GLASBENA SMER MODUL PETJE – INŠTRUMENT

PREDMETNI KATALOGI – UČNI NAČRTI 

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA

Učni načrti za petje – inštrument, solfeggio, glasbeni stavek, zgodovino glasbe, klavir, komorno igro, zbor – orkester in dopolnilni inštrument so bili sprejeti na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 

 

VSEBINA

1. Petje – inštrument

Petje

Klavir

Orgle

Harfa

Harmonika

Violina

Viola

Violončelo

Kontrabas

Kitara

Flavta

Klarinet

Oboa

Fagot

Saksofon

Rog

Trobenta

Pozavna

Tuba

Tolkala

2. Solfeggio

3. Glasbeni stavek

4. Zgodovina glasbe

5. Klavir

6. Komorna igra

7. Zbor - orkester

8. Dopolnilni inštrument

 

1. PETJE – INŠTRUMENT

I. OPREDELITEV  PREDMETA

Predmet se poučuje v vseh letnikih. Skupni obseg je 420 ur. Je temeljni predmet  tega modula. Obsega: petje, klavir, orgle, harfo, harmoniko, violino, violo, violončelo, kontrabas, kitaro, flavto, klarinet, oboo, fagot, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo, tolkala.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

     

PETJE

1.1 Splošni cilji

Dijaki:

  • spoznavajo in obvladujejo tehnične in muzikalne prvine,
  • razvijajo svoj glasovni obseg,
  • razvijajo in obvladujejo jasno vokalizacijo in artikulacijo,
  • razvijajo smisel za ustrezno interpretacijo besedila,
  • spoznavajo stilne interpretacije,
  • spoznavajo osnovne značilnosti glasbeno pevskih inštrumentov,
  • teoretično in praktično spoznavajo koncertni in operni program ter sodobno pevsko literaturo,
  • spoznavajo in izvajajo dela slovenskih in drugih skladateljev ter jih predstavljajo širši javnosti.

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in /ali vsebine

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Dihalne in tehnične vaje. Izenačevanje registrov. Lobanjski ton voix mixte resonance, mešanje vokalov in spajanje s konzonanti. Imposticija (cantare in maschera). Mezza voce. Crescendo. Rualde, durova lestvica, razloženi trizvoki in septakordi. Lažji okraski. Legato.

     

    2. VOKALIZE

    50 Concone op.9
    40 Concone op. 17 za bas
    Vaccai. Metodo pratico ali druga zbirka vokaliz po učiteljevi izbiri (najmanj 8).

     

    3. DRUGE SKLADBE

    Lažje arie antiche iz 17. in 18. stoletja (najmanj 2)

  •     Alte meister des Belcanto

        M.da Gagliano: La Flora

    F.Quagliati: Canzonette

    Rontani: Canzonette

    Mazzocchi: Canzonette

    Provenzale: Aria Armidora

    Tirnanič: Pesme i arije starih mostra I. in II.

    Busati: Dite ch io santi

    Stradella: Cosi amor mi fai languir

    Tenaglia: Begli occhi merce

    Zbirka Parisotti I. II. in III.

    Scarlatti:    O cessate

                      Se tu della mia morte

    Caldara: Sebben crudele

    Rontani: Se bel rio

    Scarlatti: Sento nel core

    Gasparini: Caro laccio

    Falconieri:      Bella porta di rubini

                           O bellissimi capelli

    Caccini:          Tu ch'hai le penne

                           Amor ch'attendi

     

  • Lažje umetne pesmi klasičnega in romantičnega sloga (najmanj 4).

    Unterrichtslieder za višji, srednji in nižji glas.

    Brahms: O dekletu (Mein M 5a 1 del hat elnem Rosenmund)

    Flies (Mozart): Uspavanka

    Mozart: Pridi pomlad

    Schubert:      Struman (An die Laute)

                          Tožba (Seufzer)

    Schulz:          Novoletna (Neujahrslied)

                          Majska pesem (Mailied)

    Zbirka Male skladbe velikih mojstrov

    Mozart: Očetov nauk

    Schubert: Roža v prvem cvetu

    Brahms: Večerna

    Weber: Uspavanka

    Martini: O srčecu

    Zlate strune I. in II. Zvezek

    Brahms: Lovec v gozdu

    Chopin:          Lastovica

                           Melanholija

                           Prstan

    Čajkovski: Pesmica o drobni deklici

    Dvoržak: Domača pesem

    Mendelssohn: Večerna pesem

                           Spoznanje

                           Dremavost

                           Skrivnostna govorica

    Schubert: Ljubavna pesem

    Schumann: Metuljček

    Weber:            Če dete ne najde sna

                            Bojazen za brata

                            Pastirska

     

  • Lažje pesmi slovenskih in drugih skladateljev (najmanj 2)

    Narodne - Z.Prelovec: Slovenske narodne (dve zbirki)

    M.Tomc:          Sedem narodnih

                            Osem narodnih

                            Gremo v Korotan

    N.Štritof: Narodne pesmi

    Umetne - E.Adamič:    Čolnar

                                        Uspavanka

                                        Na lipici zeleni

                                        Nocoj je lep večer

    J.Fleišmann: Modrijan

    B.Ipavec: Čez noč

    B.Ipavec: Na poljani

    M.Kozina: Iz ABC – Žaba

    A.T.Linhart: Dve ariji

    J.Prohaska: Kaj bi te vprašal

    R.Simoniti:       Uspavanka

                             Preveč je sreče

    H.Volarič:         Dekliški vzdihi

                             Dekliška tožba

                             Zvonček

    Bučar: Ali res nikoli več

     

    Letni izpit:

  • tehnične vaje
  • etuda: vokaliza in vaja iz Vaccala
  • aria anticha
  • dve pesmi

     Program se izvaja na pamet.


    2. letnik (105 ur)

    1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Razvijanje tehničnih in muzikalnih sposobnosti, upoštevajoč individualne zmožnosti dijaka.

    Decrescendo. Staccato. Molova skala. Marcato. Martellato. Razložki - arpeggio. Zahtevnejši okraski: doložek, dvoložek.

     

    2. VOKALIZE

    Concone op. 9 in op. 10

    40 Concone op. 17 za bas

    Lütgen: 1. zvezek, Bordogin, Vaccai, Metodo juatiso ali druge zbirke vokaliz po učiteljevi izbiri.

     

    3. DRUGE SKLADBE

    Lažje arie antiche (najmanj 2 skladbi)

  • Tirnanič: Pesme in arije starih majstora I. in II. zvezek

    Stradella: Cosi amor mi fai languir

    Tenaglia: Begli Acchi merce

    Carissimi: Non posso vivere

    Manzia:            Son povera Donzella

                             Voglio farti

    Scarlatti: Cara e dolce

    Purcell: Summer

    Fasolo: Lungi lungi

    Bencini: Tanto sospirero

    Scarlatti: O dolcissime speranze

    Zbirka Parisotti I. II. in III.

    Scarlatti: Se tu della mia morte

    Caldara:          Sebben crudele

                            Selve miche

    Paisello: Nel cor

    Monteverdi: Lasciato mi morire

    Scarlatti: Sento nel core

    Gasparini: Caro lacio

    Bononcini: Per la gloria

    Giordani: Caro mio Ben

    Falconieri: O bellissimi capelli

    Stradella: Se nel ben

    Cimarosa: resta in pace Bel name

    Pergolesi: Se tu m ami

    Arienalbum za alt (Peters)

    Gluck: Orfeus

    Handel: Rodelinda

     

  • Lažje umetne pesmi klasičnega in romantičnega sloga

    Zbirka Unterrichtslieder za višji srednji nižji glas

    Beethoven: Ljubim te (Ich liebe dich)

    Haydn: Veselje na de eli (Die Landlust)

    Schubert:        Ljubezenska (Meinenlied)

    Zelter:             Trakovi cvetja (Das Rosenband)

                           Ob zvokih lutnje (St 5a 1ndchen)

    Brahms:          Dvorjenje (Erlaube mir feins M 5a 1 dchen)

                           Nedelja (Sonntag)

    Zbirka Male skladbe velikih majstrov

    Mozart: Jutranja pesem

    Schubert:        Rožica v logu

                           Uspavanka

                           Lipa

                           Upanje

    Schumann: Pomlad

    Zbirka Kdor zlate strune brati zna

    Mendelssohn: Dremavost

                           Skrivnostna govorica

    Chopin:           Želja

                           Bakanalije

    Čajkovski: Pesem o drobni deklici

    Liszt: Škrjanci žvrgole

    Weber: Malega Janezka tožba

    Novak: Slovaške narodne



    Lažje pesmi slovenskih in drugih skladateljev
  • Narodne:

    N.Štritof: Narodne pesmi

    A.Ravnik: Narodne pesmi

    L.M.Škerjanc: Sentimentalni slovenski napevi

    F.Dugan: Štiri medjimurske narodne pesmi

    Umetne:

    A.Adamič:       Jezdec

                           Padejo snežinke

                           Planinec

                           Kmetova pesem

    D.Bučar:  Delavec

    J.Fleišman:  Modrijan

    B.Ipavec:        Če na polju rosa pade

                           Pozabil sem mnogokaj

                           Iz gozda so ptice odplule

                           Oblaku

                           Mak žari

    M.Kozina:       Po dežju

    A.T.Linhart:    Dve ariji

    J.Pavčič:         Dedek Samorog

                            Pred-durmi

    C.Pregelj:        Daj mi roko

                            Svidenje

                            To si zdaj ti

                            Če rdeče rože zapade sneg

    R.Simoniti:       Pol

                            Kukavica

                            Vrana poje korenjak

                            Večerni hlad

                            Ko mislim nate

    P.Šivic: Jelki

    H.Volarič: Oj, rožmarin

     

  • Lažje operne ali koncertne arije (najmanj 2)

    (Pergolesi, Rossini, Haydn, Mozart, Linhart)

    Letni izpit:

  • tehnične vaje
  • vokaliza in vaja iz Vaccaia
  • aria anticha
  • dve pesmi, od teh ena slovenskega skladatelja
  • lažja operna ali koncertna arija

     

    3. letnik (105 ur)

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Izpopolnjevanje vsega doslej predelanega tehničnega gradiva v širšem obsegu. Razvijanje diaponza, po možnosti do celovitega obsega. Intenzivno vadenje lobanjskega tona in messa di voce. Kromatična skala.

    Intervali v vseh oblikah. Rulade in skale (durove-molove) v različnih tempih in dinamičnih možnostih. Skrbno vadenje, jasne vokalizacije in artikulacije. Okraski: razne vrste trilčka. Razvijanje smisla za tehnične in muzikalne finese ter občutek za ustrezno interpretacijo teksta oziroma pravilno stilno podajanje.

     

    2. VOKALIZE (najmanj 3)

    40 Concone op.l 17 za bas Lütgen I. in II. zvezek

    Bordogni: 24 nouvelles vocalises ali druge zbirke

     

    3. DRUGE SKLADBE

  • Ariae antichae (najmanj 2)

  • Arije iz kantat in oratorijev

    (Bach, Pegolesi, Haydn, Haendel - najmanj 1)

  • Zahtevnejše umetne pesmi različnih stilov (najmanj 4)

    (Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Schumann, Francz, Brahms, Dvoržak, Rimski-Korsakov, Grieg, Britten, Fauré itd.).

  • Pesmi sodobnih skladateljev (najmanj 4)

        Kogoj, Kozina, Krek, Lajovic, Merku, Osterc, Pahor, Pavčič, Lipovšek, Jež, 

        Polič, Simoniti, Šivic, Šček, Škerjanc, Gotovac, Konjovič, Lhotka-Kalinski, 

        Milojevič, Tajčevič itd.)

  • Operna ali koncertna arija (najmanj 2)

        (Monteverdi, Scarlatti, Pergolesi, Telemann, Gluck, Mozart, itd.)

