
Predmet se poučuje v drugem in tretjem letniku po eno uro in v četrtem letniku po dve uri na teden; skupni obseg je 140 ur. Dijaku daje osnovna vedenja o aranžiranju.Ta znanja pomembno vplivajo na dijakov razvoj v jazzu.
Dijaki:
2. letnik (35 ur)
Sistem akordnih simbolov in numeričnega označevanja intervalov (tensions)
Melodična analiza, motiv in analiza motivičnega dela
Jazzovsko preoblikovanje melodije (jazzying up)
Funkcionalni sistem četverozvokov (septakordov) in kadence - vódenje glasov
- v duru in molu:
Modulacije
Akordne lestvice - modusi, avoid note in možne tensions v duru in molu:
Harmonska struktura jazzovskih standardov
Harmonska struktura bluesa
Harmonska analiza z vajami
Pedal in ostinato
Sestavljeni akordi - bitonalnost, poliakordi preostale hibridne strukture
Modalna harmonija
3. letnik (35 ur)
Nauk o inštrumentih; obsegi, registri, transponiranje
Ponovitev oblikoslovja jazzovskih skladb
Notacija: leadsheet, aranžmaji za male zasedbe, particello, partitura
Harmonizacijske tehnike: * solo pisanje za štiri (four-way close), drop
2,drop 3, drop 2+4
*
background pisanje za štiri-spreads (pads, punches) in independed lead
* kvartni voicingi za štiri
Harmonizacija not approach
Pisanje za dva inštrumenta: * tehnika s konstantnimi intervali: terce, kvarte,
sekste
* tehnika
linear writing
* guide tone
linije
* osnove
dvoglasnega jazzovskega kontrapunkta
* call -
response tehnika
Pisanje za tri inštrumente: * tehnika 4wc-omit 2, omit 3, omit 4
* trizvoki
* kvartni voicingi
za tri
* cluster voicingi
za tri
* linija guide
tone za tri
* osnove tri-,
štiriglasnega jazzovskega kontrapunkta
Low interval limits
4. letnik (70 ur)
Pet- in večglasni voicingi, pisanje za pet ali več inštrumentov:
* 4 wcl double lead in substitucije
akordnih tonov
* solo pisanje za sešt
* background pisanje za sešt
* nine-piece band - šestglasje
in ritem sekcija
* osnove aranžiranja za big-band:
formalna struktura, podvajanja, osnove stilistike
Posebni voicingi – trizvoki upper structure
Lay-out tehnika - načrt za aranžma
Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.
Specialno - didaktična priporočila so opredeljena pri vsebinah predmetnega kataloga znanj. Predmet je sinteza znanj inštrumenta oziroma petja in drugih glasbenih predmetov, povezuje se še posebno s skupinsko igro.
Dijaki zaključijo letnik z razredno oceno; ocena je sestavljena iz ocen sprotnega preverjanja znanja, domačih nalog, pisnih nalog - testov, rednosti.
V četrtem letniku dijaki poleg aranžmajev, ki jih izdelujejo med poukom v skupinah - timih, predložijo dva samostojna aranžmaja: enega za poljubno malo zasedbo, drugega za nine-piece band.
Eno teh del je izdelano s komentarjem - zgodovinskim, slogovnim in z razlago aranžerskega postopka. To delo je lahko izvedeno kot seminarska naloga.
Smeri izobrazbe, ki so jih pripravljavci učnih načrtov za jazz – zabavno glasbo zapisali v učnem načrtu za osnove aranžiranja in dali na Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v potrditev in sprejem, je strokovni svet sprejel le kot predlog. Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije, objavljeni v Uradnem listu št. 14 (12. 3. 1999).
Za strokovni teoretični predmet osnove aranžiranja odredba predpisuje:
“Učitelj osnov aranžiranja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, tobente ali tolkal in si je pridobil katerega od strokovnih naslovov:
– profesor glasbe – teoretik,
– profesor glasbe – pevec,
– profesor glasbe – pianist,
– profesor glasbe – kontrabasist,
– profesor glasbe – kitarist,
– profesor glasbe – saksofonist,
– profesor glasbe – trobentar,
– profesor glasbe – tolkalec,
– akademski glasbenik – komponist,
– akademski glasbenik – pevec,
– akademski glasbenik – dirigent,
– akademski glasbenik – pianist,
– akademski glasbenik – kontrabasist,
– akademski glasbenik – kitarist,
– akademski glasbenik – saksofonist,
– akademski glasbenik – trobentar,
– akademski glasbenik – tolkalec.”