     

    Letni izpit:

  • aria anticha
  • arija iz kantate ali oratorija
  • štiri pesmi, od teh dve slovanskih avtorjev
  • koncertna ali operna arija

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1.  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Ponovitev in izpopolnitev vse doslej predelane tehnične snovi. Posebno pozornost je potrebno posvetiti intonančni ritmični in dinamični natančnosti. Cilj študija v IV. letniku je ob vokalno tehničnem izpopolnjevanju tudi razvijanje estetsko muzikalnih komponent. Poleg tega je treba negovati smisel za stil ter izraznost v vokalni deklamaciji. Dijak mora osvojiti osnovne značilnosti glasbeno scenskih elementov ter pokazati zadovoljivo vokalno tehnično in muzikalno stopnjo zrelosti. Priprava na maturo.

     

    2. DRUGE SKLADBE

  • Ariae antichae (najmanj 1)

  • Arije iz oratorija ali kantate (najmanj 2)

    (Pegolesi, Bach, Handel, Haydn)

  • Pesmi iz 19. in 20. stoletja (najmanj 6)

    (Čajkovski, Musorgski, Dvoržak, Rahmaninov, Rimski-Korsakov, Bartok, Wolf, R.Strauss, Marx, Faure, Ravel, Britten, de Falla itd.)

  • Pesmi slovenskih in drugih skladatljev (najmanj 2)

    (Adamič, Lajovic, Osterc, Kogoj, Savin, Lipovšek, Šivic, Škerjanc, Šček, Božič, Jež)

  • Koncertna ali operna arija (najmanj 2)

     

    2 Standardi  znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNEPOVEZAVE

     

    Pri pouku petja je potrebno zelo študiozno obravnavati vokalnotehnične probleme ter natančno in ta zelo občutljivi inštrument - glas previdno izpopolnjevati.

    Dijaku moramo najprej razložiti in prikazati različne načine dihanja. Posebno pozornost je treba posvetiti intonaciji in mišičevju diafragme ter trebušni steni. Dejavnost diafragme in trebušnih mišic mora biti usklajena, kajti to je prvi pogoj za elastičnost v motornem delu vokalnega inštrumenta. Ves čas učenja je treba paziti in odpravljati eno najpogostejših napak - forsiran izdih (porivan zrak), ki povzroča neelastičnost diha in obenem ovira svobodno vibracijo glasilk. Posledica takega forsiranega izdiha pri petju so krčeviti nemodulativni  toni.

    Artikulacijski organi, kot so: jezik, čeljust, žrelo in ustnice, se krčevito upirajo pretiranemu zračnemu toku in zato niso sposobni izvesti jasnih in elastičnih gibov, ki so potrebni za pravilno in čisto izgovorjavo vokalov in konzonantov (dikcija). Z elastičnim vodenjem diha lahko reproduciramo gibe in modulativne tone. Le tako lahko pravilno artikuliramo konzonante, ker se tonska kvaliteta pri tem načinu spremeni, čeprav se pri konzonantih oblika resonančnega prostora spremeni.

    Učiteljeva naloga je z dijaki vaditi tone mezzoforte, da odpravlja napake, kot je krčevitost. Zelo pomembno je tudi negovanje tehnike messa di voce 1, ki jo je potrebno začeti vaditi v najugodnejši legi glasu z majhnim dinamičnim niansiranjem.

    Šele po obvladovanju tona plano lahko začnemo širiti tonski volumen, vendar postopoma z uporabo resonatorjev. Upoštevati je treba stalno izmenjavanje kontrakcije in se izogibati forsiranemu petju.

    Že prav od začetka je treba posvetiti posebno pozornost prehodnim tonom, ki odločilno vplivajo na razvoj obsega glasu.

    Potrebno je negovati similacijo vokalov in konzonantov, zaokroževanje tonov, povezovanje, mešanje in izenačevanje registrov, tehniko voix mixte itd., da se vokalni inštrument čim bolj izpopolni.

    Učitelj mora uskladiti delo s trenutnimi zmogljivostmi dijaka. Le tako bomo dosegli na podlagi splošnih didaktičnih in pedagoških načel cilj pevskega pouka: usklajenost celotnega vokalnega inštrumenta. Vsebine se smiselno povezujejo z drugimi glasbenimi predmeti.

    Dijaki se vključijo v zbor, različne komorne skupine (inštrument in vokal vokalne skupine...) in nastopajo na različnih javnih nastopih, revijah ipd.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

         

    V 1., 2. in 3. letniku opravljajo letni izpit, v 4. letniku pa dijak zaključi predmet z razredno oceno.

     

    1.1 Skupni splošni cilji instrumentalnega pouka

    Dijaki:

  • pridobivajo, poglabljajo in usvajajo izvajalsko tehniko ter se usposabljajo za obvladovanje vseh izraznih značilnosti svojega glasbila,
  • dosegajo tako raven tehničnega znanja in muzikalne zrelosti (znanje je na stopnji razumevanja in uporabnosti), da lahko nadaljujejo izobraževanje na višji ali visoki stopnji,
  • razvijajo svojo nadarjenost oziroma muzikalne in instrumentalne sposobnosti (glasbeno pomnjenje, slušne predstave, koncentracijo, harmonsko občutje, čut za obliko in strukturo, smisel za skladnost, stilne karakteristike idr.),
  • razvijajo in spodbujajo ustvarjalne sposobnosti,
  • se navajajo na poglobljeno estetsko doživljanje in vrednotenje glasbenih del in s tem razvijajo glasbeni okus;
  • se ob igranju seznanjajo z dosežki glasbene ustvarjalnosti,
  • ob sistematični vadbi razvijajo voljo, disciplino, vztrajnost, doslednost, samostojnost; spoznavajo potrebo po načrtnem delu in nenehnem izpopolnjevanju ter s tem utrjujejo delovne navade in odnos do dela,
  • zlasti pri skupinskem muziciranju razvijajo vzajemnost in tovarištvo, humane in enakopravne odnose, pridobivajo sposobnost za prilagajanje, odnos do soigralca in usklajevanje s skupino ter si tako razvijajo smisel za kolektivno delo in čut odgovornosti ter sistematično razvijajo glasbene dispozicije za delo v zboru ali orkestru in se s tem že usposabljajo za svoje bodoče delo,
  • ob igranju del slovenskih avtorjev spoznavajo in z nastopi predstavljajo našo glasbeno ustvarjalnost širši javnosti.

     

    KLAVIR

     

    1.2 OPERATIVNI CILJI IN/ALI VSEBINE

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Kontrola in zavestno osvajanje osnovnih elementov tehnike, vaje za sprostitev izvajalskega aparata, težnostna igra, precizno obravnavanje prstne tehnike glede na enakomernost, neodvisnost in hitrost prstnega udarca (MM-92 - 112 na eno četrtinko), utrditev ritmične stabilnosti, obravnava različnih načinov pedalizacije. Razložiti pojme: agogika, dinamika, oblikovanje tona in fraze, doslednost pri upoštevanju oznak v tekstu, poimenovanje in izvedba okraskov, osnovna pravila različnih stilov.

    Lestvice - diatonične v razdalji oktave, terce in sekste, vzporedno prek štirih oktav in kombinirano v šestnajstinkah, kromatična prek štirih oktav in kombinirano v šestnajstinkah, kromatična prek štirih oktav, vzporedno v poljubnih intervalnih razdaljah.

    Akordi - durovi in molovi trizvoki in obrati prek štirih oktav vzporedno in kombinirano (velika razložitev).

    Oktave - dvojne in razložene v razdalji oktave vzporedno na osnovi diatoničnih skal in akordov.

     

    2. ETUDE

    Czerny: op. 821 (vaje transponirati)

    Cramer - Bülow: I. in II. zvezek 19.

    Czerny: op. 740 I. zvezek., II. zvezek

    Liszt: op. 1

     

    3. POLIFONE SKLADBE

     Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

    Bach: dvoglasne invencije, fughette, Triglasne invencije

     

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

     Sonate

    Clementi

    Haydn št. 14 (e-mol, št. 17 D-dur)

    Mozart: KV 282, 545

    Beethoven op. 49, op. 79

    variacije, rondoji, fantazije

    Haydn, Mozart, Beethoven

    Med šolskim letom je treba predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo klasično obliko.

     

    5. SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    Svetovne in slovenske

     

    Letni izpit (igranje na pamet):

  • lestvica (dur in istoimenski harmonični in melodični mol) kombinirana v terčni ali sekstni razdalji
  • akordna vaja-durov in molov trizvok štiri oktave vzporedno
  • etuda
  • predklasična skladba
  • Bach - dvoglasna ali triglasna invencija
  • sonata - sonatni in počasni stavek
  • poljubna skladba

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Izboljšanje tempa (MM do = 120) obvladovanje diatoničnih lestvic v vseh razdaljah, vaje za dvojno tehniko na osnovi dvoglasne polifonije. Izboljšanje kvalitete tona, razvijanje slušnih predstav in njihove kontrole, povezovanje tehničnih elementov z motivom in s frazo, usmeritev v razumevanje glasbene vsebine.

    Lestvice - diatonične v razdalji oktave, terce in sekste v kombiniranem postopku (ob polletju preizkus: vsak dijak zaigra eno lestvico v celoti v oktavni, terčni in sekstni razdalji durov in molov trizvok kombinirano z eno akordno vajo v tonaliteti, ki jo določi komisija). V drugem polletju: durove lestvice v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno.

    Akordi - durovi in molovi trizvoki in četverozvoki prek štirih oktav kombinirano v kombinacijah. Dominantni in zmanjšani septakord z obrati - velika razložitev (4 oktave vzporedno).

    Oktave - dvojne, istočasne, razložene in izmenjane na osnovi diatoničnih skal in akordov (dve oktavi vzporedno).

     

    2. ETUDE

    Cramer - Bülow: 3. in 4. zvezek

    Czerny op. 740, 3. zvezek, 4. zvezek

    Clementi - Gradus ad Parnassum

     

    3. POLIFONE SKLADBE

    Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

    Bach - fughette, Francoske suite

                (Med šolskim letom predelati najmanj eno od francoskih suit v celoti.)


     

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

    Sonate

    Haydn št. 10 (F-dur), št.25 (Es-dur)

    Mozart - KV 330, 332, 333, 570

    Beethoven: variacije, rondoji, fantazije

    Haydn, Mozart, Beethoven

     

    Predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo  klasično obliko.

     

    5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

     

    6. IGRA PRIMA VISTA

     

    7. SAMOSTOJNO ŠTUDIRANJE SKLADB

     

    Letni izpit (igra se na pamet):

  • dve lestvici (durove dvojne terce prek štirih oktav vzporedno)
  • akordna vaja - dominantni septakord, velika razložitev 4 oktave vzporedno
  • etuda na pamet
  • predklasična skladba
  • Bach - trije stavki francoske suite (obvezno sarabanda)
  • sonata - sonatni in počasni stavek
  • poljubna skladba na pamet

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Vsi elementi tehnike, obravnavani v prejšnjih poglavjih, se po zahtevnostnih stopnjah stopnjujejo in praktično preizkušajo v vedno težjih in daljših etudah; povečata se fizična vzdržljivost in koncentracija spomina.

    Poudarek je na polifonski igri; dijak naj sledi posameznim glasovom, jih diferencira ob pomoči jakosti in zvoka, obenem pa občuti tudi zvočno celoto. Pri študiju skladb večja zahtevnost interpretacije glede na oblikovno analizo in stilne zakone.

    Lestvice-durove v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno in kombinirano, molove v dvojnih tercah prek štirih oktav vzporedno, kromatična lestvica v dvojnih tercah vzporedno.

    Akordi - dominantni septakord in obrati prek štirih oktav vzporedno in kombinirano, v kombinacijah, velika razložitev.

    Oktave - etude: Biehl, Šaban, Tausig, Döring.

     

    2. ETUDE

    Czerny op. 740, 3. in 4. zvezek

    Clementi : Gradus ad Parnassum

    Moscheles op. 70

    Moszkovski op. 72, št. 2, 5, 6

    Chopin op. 25, št. 1,2

     

    3. POLIFONE SKLADBE

    Mojstri baroka in predklasike 17. in 18. stoletja

    Bach - Dobro uglašeni klavir,

    I. zv. (c-mol, d-mol, B-dur), angleška suita

     

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

     Sonate

    Mozart KV 310, 331, 457, 281

    Beethoven op. 2 št. 1, op. 10 št.1,2

    variacije, rondoji, fantazije, koncerti

    Mozart, Beethoven

    Predelati najmanj dve sonati ali sonato in eno drugo  klasično obliko.

     

    5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

     

    6. IGRA PRIMA VISTA

     

    7. SAMOSTOJNO ŠTUDIRANJE SKLADB

     

    Letni izpit (igra se na pamet):

  • dve lestvici v dvojnih tercah (durova v kombiniranem postopku, molova vzporedno prek štirih oktav)
  • akordna vaja - dominantni septakord z obrati kombinirano (vel. razložitev)
  • etuda
  • predklasična skladba
  • Bach - Preludij in fuga ali Angleška suita (Preludij ali dva poljubna stavka iz iste suite)
  • sonata - sonatni in počasni stavek
  • skladba 19. ali 20. stoletja
  • slovenska skladba

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Študij instruktivnih in koncertantnih etud, polifonskih skladb, sonat in drugih del klavirske literature.

    Samostojnost pri oblikovanju najrazličnejših skladb. Umetniška predstava in obvladovanje tehničnih zahtev morata biti usklajeni, glasbeno izražanje enostavno in naravno ob strogem upoštevanju stilnih zahtev, oznak v tekstu in karakterja kompozicije.

    Lestvice-durove in molove v decimah in ponovitev vseh skal.

    Akordi - razloženi akordi v raznih kombinacijah.

    Oktave - etude: Biehl, Šaban, Tausig, Döring.

     

    2. ETUDE

    Instruktivne narave:

    Moscheles op. 70

    Clementi - Gradus ad Parnassum

    Koncertantne narave:

    Moszkowski op. 72 št. 10, 11. 7

    Chopin op. 10 št. 5, 7, 9; tri etude po metodi Mosch. in

    Fetisa št. 1, 3

    Skrjabin op. 3

    Schumann op. 3

    Liszt: Škratov ples, Gozdno šumenje

    Debussyjeve etude

     

    3. POLIFONE SKLADBE

    Bach: Dobro uglašeni klavir I. zv. (D-dur, E-dur, f-mol, As-dur); 2. zvezek (f-mol, d-mol, c-mol)

     

    4. KLASIČNE CIKLIČNE OBLIKE

    Sonate

    Beethoven op. 2 št. 2, 3; op. 10 št.3; op. 22, op. 26, op. 28

    Schubert op. 120

    Variacije - Mozart KV 446 d-mol, KV 488 A-dur, KV 467 C-dur

                     Beethoven C-dur, B-dur

    Konzerti: Haydn, Mozart, Beethoven

     

    5.  SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

     

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Prva učiteljeva naloga je ugotoviti tehnično in muzikalno znanje dijaka, njegove psihofizične sposobnosti in zmožnost za prilagajanje novim delovnim pogojem. To naj bo osnova za nadaljnji študij. Ker pa je le-ta zelo različna, mora biti pristop k posameznemu dijaku individualen. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim tehničnim prvinam, ki jih dijak slabše obvlada. Seznaniti ga je treba z vajami za sprostitev izvajalskega aparata in ga ob osnovnih elementih (ton, peteroprstne vaje, skale, arpeggii, dvojemke, akordi) priučiti tehnike in jo zavestno osvajati. Po tej preizkusni dobi začnemo s snovjo, ki jo predpisuje učni načrt, učitelj pa naj jo po svojih izkušnjah dopolnjuje z vrsto vaj, s katerimi razvija učenčeve motorično-tehnične sposobnosti. Ob igranju etud dijak spoznava praktično uporabnost in namenskost najrazličnejših tehničnih prijemov. Iz bogate tovrstne literature naj učitelj izbere tista dela, ki bodo posamezniku najbolj koristila.

    Študij polifonije se stopnjuje od preprostega dvoglasja prek triglasne invencije do najpopolnejše oblike - fuge. Priporočljivo in uspešno je kombinirati prvi - drugi, prvi - tretji glas. Enako ravnamo pri štiriglasju. Tako pridobi dijak tehnično spretnost in slušno predstavo o posameznih glasovih kot tudi zvočni celoti.

    Pomembno je obvladovanje velikih oblik, zlasti sonate. (Med študijem naj bosta na izpitu vsaj enkrat izvedeni po ena Mozartova in Beethovnova sonata.) Pri študiju sonatnega stavka naj dijak poleg celote obdela tudi osnovne etape formalne strukture (prehod ene teme k drugi, v reprizo, codo ipd.). Na ta način bo spoznal lepoto skladbe tudi v detajlih, ki so sicer organski del celote, vendar ima vsak svojo logiko in smisel.

    Študij skladb razvije v najvišji meri dijakove intelektualne in emocionalne kvalitete (Priloženi seznam, kot tudi nekatera s številkami ali tonalitetami označena dela v načrtu, so le napotilo učitelju in naj ne ovirajo njegove lastne izbire). Učitelj naj ob temeljiti tehnični predpripravi in s pomočjo muzikalnooblikovne analize dijaka seznani z vsebino dela in ga vzpodbudi k samostojnemu oblikovanju muzikalnega gradiva. Pri tem mora presoditi, do kakšne mere je ta samostojnost koristna in dopustna.

    V izpitnih programih navedene zahteve glede igranja na pamet so minimalne. Nujno je posvetiti veliko pozornost pomnjenju. To naj temelji predvsem na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah. Učni načrt je prilagojen srednje nadarjenim dijakom, ki naj bi predpisano snov predelali brez posebnih težav. Praksa pa je pokazala, da v razvoju posameznikov sčasoma nastanejo precejšne razlike in da jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni mogoče predvideti. Tako so nekateri odmiki od letnega in izpitnega programa dopustni in celo nujni, zlasti v višjih letnikih. Pri zelo nadarjenih dijakih se učna snov po težavnosti lahko razširi, namesto letnega izpita je možen celo večerni javni nastop, ki pa mora vsebovati vse bistvene zahteve izpitnega programa. V nasprotnem primeru se snov deloma olajša, na izpitu igra dijak lažjo etudo, namesto sonate pa kako drugo klasično obliko itd.

    Dijaki morajo med študijem obiskovati zbor, komorno igro ali korepeticije. Enkrat na leto morajo obvezno nastopiti na šolski interni vaji ali javni produkciji, zaželeno pa je, da se v čim večjem številu udeležujejo tudi nastopov zunaj šole - revij, državnih tekmovanj itd.

    Uspešen javni nastop pozitivno vpliva na letno oceno, v nekaterih primerih delno ali tudi v celoti nadomesti letni izpit.


     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku  pa konča predmet z razredno oceno.

     

     

    ORGLE

     

    1.2. OPERATIVNI CILJI IN/ALI VSEBINE

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

  • preverjanje in dopolnjevanje znanja o zgradbi in delovanju orgel do stopnje, ki je potrebna za obvladovanje mehanizma
  • zavestno osvajanje osnovnih elementov orgelske tehnike
  • kontrola položaja telesa pri igranju orgel
  • natančna prstna tehnika (hitrost udarca, enakomernost udarca)
  • prstna tehnika glede na različne tipe orgel
  • prilagajanje različno grajenim pedalnim klaviaturam glede na obliko oziroma dimenzije
  • menjalni in prehajalni pedal (enakomerna igra, stopnjevanje hitrosti)
  • dvo-, tri- in štiriglasna manualna igra
  • dvo-, tri- in štiriglasna manualna igra v povezavi s pedalom
  • utrjevanje ritmične stabilnosti
  • razlaga, razumevanje in uporaba elementov orgelske interpretacije (tempo, metrum, artikulacija, dinamika, agogika)
  • izvedba in poimenovanje okraskov (pravila različnih stilov)
  • utrjevanje durovih in molovih lestvic (pedal)
  • durove in molove lestvice v tercah in oktavah (pedal)
  • razloženi akordi in skoki (pedal)

    Izbor pedalnih vaj: F.Germanni, M. Dupré

     

    2. SKLADBE STARIH MOJSTROV

    J. J. Froberger:  Toccata v a-molu

    C. J. Stanley: Voluntary op. 7 št. 7, 9

    G. Frescobaldi: Capriccio Pastorale, Hymne Ave Maris stella

    J. Pachelbel: Aria quarta

    H. Purcell: Trumpet - Tune and air

    D. Buxtehude: Koral (Nun komm, der Heiden Helland)

     

    3. SKLADBE J. S. BACHA

    Pedal - Exercitium BWV 598

    Osem malih preludijev in fug, BWV 553-560

    Pastorala v F-duru, BWV 590

    Orgelbuchlein št. 3, 7, 17, 32, 40 itd., BWV 601, 605, 615, 630, 639

    Preludij in fuga e-mol, BWV 533

     

    4. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    F.Mendelssohn: Preludij v d-molu

    C.Franck: L’Organiste (npr. Sortie)

    M.Reger: 30 malih koralnih prediger op. 135 a (izbor)

    J.Alain: Petite piéce

    J.Brahms: Enajst koralnih prediger  op. 122 (npr. št. 5,8)

    A.Foerster: Postludij

    K.Mašek: Pastoralni preludij

    S.Osterc: Prelude, Chaconne

     

    Letni izpit

  • durova in molova lestvica (pedal)
  • pedalna etuda
  • skladba J.S.Bacha
  • skladba romantike
  • skladba 20. stoletja

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

  • nadaljnje razvijanje orgelske tehnike
  • zavestno osvajanje igre legato v manualu in pedalu
  • vaje za tehniko dvojemk
  • dvoglasni pedal
  • figuracije v pedalu
  • prepoznavanje posameznih registrov in osnovnih registrskih kombinacij po barvi
  • razvijanje slušnih predstav in kontrole
  • analiza, razumevanje, podajanje in doživljanje glasbene vsebine
  • utrjevanje-durovih in molovih lestvic v tercah in oktavah (pedal)

     Izbor pedalnih vaj: F. Germanni, M. Dupré

     

    2. SKLADBE STARIH MOJSTROV

    G. Frescobaldi: Fiori musicali (izbor)

    J. J. Froberger: Capricio v G-duru

    J. Pachelbel: Koralne predigre (izbor)

    D. Buxtehude: Fuga v C-duru, Bux WV 174, Passacaglia, Bux WV 161

    J. K. Kuchar: Fantazija v g-molu, e-molu

    J. P. Swellinck: Orgelske skladbe  (izbor)

     

    3. SKLADBE J. S. BACHA

    Orgelbuchlein: npr.št. 19, 42 itd., BWV 617, 641

    Preludij in fuga v c-molu, Bwv 549

    Fuga v h-molu, BWV 579

    Preludij v a-molu, Bwv 569

    Allabreve, BWV 589

     

    4. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    F. Mendelssohn: Preludij in fuga v G-duru op. 37

    M. Reger: Benedictus op. 59

    L. Vierne: 24 piéces en style libre (št. 2,5, 9, 11, 12, 14 itd.)

    J. Alain: Prelude profane; Climat

    C. Franck: Cantabile v H-duru

    P. Eben: Koralne predigre (izbor)

    H. Sattner: Fuga v C-duru

    S. Premrl: Slavnostna predigra, Pastorale (izbor)

     

    Letni izpit

  • pedalna skladba
  • skladba starega mojstra
  • skladba J.S.Bacha
  • skladba romantike
  • skladba 20. stoletja

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

  • tehnični elementi orgelske igre se po zahtevnosti stopnjujejo
  • poseben poudarek pri študiju polifonih skladb je na trioigri 
  • poglabljanje muzikalnih prvin
  • osnovna pravila registriranja glede na stilno obdobje, glasbeno obliko in dispozicijo orgel
  • pregled značilnih orgelskih dispozicij po stilnih obdobjih
  • povečevanje fizične zmogljivosti in koncentracije
  • pridobivanje sposobnosti za igro prima vista

     

    2.  SKLADBE ZA PEDAL

     J.F.Doppelbauer: Etude za orgelski pedal solo

    J.Langlais: 7 Etudes de Concert

     

    3. SKLADBE STARIH MOJSTROV

     S. Scheidt: Variacije na "Warum betrubst du dich mein Herz"

    V. Lübeck: Preludij in fuga v d-molu

    G. Böhm: Vater unser

    D. Buxtehude: Preludij in fuga v D-, A-, F-duru; g-mol Bux WV 139, 151, 144, 148

    J. K. Kuchar: Fantazija v g-molu, e-molu

    J. P. Swellinck: Orgelske skladbe (izbor)


    4. SKLADBE J. S. BACHA

    Preludij in fuga, C-dur, BWV 545

    Preludij in fuga, C-dur, Bwv 531

    Preludij in fuga, d-mol, BWV 539

    Fuga, g-mol, BWV 578

    Partita, c-mol, BWV 767

    Trio, G-dur, BWV 586

    Sonata, c-mol št. 2, II. st. Largo, BWV 526

    Sonata, d-mol št. 3, II. st. Adagio, BWV 528

    Sonata, e-mol št. 4, I. st. Adagio, BWV 528

     

    5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    R. Schumann: Fuga na BACHA št. 3

    F. Mendelssohn: Sonata II, c-mol, op. 65

    C. Franck:           Pastorale, E-dur, op. 19,

                               Preludij, fuga in variacija, h-mol, op. 18

    T. Dubois: Toccata

    M. Reger: Kyrie in Gloria op. 59

    E. Bossi: Redemption

    J. Alain: Lamento

    A. Honegger: Koral in fuga

    D. Milhaud: Neuf preludes

    R. Wiedermann: Poročna koračnica

    P. Eben: Mala koralna partita

    F. Dugan: Preludij in fuga v G-duru

    V. Ukmar: Tri intonacije

    S. Vremšak: Dvojna fuga

     

    6.  IGRA PRIMA VISTA

    Letni izpit

  • pedalna skladba
  • skladba starega mojstra
  • skladba J.S.Bacha
  • skladba romantike
  • skladba 20. stoletja

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

  • uravnotežen  študij orgelske literature glede tehničnih zahtev in muzikalnega izraza
  • poglobljena interpretacija oziroma iskanje glasbenega izraza glede na oznake v tekstu, stilne zahteve in zvrst skladbe
  • osnovna izhodišča registriranja in značilnosti posameznih registrov
  • preverjanje slušnih predstav v  prostoru
  • samostojnost pri oblikovanju skladb.

     

    2. SKLADBE ZA PEDAL

    J. F. Doppelbauer: Etude za orgelski pedal solo

    J. Langlais: 7 Etudes de Concert

    J. Langlais: Epilogue

    W. Albright: Totentanz

     

    3. SKLADBE STARIH MOJSTROV

    V. Lubeck: Preludij in fuga, E-dur

    D. Buxtehude: Preludij, fuga in ciacona

    G. Bohm: Preludij in fuga, a-mol

    J. Pachelbel: Preludij, fuga in ciacona

    W. Walond: Voluntary in G

    J. G. Walther: Koncert po Vivaldiju

     

    4. SKLADBE J. S. BACHA

    Preludij in fuga, f-mol, BWV 534

    Preludij in fuga, c-mol, BWV 546

    Fantazija, G-dur, BWV 572

    Toccata in fuga, d-mol, BWV 565

    Fuga, G-dur, BWV 577

     

    5. SVETOVNE IN SLOVENSKE SKLADBE 19. IN 20. STOLETJA

    F. Mendelssohn: Sonata III, A-dur, op.65, Sonata V D-dur, op. 65

    J. Brahms: Preludij in fuga, a-mol

    R. Schumann: Fuga na temo BACHA št.1

    L. Boellmann: Gotska suita

    C. Franck: Koral v a-molu, Piéce heéroique, Fantazija A-dur

    E. Gigout: Toccata h-mol

    J. Alain: Variations sur Lucis Creator,

                  Deux danses a Agni Yavishta

    C. Messiaen:  La Nativité   (npr. št. 2, 4, 7, 8)

                          L'Ascension  (npr. št.1, 4)

    V. Ukmar: Preambulum

    M. Tomc: Preludij in fuga v E-duru

    S. Vremšak: Meditacija in koral

    P. Ramovš: Dva korala                    

    M. Tomc: Preludij in fuga v E-duru

     

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.


    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Učitelj naj na začetku izobraževanja izhaja iz stopnje tehničnega in muzikalnega znanja dijaka;  posebno pozornost naj posveti prvinam, ki jih dijak slabše obvlada.

    Odkrivanje glasbenih dispozicij dijaka in vsestransko spoznavanje njegove osebnosti so gotovo izhodišča za učiteljev individualen pristop.

    Učitelj naj posebno pozornost posveti izbiri literature. V orgelski literaturi sicer ni primernih metodičnih zbirk, ki bi ustrezale zahtevani težavnostni stopnji, zato so v učnem načrtu našteta konkretna dela, ki ne pomenijo predpisa v smislu obveznih skladb, ampak so navedena le kot primer posamezne težavnostne stopnje.

    V okviru stare orgelske literature naj dijak vsa leta študija spoznava dela iz različnih dežel oziroma tako imenovanih "šol". Tako se dijak seznani z diferencirano stilno interpretacijo.

    V literaturo sodi tudi pregled specifičnih orgelskih oblik. Učitelj naj do določene mere upošteva glasbeni okus dijaka, seveda pa ga mora razvijati.

    Temelj orgelske glasbe so dela J. S. Bacha. Zanje je potreben pozoren študij, pa tudi po številu prevladujejo. Pri vaji polifone igre in predvsem pri trioigri je priporočljiva in uspešna kombinirana vaja vsake roke posebej s pedalom.

    Klasicistično obdobje je v razvoju orgelske glasbe manj pomembno, zato naj dijak med študijem predela vsaj eno skladbo. V študijski program je treba primerno vključevati tudi dela domačih avtorjev.

    Študij skladb naj razvija dijakove intelektualne in emocionalne lastnosti do najvišje možne mere. Ob tehnični pripravi in z muzikalno in oblikovno analizo naj učitelj dijake seznani z vsebino dela ter jih spodbuja k oblikovanju muzikalne podobe.

    Zaradi razlik v razvoju posameznih dijakov so včasih dopustni nekateri odmiki od predpisane težavnostne stopnje literature.

    Poudarjena sta predvsem razvijanje tehnične sposobnosti, pa tudi igra z lista (prima vista) in transponiranje skladb.

    Individualni klavirski program za dijake skupaj oblikujeta učitelj klavirja in učitelj orgel.

     

    OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV IZOBRAŽEVANJA

    Dijak naj na leto predela poleg tehničnih vaj in etud najmanj osem skladb. Letni izpit lahko delno nadomestijo zahtevni javni nastopi.

    Dijaki naj nastopijo čim večkrat na internih in javnih nastopih, revijah, državnih tekmovanjih itd; učno obvezna pa sta dva letna nastopa na različnih orglah.

    Posebnost orgel je v tem, da je vsako glasbilo zase unikatni izdelek. Dijakom omogočimo ogled in preizkus čim večjega števila orgel, nujno pa se morajo seznaniti z značilnimi razlikami.

    Dijaki se učijo tudi klavir, in sicer 140 ur oziroma po 35 ur na leto (od prvega do četrtega letnika).

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V 1. 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

     

     

    HARFA

     

    1.2 Operativni cilji in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • izboljšanje tempa

  • obvladovanje lestvic

  • različne artikulacije (dolge, srednje, kratke)

  • izboljšanje kvalitet tona

  • razvijanje slušnih predstav in kontrola le-teh

  • povezovanje tehničnega znanja z motivom in frazo

  • razumevanje glasbene vsebine

     

    Tehnika

     

    Lariviére: Exercices et études

    H. Renié: Method for the harp - I. + II.

    Lawrence: Salzedo: Method for the harp

    C. Salzedo: Conditioning exercices I + II

     

    Etude

     

    Bochsa: 25 etude Op. 62

    Boshsa: 1. del etud Op. 34

    Thomas: etude po izboru

    Schueker: 2 + 3. del etud Op. 18

    Campoliete: 10 etud prelude

    Damase: 1. zvezek etud

     

    Sonate (suite):

     

    Dussek: Sonatine

    Kardon: Sonata Es-dur

    Anonym: Variacije na temo Mozarta

    Naderman: Sonatine Op. 92

    Naderman: Variations on the air "L'oiseau Chantant"

    Hovhaness: Sonata

     

    Predavanja:

     

    A. de Cabezon: Pavane and Variations, Fuga

    Bach - Renie: Dix piéces, Fuga

    Zingel: 12 klasičnih studij

    Rameau: Tamburin, Rigaudon

    Gatayes: Romance

    Tournier: 4 preludiji

    Grandjany: Automne

    Salzedo: Short stories in music

    Erdeli: Trije preludiji

     

    Domači avtor:

     

    Ciglič: Adagio amoroso

     

    Izpitna snov:

     

  • Salzedo: Conditioning ex. I. (skrajšano)

  • dve etudi različne narave

  • sonata (suita)

  • krajša kompozicija iz predavanj

     

    2. letnik   ( 105 ur )

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • vsi dosedanji elementi tehnike, obravnavani v letniku, se utrjujejo in stopnjujejo na vedno težjih skladbah

  • obvladovanje vseh kondicijskih vaj tudi v hitrem tempu (povečanje fizične vzdržljivosti)

  • stopnjevanje psihične kondicije

  • novi tehnični elementi

  • večje zahteve pri oblikovanju motivov in fraz, poudarek na polifonski igri, diferenciacija dinamične agogične lestvice

     

    Tehnika:

     

    Lariviere: Exercices et études

    Renie: Method for  Harp I. + II.

    Salzedo:  Condit. ex. I + Ii

    Salzedo: Modern study of the Harp

     

    Etude

     

    Bochsa: Op. 34., 1. del

    Naderman:  Grande étude

    Dizi: Etude

    Thomas: etude po izbiri

    Schueker: 12 etud

    Damase: 1. del etud


    Sonate (suite):

     

    Mayer: Sonata

    Kardon: Sonata f-mol

    Dussek: Sonata

    Natra: Sonatina

     

    Predavanja:

     

    A. de Cabezon: Italian pavane

    Corelli:- Giga, Gavotte, Sarabande

    Bach - Renie: Dix piéces

    Hasselmans: Trois petites piéces faciles

    Tournier: Pieces Negres

    Suriani: Partita

    Salzedo: Short stories in Music

    J. de la Presle: Le jardin mouilleé

    F. F. Palero: Romance

    L. R. de Ribayaz: Hachas

    Chou Wen Choung: Two Chinese Folk Songs

     

    Domači avtor:

     

    Ž. Prinčič: Etuda

     

    Koncerti:

     

    Saint-Saens: Morceau de Concert

     

    Izpitna snov:

  • Salzedo: condit. ex.

  • dve etudi

  • sonata (suita)

  • krajša kompozicija iz predavanj

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • zahtevnost se stopnjuje

  • utrjevanje enostavne polimerije (2:3)

  • osvojitev pedalizacije skladno s tehniko rok in hitrejših tempov

  • razvijanje dinamične in barvne diferenciacije

  • dinamika in barvna raznolikost kot sredstvo poglobljene interpretacije

  • ustrezna interpretacija skladb različnih stilov


    Tehnika:

     

    Lariviere: Exercises et études

    Renie: Method for Harp

    Salzedo: Conditioning ex.

    Salzedo: Modern study of Harp

     

    Etude:

     

    Bochsa: Op. 34 (ll del)

    Bochsa: Vingt études l. del

    Zingel: 12 études (Drite Abt.)

    Dizi: Etude

    Damase: 2. del etud

     

    Sonate (suite):

     

    Pescetti: Sonata

    Delaplank: Karakterna sonata

    Rossini: Sonata

    Tournier: 2. Sonatina

    Giurana: Sonatina

    Krenek: Sonata

    Watkins: Petite suite

     

    Predavanja:

     

    Bach: Dix piéces

    Bach: Siciliano

    Haendel: Tema con Variazioni

    Paradisi: Toccata

    Thomas: Spring

    Hasselmans: Priére

    Tournier: Trois Images

    Grandjany: Arabesque

    Salzedo: Suita 8 plesov

    Bozza: Evocations

    Lang: Toccatina

    Ibert: Scherzetto

    Alfano: Romunski ples

     

    Koncerti:

     

    Haendel: Concerto in SI bemol

    Rousseau: Pastoralne variacije


    Izpitna snov:

     

  • Salzedo: condit. ex. (i. + ll.)

  • dve etudi

  • sonata ali suita

  • krajša kompozicija iz predavanja

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • razvijanje barvne diferenciacije

  • seznanjanje z različnimi možnostmi v zapisu in izvajanju sodobnih skladb

  • samostojno oblikovanje interpretacije (ob doslednem upoštevanju oznak notnega zapisa in stilne opredelitve)

  • koncentracija in interpretacija koncertnih skladb

     

    Tehnika:

     

    Lariviere: Ex. et études

    Magistretti: 51 exercises

    Renie: Method for Harp

    Salzedo: Condit. ex.

    Salzedo:- Modern study

     

    Etude:

     

    Bochsa: Op. 34 (2. del)

    Bochsa: Vingt études (2 del)

    Tournier: Koncertna etuda (Au Matin)

    Dizi: Etude

    Zabel: Koncertna etuda

    Damase: Etude (2. del)

     

    Sonate (suite):

     

    Rossler - Rosetti: Sonata

    Krumpholz: Sonata

    A. H. LePen: Sonata No.1

    Tournier: Tema con Variazioni

    Mortari: Sonatina prodigio

    Franck: Suita

    Hicks: Sonata

     

    Predavanja:

     

    Bach: Bouree, Dix piéces

    Haendel: Giga

    Respighi: Siciliana

    Pierne: Impromptu - caprice

    Saint-Saens: Fantasie op. 95

    Tournier: Vers la source dans le bois

    Renie: Contemplation

    Salzedo: Suita 8 plesov

    Guerra: Apunte Betico

     

    Domači avtor:

     

    Ciglič: Concertino za harfo in godala

     

    Koncerti:

     

    I.Lang: Štiri bagatele za harfo in godala

    Wagenseil: Koncert za harfo

     

      2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Učni načrt je prilagojen srednje nadarjenim dijakom, ki naj bi predpisano snov obvladali brez posebnih težav. Praksa je pokazala, da se sčasoma pokažejo precejšnje razlike v razvoju posameznikov, teh pa kljub selekciji in sprejemnemu izpitu ni mogoče predvideti. Tako so nekateri odmiki od letnega in izpitnega programa dopustni in celo nujni, zlasti v višjih letnikih.

    Pri zelo nadarjenih dijakih se učna snov po težavnosti lahko razširi, namesto izpita je možen celovečerni javni nastop, vendar mora vsebovati vse bistvene zahteve izpitnega programa.

    V izpitnih programih so navedene zahteve po izvedbi del na pamet minimalne. Nujno je, da je memoriranju posvečeno veliko pozornosti; ta naj temelji predvsem na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah.

    Prva naloga učitelja pa je ugotoviti tehnično in muzikalno znanje dijaka, njegove psihofizične sposobnosti in možnost za prilagajanje delovnim razmeram. Pri študiju etud dijak spoznava praktično uporabnost in namenskost različnejših tehničnih prijemov. Iz tovrstne literature naj učitelj izbira za posameznika najbolj koristne etude. Študij polifonije se stopnjuje od preprostega dvoglasja do najpopolnejše oblike-fuge. Pomembno je obvladanje velikih oblik, zlasti sonate, saj ta predstavlja najzahtevnejši del letnega izpita. Pri študiju sonatnega stavka naj dijak poleg celote obdela tudi osnovne etape formalne strukture (prehod ene teme k drugi, prehod v reprizo, codo in  podobno). Na ta način bo spoznal lepoto skladbe tudi v detajlih, ki so sicer organski del celote, vendar imajo vsak svojo logiko in smisel. Študij skladb razvije v najvišji meri dijakove intelektualne in emocionalne kvalitete. Tu naj učitelj ob temeljiti tehnični predpripravi in s pomočjo muzikalno-oblikovne analize seznani dijake z vsebino dela in ga vzpodbudi k samostojnemu oblikovanju muzikalnega gradiva. Pri tem mora presoditi, do katere mere je ta samostojnost koristna in dopustna.

    Dijak naj se v prvih dveh letnikih glavnega predmeta, harfe, uči klavir le kot dopolnilni predmet, v tretjem in četrtem letniku pa ga popolnoma opusti. Praksa je pokazala, da različna tehnična prijema (klavir - udarec, harfa - trzljaj) kontradiktorno in škodljivo vplivata na razvoj mišične gibčnosti in strukture prstov in dlani, če inštrumenta vadimo hkrati in enakovredno.

    Posebno je v programu zaželenih čim več del domačih avtorjev. Izbor primerne literature za določeno stopnjo je prepuščen učitelju. Enako velja za vse oblike literature (sonate, koncerti in drugo, kar ni omejeno v učnem programu).

    Vsak dijak mora vsaj enkrat na leto nastopiti na internem ali javnem nastopu. Uspešno izvajano skladbo lahko upoštevamo kot del letnega izpita.

    Dijaki morajo obiskovati komorno in orkestrsko igro, če je harfa v zasedbi programa orkestra.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1. in 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku konča predmet z razredno oceno.

     

     

    HARMONIKA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

  • durove in molove lestvice v tercah, sekstah in oktavah, vzporedno in v protipremiku čez dve oktavi
  • dvojemke (oktave) sozvočno in razloženo
  • kromatična lestvica čez dve oktavi (v oktavah, tercah in sekstah) vzporedno
  • akordi, dominantni 7-akord in zmanjšani 7-akord v mali in veliki razložitvi
  • tehnične vaje s trilčki
  • tehnične vaje za poliritmične probleme
  • obdelava vseh vrst artikulacij z mehom
  • razvijanje muzikalnih sposobnosti dijakov
  • oblikovanje tona in artikulacije s prstom in mehom
  • spoznavanje stilnih značilnosti različnih skladateljev
  • razvijanje sposobnosti za uporabo vseh izraznih možnosti harmonike

    Rudolf Pillich: Grundlagen des Akkordeonspiels (tehnične vaje)

    Franz Krieg: Etuden (za mehovno artikulacijo)

     

    2. ETUDE

    Gradus ad Parnassum  1.zv. - izbor (H)

    Hugo Hermann: Übungsweerk - etudi št. 3, 4 (H)

    Curt Mahr: 10 melodische Etuden - izbor

    Siegfried Borris: Acht Studien für Akkordeon - izbor (H)

    Theodor Prosch: Capriccio

                                Toccata

    H.Berens: Etude za klavir - izbor

    C.Czerny: Etude za klavir - izbor

     

    Približno osem etud, od teh tri s problemom v levi roki.

     

    3. POLIFONIJA

     

    T.Prosch: Pastorale

                    Polifone Studie

    Torbjörn Lundquist: Neun zweistimmige Inventionen - izbor (H)

    Wolfgang Jacobi: 10 poliphone Stücke nach spanischen Volksliedern - izbor (P)

    H. Hermann: Alte Meister - izbor (H)

    H. Hermann - J.S.Bach: Fantasie (H)

    J. S. Bach: (H.r.75) - izbor

    Mojstri polifonije (H.r.76)

    W. Boyce: Gavotte

    J. E. Rembt: Fugetta

    J. G. Vierling: Fugetta

    J. K. Kerri: Fugetta

    G. F. Haendel: (H.r.65)  - Fugetta

                                         - Sarabande

                                         - Figue

    J. S. Bach: Dvoglasne invencije za klavir - izbor

     

    Približno štiri skladbe, od teh najmanj štiri starih mojstrov.

     

    4. CIKLIČNE OBLIKE

     

    Ernsguido Naumann: Sonatina (FH)

    Heinz-Christian Schaper: Sonatine (H)

    J. Lechthaler: Sonatine (DNS)

    H. Hermann: Frühlingssonatine (H)

    Jiri Antonin Benda: Sonatine - za klavir - izbor

    T. Lundquist: Allerlei - izbor (H)

    Erwin Poletzky: Tri male skladbe za harmoniko

    H. Hermann: Sieben neue Spielmusiken - izbor (H)

    Werner Schramm: Kleine Suita in altem Stil (NSfA)

    Ernst-Lothar von Knorr: 12 Vortragsstücke für Akk. - izbor (H)

    A. Hundziak: Suita sedziejowicka

    Karlo Krombholz: Divertimento - izbor (faksimil)

    Herrmann Ambrosius: San, Veselo doživetje, Serenada (NOfA)

     

    Najmanj ena ciklična skladba ali pa tri skladbe v različnih tempih istega avtorja.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    E. L. Wittmer:    Nocturno (NM)

                            Romanze (NM)

    Josef Schleb: Bauerntanz auf dem Balkan (NM)

    H. Hermann: Toccata (MfA), 1. zv.

    J. Kolašinski: Mykrobi

    Ottmar Gerster:  Polka (ZSfA), 3. zv.

                               Serenade (ZSfA), 3. zv.

                               Gavotte (ZSfA), 4. zv.

    T. Lundquist: Allerlei - izbor (H)

    Fritz Stege: Burleske (NS)

    T. Lundquist: Microscope - izbor (TF)

     

    Približno tri skladbe.

     

    Letni izpit

  • lestvica
  • dve etudi z različnim tehničnim problemom
  • polifona skladba
  • ciklična skladba
  • skladba po izbiri

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • dvojemke (terce in sekste) v duru in molu, z desno roko čez eno oktavo
  • kromatične lestvice (v oktavah, tercah in sekstah) vzporedno in v protipremiku čez dve oktavi
  • poglabljanje elementov mehove in prstne tehnike iz 1. letnika
  • poglabljanje znanja iz prejšnjega letnika, glede na oblikovanje tona s prstno in mehovo artikulacijo (ustrezna uporaba v posameznih stilnih obdobjih)
  • spoznavanje in interpretacija različnih predklasičnih skladb
  • razvijanje pristopa do izvirnih skladb domačih avtorjev
  • navajanje na samostojno delo pri izdelavi interpretacije

    Literatura tako kot v prvem letniku.

     

    2. ETUDE

     

    Gradus ad Parnassum: 1.zv. Etude št. 4, 6, 8, 9, 10

                                          2. zv. Etudi št. 2, 4

                                          3. zv. Etude - izbor iz lajih (H)

    H. Herrmann: Musikalische Bewegungsspiele - izbor (H)

    C. Gerster: Etude (KEfA)

    Kurt Schwaen: Bulgarische Impression (KEfA)

    Werner Hübschmann: Studie (KEfA)

    Ilja Havliček: Koncertne etude - izbor (S)

    H. Berens: Etuda za klavir, 3. in 4. zv. - izbor

    Cramer-Bulow: Etude za klavir - izbor

    C. Czerny: Op. 740 - izbor

     

    Približno šest etud z različnimi problemi.

     

    3. POLIFONIJA

     

    H. Herrmann-Händel: Fuga (H)

    J. P. Kirnberger: Fuga (H).r. 76

    G. P.Telemann: Fughetta (H).r. 76

                               Fuga

    G. F. Haendel:        Menuet

                               Courante

                               Gavotte

                               Chanconne (H).r.65

                               Air mir Variationen (Das Portativ, H)

                               Suita za klavir

    J. S. Bach:            Harmonisches Labyrinth (Das Portativ, H),

                               Orgelwerke IX., Ed.Peters

                               Acht kleine Preludien und Fugen (za orgle) - izbor

                               Triglasne invencije - izbor

                               Francoske suite - izbor

     

    Vsaj tri skladbe.

     

    4. CIKLIČNE OBLIKE

     

    W. Hübschmann: Drei Miniaturen für Akkordeon (FH)

                               Sonatina (ZSfA), 5. zv.

    Lars Bjarne: Suite en miniature

    Hans Luck: Sonatine in C

    G. Strecke: Thema mit Variationen (MfA), 2.

    H. Herrmann: Kleines Konzert (NM)

    Paul Kurzbach: Drei Stucke für Akkordeon (KSfA)

    J. A. Benda: Sonate (za klavir) - izbor

     

    W. Jacobi: Acht Vortragsstücke für Akk. (P)

    K. Krombholc: 9 kompozicija za harmoniku - izbor (faksimile)

    T. Lundquist: Botany play - izbor

    Hans Lang: Schneidervariationen (NM)

     

    Vsaj ena ciklična skladba.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    O. Gerster:

    Tanzrhytmus (ZSfA), 4.

    Schneller Tanz (ZSfA), 4.

    Günter Kochan:

    Capriccio (KS)

    E. L. Wittmer:

    Gespansterserenade (MfA), 1.

    In einem altem Dom (MfA), 1.

    E. Hansen:

    Burleske (NS)

    H. Herrmann:

    Fantasie (NS)

    D. Scarlatti:

    Sonate izbor

    Marko Tajčević:

    Srbske igre - za klavir

    Najmanj dve skladbi.

     

    Letni izpit

  • lestvica
  • dve etudi z različnimi problemi
  • polifona skladba
  • ciklična skladba
  • skladba po izbiri

     


    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    K osnovam tehnike iz prejšnjih letnikov še:

  • dvojemke (terce in sekste) v duru in molu čez dve oktavi z desno in levo roko (MB)
  • kromatične dvojemke (terce in sekte) z desno roko
  • spoznavanje in interpretacija daljših cikličnih in zahtevnejših variacijskih oblik
  • spoznavanje in interpretacija daljših svobodnih oblik
  • nadaljnje razvijanje samostojnega dela pri izdelavi interpretacije
  • poglabljanje interpretacije ob vsestranski analizi skladbe

    Rudi Pillich: Grundlagen des Akkordeonspiels (A)

     

    2. ETUDE

     

    Gradus ad Parnassum: 1. zv. Etudi št. 5, 7

                                          2. zv. Etude št. 23, 6, 10

                                          3. zv. Etudi št. 5, 10

    H. Herrmfann: Konzertetuden - izbor (H)

    Rudolf Bruči: Etudes - izbor (A)

    C. Mahr: Konzertetuden in D (HE)

    I. Havliček: Koncertne etude (S)

    Cramer-Bulow: Etude za klavir - izbor

    H. Brehme: Paganiniana - Tema in najmanj 2 variaciji (H)

     

    Približno štiri koncertne etude.

     

    3. POLIFONIJA

     

    George Barton: Toccatina and Fugue

    Matyas Seiber: Preludium und Fuga a-mol (H)

    J. S. Bach: Das wohltemperierte Klavier - izbor

    Emilio Cambieri: Trittico polifonico (B)

    F. Buxtehude: Izbor iz orgelskih skladb

    J. Pachbel: Toccata in fuga (H). r. 76

     

    Vsaj ena skladba v celoti (npr. fuga in preludij).

     

    4. CIKLIČNE OBLIKE

     

    T. Lundquist:    Sonatina piccola (H)

                            Plastische Varianten (TF)

                            Botany play

    G. Stecke: Sonatine für Akk. (H)

    F. Fugazza: Sonatina (B)

    O. Treibmann: Sonatine für  Akk (FH)

    J. A. Benda: Sonate (za klavir) - izbor

    A. Hačaturjan: Sonatina C-dur (klav.)

    Helmut Degen: Sonate in G (H)

    Nikola Petin: Sonata quasi una sonatina (faksimil)

    E. L. von Knorr: Suite (TM)

    E. Poletzki: Suita a-mol

    Jiri Matys: 5 Bagatellen (S)

    Hans Toifl: Variationen über ein eigenes Thema (HE)

    Kazimier Przybylski: Scherzo, Adagio, Rondo

    W. Hübschmann: Musik für Akkordeon in vier Sätzen (HF)

     

    Vsaj ena ciklična skladba v celoti (obvezen sonatni stavek).

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    G. Stecke: Capriccio (H)

    W. Jacobi:    Konzertrondo (H)

                        Sechs Walzer-Bagatellen (P)

    Hans Kunz: Toccata (P)

    Günther Lampe: Burlesque concertante (HO)

    Vaclav Trojan: Podrta katedrala (S)

    D. Scarlatti: Sonata - izbor

    Philip Mohler: Zwei Humoresken (TM, ŠH)

    Niccolas Flangello: Introduction and Sherzo

    Lajoš Mederi: Preludium und Capriccio (H)

    Petr Fiala: Invencije

    Alexander Tscherepnin: Invention

     

    Vsaj dve daljši skladbi.

     

    Letni izpit

  • lestvica
  • koncertna etuda
  • polifona skladba
  • kompletna sonata ali 1. stavek sonate in ena ciklična skladba
  • skladba po izbiri

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • poglabljanje vseh tehničnih elementov iz prejšnjih letnikov
  • seznanjanje z različnimi novostmi v zapisovanju in izvajanju sodobnih  skladb
  • interpretacija zahtevnejših oblik s poudarkom na delih 20. stoletja
  • interpretacija skladb s sodobnim kompozicijskim stavkom
  • poglabljanje individualne interpretacije

    Literatura ista kot v prejšnjih letnikih.

     

    2. ETUDE

     

    Gradus ad Parnassum:  2. zv., Etudi št. 7, 11

                                           3. zv., Etudi št. 4, 11

    H. Herrmann: Konzertetuden - izbor

    H. Brehme: Paganiniana - izbor

    Rudolf Würthner: La Campanella (H)

    R. Bruči: Etudes - izbor

     

    Približno tri koncertne etude.

     

    3. POLIFONIJA

     

    J. S. Bach:      Toccata und Fuge d-moll (Peters IV)

                         Fantasie und Fuga a-moll (Peters IX)

                         Izbira iz ostalih orgelskih del

    Juraj Natrik: Kontrapunktski monolog (S)

    F. Fugazza: Introduzione e fuga (F)

    F. Buxtehude: Izbor iz orgelskih del (P)

    J. C. Bach:   Toccata und Fuge

                          Fuge c-moll in druge skladbe iz zbirke Orgelwerke

                          der Familie Bach (Peters)

     

    Vsaj eno polifona skladba v celoti.

     

    4. CIKLIČNE OBLIKE

     

    J. A. Benda: Sonate - izbor

    E. L. von Knorr: Sonate in C (H)

    Kaspar Roeseling: Sonate (H)

    Jan Truchlar: Sonata (S)

    H. Brehme: Suita (TM)

    Niels Viggo Bentzon: In the ZOO (H)

    Newett Bartow: Three characteristic dances (H)

    J. Feld: Vier Inermezzi für Akk. (H)

    Hans Toifl: Konzert für Akk. (HE)

    Jaromir Baant: Suita programattica

    K. Krombloch: Suita za harmoniko

     

    Enako kot v 3. letniku.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    H. Herrmann: Ouverture alla zingarese (H)

    Davide Anzaghi: Luci e ombre (H)

    G. A. Strehmel: Charivari (H)

    R. Bruči: Scherzo (H)

    Ole Schmidt: Toccata No. 1 (H)

    František Bro: Kromatične variacije (S)

    K. Krombholc: Capriccio

    J. Hatrik: Melancholischer  Monolog (S)

    J. Truschlar: Preludio o chorale (DVfM)

     

    Vsaj dve skladbi.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Ker danes uporabljamo razne tipe harmonik z njihovimi specifičnostmi in se to v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo, obsega učni načrt literaturo za vse tipe inštrumenta. Priporočljivo je uporabljati novo domačo in tujo izvirno literaturo, ki ni navedena. Seveda mora ustrezati tehničnim, muzikalnim in vzgojno-izobraževalnim ciljem na določeni stopnji. Učni načrt se lahko dopolni tudi z dobrimi transkripcijami za spoznavanje določenih stilnih obdobij.

    Memoriranje ima veliko tradicijo in je koristno za vsakega izvajalca (koncertanta) in učitelja, ki te izkušnje prenaša na svoje dijake. Od začetka je treba težiti k igranju na pamet (zlasti skladb in določenih etud).

    Minimalno število etud in skladb je določeno za dijaka s povprečnimi tehnično-muzikalnimi sposobnostmi in je zato obvezno. To pomaga učitelju tudi kot navodilo pri ocenjevanju dijaka, obenem pa kot pogoj za uspešno končanje letnika. Pomembna je tudi kvantiteta in ne samo kvaliteta predelane snovi.

    Z internimi in javnimi nastopi (ti naj bodo čim pogostejši) si dijak pridobi izkušnje za kasnejše solistično delo.

    Udeležba na tekmovanjih deluje na dijaka in njegovo delo spodbudno, seveda pa ni obvezn za vsakega dijaka.

    Na oceno letnega izpita vsekakor vplivajo uspehi celoletnega dela in sodelovanja na nastopih (interni, javni, tekmovanja itd.).

    Komorna in orkestralna igra sta za dijake harmonike še posebno pomembni.

    Seveda razvijamo tudi skupinsko muziciranje (komorne skupine od dua dalje do harmonikarskega orkestra in kombinacij z drugimi inštrumenti).

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA    

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

     

    VIOLINA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    Dijak si mora levo roko postaviti tako, da bo omogočala ves nadaljnji razvoj njegove tehnike igranja na violini. Pridobi naj si sproščen živ padec prstov levice, obvlada vse mogoče kombinacije in ritme tekoče in sproščeno. Intonacija mora biti skrajno natančna in stabilna tudi v fizično težkih prijemih. Postavlja si osnove igre v dvojemkah. V vibratu doseže primerno sproščenost roke, pritisk prstov ne sme biti premočan. V začetku izvaja večinoma vibrato iz zapestja. Dijak se natančno seznani z osnovnimi gibi desnice pri igranju z lokom. Posamezne gibe dela izolirano (to pri igranju ni mogoče), da bi jih bolje spoznal in razločeval. Spozna osnovne spretnosti dela z lokom. Obvlada pravokotno potezo, prehajanje loka s strune na struno v tempih, ki jih zahtevajo etude in skladbe za ta razred. Spozna pravilne izvedbe osnovnih potez loka (detache, martele, spiccato, sautile) in si pridobi skladbam primerno spretnost v izvedbi.

    Dijak dobiva ob študiju občutek za lepo in pravilno ustvarjanje tona, za lep nastanek; najbolj pozoren je na ritem in intonacijo. Spoznava značilnosti igranja predklasike, značilnosti artikulacije tona (potez), izhodišča za določanje tempa pri izvajanju skladb iz tega obdobja. Spoznava obliko sonat iz konceptov predklasike. Seznanja se tudi s krajšimi romantičnimi in sodobnimi skladbami, skuša se vživljati v njihovo vsebino in  izraziti svoje doživetje. Uči se ločevati intonacijo v pasažni (skalni) ali horizontalni igri.

     

    Tehnika:

    O.Ševčik:

  • op. 1: I II III
  • op. 2: II III V
  • op. 7: I II
  • op. 8; op. 9

    Schradick: Sistem skal (Flesch, Gregorian, Gilels, Jahnke)

     

    2. ETUDE

     

    Kreutzer

    F. Fiorillo: 36 Caprices 

    J. Dont: op. 37

     

    3. KONCERTI

     

    B. Marcello: D-dur

    A. Stamitz: G-dur

    F. M. Veracini: D-dur

    A. Vivaldi: A-dur  d-mol  B-dur

    J. Haydn: G-dur

    T. Albinoni: D-dur  B-dur

    G. Tartini: E-dur

    P. Nardini: a-mol  e-mol

    J. S. Bach: a-mol

    G. Viotti: št. 23 G-dur

    Misliveček: C-dur

    P. Rode: št. 6, 7, 8

    G. F. Telemann: G-dur

    P. Kreutzer: št. 13, 19

    G. Torelli: e-mol  

     

    4. SONATE

     

    J. B. Senaille: d-mol

    Lorenzo Somis:G-dur

    A. Corelli: Sonate

    A. Vivaldi: Sonate

    F. S. Geminiani: Sonate

    B. Martinu: Sonatina

    H. Purcell: I.  II. suita      

     

    5. DRUGE SKLADBE   

     

    Glej seznam skladb.

     

    Letni izpit:   

  • dve lestvici z razloženimi trizvoki in septakordi
  • dve etudi (Kreutzer, Fiorillo)
  • prvi ali drugi in tretji stavek koncerta (na pamet)
  • skladba slovenskega ali drugega avtorja 

     

    2. letnik    (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Dijak vedno nadzira postavitev leve roke, da ne bi prišlo do deformacij zaradi vedno večjih zahtev, ki jih nalagajo levi roki hitrost igranja, težji prijemi, igranje dvojemk in menjava leg. Prstne vaje izvaja dijak v vse bolj zapletenih načinih, hitrost je večja, zahteve po čisti intonaciji in ritmični preciznosti so ostre. Vadi dvojemke: trizvoke in septakorde brez menjave lege od prve do srednje lege, prstne vaje v dvojemkah od pete lege in etude v legah. Menjavo leg izboljšuje zaradi lahkotnosti neslišnih prehodov in intonančne preciznosti ter v obvladovanju menjave v najvišjih legah. Vibrato izboljšuje zaradi sproščenja roke in hitrosti ter intenzivnosti nihanja.

    Osnovne spretnosti pri delu z lokom vadi dijak tudi v 2. letniku.                      

    Detasche vadi na vseh delih loka, martellato z večjo hitrostjo in natančnostjo s prehodi čez strune in na vseh delih loka. Spicca to izboljšuje v zvoku, hitrosti in dinamičnem niansiranju. Sautille izpopolnjuje v prehodih čez strune in menjavi lege. Redno vadi in kultivira igranje dolgih spevnih tonov. Izpopolnjuje igro v legatu (v specialnih etudah in skalah).

    Intonacija in ritem sta v ospredju pozornosti. Dijak stalno razvija smisel za čistost zvoka (brez prizvokov, šumov, praskanja); to je na godalih utrudljivo delo.

    Dijak se navaja na skupinsko muziciranje, torej ritmično natančnost pri poslušanju soigralcev, prilagajanje, igranje unisono, v akordični igri na uglaševanje glasov v naravni intonaciji, skupno artikulacijo tonov, skupno dinamiko, barvno  niansiranje, poudarjanje. Seznanja se z večjimi formami, harmonsko strukturo in  oblikovno gradnjo skladb.

     

    Tehnika:

    O. Ševčik:   

  • op.1: I. II. III. IV.
  • op.2: I. II. III. V.
  • op.7: I. II.    
  • op.8

    Schradick

    C. Flesch: Sistem skal ali Gregorian, Gilels, Jahnke

     

    2. ETUDE

     

    Kreutzer

    F. Florillo: 36 Caprices

    P. Rode: 24 Caprices

    B. Campagnoli: 30 preludijev

     

    3. KONCERTI

     

    J. Leclair: C-dur

    G. B. Pergolesi: B-dur

    L. Boccherini: D-dur

    K. Stamitz: B-dur

    G. Tartini: d-mol

    L. A. Predieri: h-mol

    K. Ditters von Dittersdorf: C-dur

    Benda: Es-dur

    C. Beriot: št. 9 5

    P. Rode: št. 7 8

    J. S. Bach: a-mol

    I. Jarnović: A-dur

     

     

     

    4. SONATE

     

    A. Vivaldi

    A. Corelli

    F. S. Geminiani

    Locatelli: g-mol

    Dvoržak: Sonatina op. 100

    Corelli: La Follia

    G. F. Händel: 6 sonat

    Benda: A-dur

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Glej seznam skladb.

     

    Letni izpit:

  • dve trioktavni skali z razloženimi trizvoki in septakordi
  • dve etudi (Kreutzer, Fiorillo, Rode)
  • prvi ali drugi in tretji stavek koncerta, lahko tudi C. Beriot - baletna scena (na pamet)
  • skladba slovenskega ali drugega avtorja

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Dijak igra trizvoke in septakorde v dvojemkah z menjavo lege, skale v tercah, sekstah, oktavah (1-4, 1-3, 2-4), decimah in razne kombinacije vaj v dvojemkah. Vaje za večjo spretnost v menjavi lege se nadaljujejo z različnimi kombinacijami. Igra tudi vaje po eni struni v dveh oktavah (trizvoki, septakordi, zmanjšani septakordi v različnih figuracijah).

    Prstno tehniko vadi enako kot do 3. letnika. Dijak igra kromatične skale, enojne flageolete v skalah in naravne flageolete. Tempo v igranju trioktavnih skal stopnjuje, kljub hitrosti obvlada intonacijo, menjava lege teče gladko in zanesljivo, korelacija rok je dobro utrjena. Vibrato se še naprej izpopolnjuje zaradi sproščenosti, hitrosti nihanja in izraznosti. Vadi igranje tri in štiriglasnih akordov z levo roko.

    Dijak nadalje oblikuje dolgi spevni ton in igro legato. Njegov martele ima v tem letniku vse osnovne karakteristike. Igra sproščeno hitro, se bliža zgornji meji, roka se ne utruja. Spiccato in sautille tečeta nemoteno pri prehajanju loka čez strune, pri menjavi lege in kontaktnega mesta.

    Vse glavne vrste potez (spiccato, detache, martele, sautille) vadi dijak v tem letniku v etudah, ki so zahtevne za levo roko, in tistih, ki imajo poseben poudarek na prehodih loka čez struno. Temu so namenjene tudi lestvice. Pridobiva si tehnično znanje v igranju akordov z desno roko.

    Z igro v dvojemkah dijak zaostruje in izpopolnjuje posluh tudi za čisto soigro posameznih skupin v raznih ansamblih.

    S skladbami predklasike, klasike in klasicizma se seznanja s posebnostmi artikulacije tonskega izraza, načina poudarjanja in fraziranja dinamičnega niansiranja. Nauči se ločiti oznake za karakter in tempo v predklasiki ter določanja tempa v tem obdobju. Dijak je v tem letniku sposoben s primerno intenzivnim vibratom izraziti svoja doživljanja pri izvajanju skladb.

     

    Tehnika:

    O. Ševčik:

  • op.1: I. II. III. IV.
  • op.2: I. II. III. IV. V.
  • op.3: Variacije
  • op 8. in op. 9

    Sistem skal (Flesch, Gregorian, Gilels, Jahnke ali Galamian)

     

    2. ETUDE

     

    R. Kreutzer

    P. Rode: 24 Caprices

    B. Campagnoli: 30 preludijev

    Rovelli: 12 Caprices

    Dancla: op. 73

     

    3. KONCERTI

     

    C. Berio: g-dur št. 7, a-mol št. 9

    P. Nardini: g-mol

    Ž. J. Leclair: d-mol

    R. Couperin: Concerts Royaux št.2

    G. Tartini: B-dur, G-dur, D-dur

    J. S. Bach: E-dur

    J. Stamitz: C-dur (Dresdenski koncert)

    A. Vivaldi: Letni časi

    J. Haydn: C-dur

    F. Fiorillo: F-dur št. 1

    W. A. Mozart: B-dur, KV 27

    F. Mendelssohn: d-mol

     

    Prvi stavki težjih koncertov:

  • W. A. Mozart: G-, D-, A- dur
  • F. Mendelssohn: e-mol
  • M. Bruch: g-mol
  • E. Lalo: Španska simfonija

     

    4. SONATE

     

    Haendel: 6 sonat

    J. J. Mondoville: Sonata, C-dur

    A. Vivaldi: 12 sonat

    A. Corelli: 12 sonat

    J. S. Bach: Partita v a-molu za violino s cifriranim basom

    G. Tartini: Dido Abandonata D-dur

    Vivaldi-Respighi: Sonata, D-dur

    G. Tartini: Sonate

    G. F. Telemann: 12 fantazij

    N. Paganini: Sonatina, A-dur

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Glej seznam skladb.

     

     

    Letni izpit:

  • dve trioktavni skali, razloženi trizvoki in septakordi, skale v tercah, sekstah, oktavah, decimah
  • dve etudi (Kreutzer, Rode, Dancla Op. 73)
  • prvi ali drugi in tretji stavek koncerta (na pamet)
  • skladba slovenskega ali drugega avtorja

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    Prstno igro, menjavo lege, dvojemke vadi dijak deloma na isti način kot v 3. letniku.V pridobivanju spretnosti v prstni igri in menjave lege ter v igri v dvojemkah dijak vse bolj uporablja lestvice; igra jih v vseh tempih, od zelo počasnega do najhitrejšega.  

    Vibrato razvija v vse večjo izraznost. Tri- in štirioktavne lestvice so tudi zelo primerna oblika za izpopolnjevanje tehnike loka. V počasnem tempu igra dijak dolgi spevni ton (lahko tudi z vezavo počasnih not). V osminkah in osminskih triolah (MM-60) igra na vseh delih loka vse vrste načinov detache in martele, predvaje  za staccato - martele ima  pravi stacc.-martele, spiccato (predvsem široki položen), portato loure. V šestnajstinskih sekstolah vadi detache, sautille in legato v različnih vezavah, v dvaintridesetinkah pa drobni sautille, legato (tudi skale v 3 oktavah vezano gor in dol na en lok). Tehniko loka za igranje tri- in štiriglasnih akordov izpopolnjuje dijak z različnimi variantami, ki omogočajo izpeljavo glasov v  polifonih skladbah za violino solo.

    Dijak spoznava in analizira velike forme koncertov in sonat klasike,  romantike in sodobnosti. Ob igranju študira polifono glasbo, zlasti dela za violino solo; tako spoznava izredno mojstrstvo v pisanju večglasnih skladb za ta enoglasni inštrument. Seznani se s posebnostmi izvajanja polifonih del na violini z uporabo artikulacije za jasnejšo izpeljavo glasov v tri- in štiriglasnih akordih. Seznani se s principi določanja tempa v Bachovih skladbah.

     

    Tehnika

    O. Ševčik:

  • op.1: III., IV.
  • op.2: III., IV., V, VI
  • op.3: Variacije
  • op. 8 in 9

     

    C. Flesch: Sistemi skal (Gregorian, Gilels, Jahnke, Galamian)

    G. Tartini:

    L'arte dell arco (umetnost igranja z lokom)

     

    2. ETUDE

     

    P. Rode: 24 Caprices

    J. Dancla: op.73

    J. Dont: op. 35

    B. Campagnoli: 30 preludijev

     

    3. KONCERTI

     

    G. Tartini: g-mol Rostal

    J. S. Bach: E-dur

    J. Jarnovič: D-dur

    J. B. Viotti:  Št.22 a-mol

    W. A. Mozart: G-dur, KV 216, D-dur KV, 211

    Spohr: št. 8, 9

    Haydn: C-dur, A-dur

    F. Mendelssohn: d-mol,  e-mol

    M. Bruch: g-mol

    H. Wienawski: d-mol

    J. Leclair: D-dur

     

    4. SONATE

     

    J. S. Bach: Sonata in partite za violino solo (posamezni stavki)

    T. A. Vitali: Ciacona

    Grieg: Op. 13, G-dur

    G. F. Haendel: 6 sonat

    J. M. Leclair: D-dur

    Corelli: Sonate

    Vivaldi: Sonate

    Mozart: Sonate

    Telemann: 12 fantazij

    Paganini: Sonatina v e-molu

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Glej seznam skladb.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Posebna značilnost igranja v enoglasni pasažni (skalni) igri violinistov in tudi drugih godalcev so ozki poltoni (med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo). Gre za pretirano ozke poltone. Učitelj mora ustvariti možnosti, da bo vsa tehnika igranja ustrezala tej osnovni zahtevi. Dijaki bodo morali še enkrat predelati vse tehnične elemente, popraviti in preudariti, kar  ni  v redu, in nadaljevati delo, ki ga zahteva izobraževanje na srednji stopnji. Pravočasno moramo usposobiti levo roko za obvladovanje dvojne tehnike. Že predhodniki J.S.Bacha so pisali za violino večglasne skladbe, ki so zahtevale znanje dvojemk in akordov. Vsa največja in najlepša dela J.S.Bacha niso dostopna onim, ki ne obvladajo dvojne in akordne tehnike. Veliko znanje v tej tehniki zahtevajo Paganinijeva dela  in sploh vsa virtuozna in romantična literatura, ki je v programu od 4. letnika srednje stopnje do konca študija na AG. Kdor si ga ne pridobi pravočasno, ima malo upanja, da bo zamujeno nadomestil, med študijem pa bo imel velike težave.

    Med poglavitnimi pogoji za dobro menjavo leg je pravočasna intervencija mišic. Med prehodom iz lege v lego prst  drsi (en sam) v rahlem  dotiku  s struno (ne pa ubiralko pod njo) na novo mesto, ne da bi se spremenil nagib konice prsta glede na ubiralko. Gib menjave  je kontroliran, nikdar pa sunkovit, če je intervencija mišic pravočasna. Izhodišče giba menjave je zmeraj v ramenu; palec levice nima nobene vloge in ne sme stiskati vratu violine.

    Trilček v Kreutzerjevih etudah, namenjenih tej disciplini tehnike, vadimo v različnih ritmično natančno določenih variantah, od zmerne do velike hitrosti. To daje dijaku zmogljivost, da v različnih figurah in pasažah tudi v največjih hitrostih še zmeraj obvlada prste in igra ritmično. Lok moramo tehnično pravilno in kultivirano postaviti na struno, tvorba tona se mora začeti brez prizvokov, torej praskanja in škripanja, in to na vseh delih loka. Obvladati moramo odmikanje na struno prilepljenega loka v obliki zelo kratke poteze, ki zveni čisto (glede šumov) in jasno, kot bi struno zanihal zobček na žimi. Gib poteze napravimo s prsti; lok odmaknemo tako, da dvignemo celo roko iz ramenskega sklepa (nikakor pa morda le z rotacijo podlahti). Potezo izvajamo na raznih točkah, od žabe do tretje četrtine loka. Te in podobne elementarne veščine in vaje lahko imenujemo spretnosti pri delu z lokom.

    Začenjanje tona delimo na tri osnovne načine:

    1.    z jakosti nič (s takojšnjim prehodom v zahtevano jakost)
    2.    z rahlim konzonantnim nastavkom
    3.    z ostro akcentirano artikulacijo (martele).

     

    Med temi tremi stopnjami začetne moči zvoka je poljubno število vmesnih stopenj.

    P. Rode ima značilne in dokaj zahtevne etude za potezo martele. Dijaku dajejo izredno priložnost in spodbudo, da jo obvlada.

    Za boljše obvladovanje poteze sautille je treba igrati veliko skladb s primernimi hitro tekočimi pasažnimi odlomki. Najbolje pa je naštudirati nekaj skladb Perpetuum mobile.

    Poleg obveznosti predmetnika (komorna igra in orkester) morajo dijaki obvezno opravljati korepeticije in nastopiti na interni produkciji vsaj enkrat na leto. Dijaki z dovolj dobrimi dispozicijami morajo sodelovati tudi na javnih nastopih, šolskih koncertih in tekmovanjih. Kvaliteten javni nastop je lahko ocenjen kot del letnega izpita.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa konča predmet z razredno oceno.

     

    VIOLA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • intonacija - težnja k čim večji natančnosti

  • obvladanje leg (2. - 5. lege) in igranje v legah (2. - 5.) prstne vaje etude v  legah

  • igra v vseh legah (lestvice, etude, skladbe) v počasnem tempu (intonacija)

  • prstne vaje (trilček, artikulacija prstov)

  • menjava leg (s prehodnimi notami in brez njih)

  • branje ključev (zlasti dijaki, ki so prej igrali violino)

  • dvojemke

  • vibrato

  • ritem - težnja k večji natančnosti

  • osnovni lokovi načini in kombinacija le-teh

  • gibanje desne roke pri menjavi strun

  • igra čez dve in tri strune z lahko temo v levi roki

  • razvoj slušnih predstav (solfeggio)

  • stremljenje k doživljanju ritma

  • tempo - počasnejši (čista intonacija)

  • dinamična diferenciacija (izrazitejša)

  • stalno stremljenje k oblikovanju lepega tona

  • oblikovanje fraz, dinamike, artikulacije in drugih elementov, posebej ob primerih posameznih stavkov (baročnih) sonat in drugih skladb

     

    Tehnika:

    I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

    O. Ševčik:

  • op. 1

  • op. 2

  • op. 7

  • op. 8; 9

    Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

     

    2. ETUDE

     

    Hyksa: Tehnične vaje v legah Artia 292

    Kayser: op. 20 - izbor

    F. Mazas: op. 36 - izbor

    R. Kreutzer: 42 etud (izbor lažjih etud)

    K. Moravec: Izbrane etude in studije Praga

    J. Palaschko: Etude op. 87

    Vollmer: Etude za violo

    Kreuz: Izbrane študije in druge primerne etude

    R. Hofmann: Etude op. 86

     

    3. KONCERTI

     

    G. F. Telemann: Koncert za violo, G-dur

    Handoškin: Koncert Muzgis-Moskva

    Vanhal: Koncet G-dur, S.Sugajev; - Sofija

    A. Kamarovski: Concertino, G-dur

     

    4. SONATE

     

    G. F. Telemann: Sonata, a-mol

    H. Eccles: Sonata, C-dur

    C. Dittersdorf: Sonata, Es-dur

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    S. Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir

    Klasične skladbe; I., II. in III. zvezek, Peters-Leipzig

    Zbirka pedagoškega repertoarja za violo in klavir za višje razrede red.

     

    Reitih Muzika, Moskva 11965

    M. Miletič: Male skladbe, Zagreb

     

    Letni izpit:

  • ena lestvica z razloženimi trizvoki in septakordi

  • dve etudi

  • prvi ali drugi in tretji stavek koncerta (na pamet)

  • slovenska skladba.

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • nadaljnji razvoj intonacije (vrste intonacij)

  • naraščanje tempa pri igri v legah, prstnih vajah, lestvicah, akordih in etudah (intonacija!)

  • trilček (različne modifikacije - Kreutzerjeve etude)

  • menjava leg - hitrejša in bolj sproščena

  • dvojemke: terce, sekste, oktave

  • akordi - priprava

  • vibrato - različne vrste

  • ritem - večje zahteve in bolj zapleteni ritem tudi v skalah in etudah

  • sestavljeni lokovi načini - spiccato, sautille

  • igra čez 2, 3 strune s predpisano temo v levi roki

  • tonsko  izpopolnjevanje - igra kantilene

  • kvaliteta in lepota tona morata biti nenehno v ospredju pozornosti pri tehničnih vajah in etudah

  • razvoj slušnih predstav - tudi v vertikalnem, t.j. harmonskem smislu (solfeggio)

  • precizno ritmično podajanje

  • oblikovanje krajših cikličnih skladb

  • branje z lista.

     

    Tehnika:

    I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

    O. Ševčik:

  • op. 1; I., II.

  • op. 2; I., III., V.

  • op. 7; I., II.

  • op. 8; 9

    Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

     

    2. ETUDE

     

    J. Palaschko: Etude op. 87

    R. Kreutzer: 42 etud

    Fiorillo: 36 etud za violo

    K. Moravec: Etude II

    Kreuz: Select studies 4

    Frank: Etude zvezek 3

     

    3. KONCERTI

     

    Hoffmeister: Koncert, D-dur

    C. Stamitz: Concert, G-dur

    G. F. Händel: Concerto

    G. Druschetzki: Koncert, D-dur

     

    4. SONATE

     

    J. S. Bach: 3 Gambensonaten

    B. Marcello: Sonata v g-molu

    P. Nardini: Sonata v D-duru

    G. F. Telemann: Sonata v B-duru

    W. F. Bach: Sonata v c-molu

    W. Flacton: 3 sonate

    H. Bartoš: Sonatina

    D. Milhaud: Sonata I

     

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    S.Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir

    Marais: Pet starih francoskih plesov

    Danzi: Dueti za violo in čelo

    Glazunov: Elegija op. 44

    M. Logar: Con Tristezza

    Cecchini: Miletić: Mardigal za violo in kitaro

    M. Reger: Romanca v G-duru

    Letni izpit:

  • ena lestvica z razloženimi trizvoki in septakordi

  • dve etudi (ena s trilerji-Kreutzer ali podobno)

  • prvi ali drugi in tretji stavek koncerta (na pamet)

  • slovenska skladba

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • invencija v hitrejših tempih v dvojemkah

  • igra v legah, prstne vaje, lestvice z akordi s še stopnjevanim tempom - čisto in gladko

  • zamenjava lege mora biti neslišna, sproščena in intonančno zanesljiva

  • dvojemke: terce, sekste, oktave ter decime

  • akordi

  • vibrato - nadaljnje izpopolnjevanje

  • ritem: obdelava težjih ritmov v lestvicah in etudah

  • nadaljevanje lokove tehnike, zlasti martellata, spiccata, sautilleja, ricocheja

  • igra čez 2, 3 in 4 strune

  • izpopolnjevanje igre kantilene

  • pri razvoju slušnih predstav mora biti dijak sposoben slišati preprostejše kompozicije, ki jih izvaja (pri orkestru ali komornih vajah)

  • precizno ritmično podajanje tudi zahtevnejših ritmov

  • oblikovanje daljših cikličnih skladb

  • branje z lista

     

    Tehnika:

    O. Ševčik:

  • op.1, II. in IV. zv.

  • op.2, III., V., VI. zv.

  • op.3, 40 variacij

  • op.9

    S. Korgujew: Dvojemke

    I. Galamian: Lokovi in ritmični načini

    Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

     

    2. ETUDE

     

    R. Kreutzer: 42 etud

    Fiorillo: 36 Capricen

    Rode: Capricen

    Kreuz: Slect studie 4

    B. Campagnoli: 41 Capricci op. 22

     

    3. KONCERTI

     

    C. Stamitz: Concerto, D-dur

    Pleyel: Koncert, D-dur

    J. Schubert: Koncert, C-dur

    Mihael Haydn: Concerto za violo

    Otmar Gerster: Concertino op. 16 Schott

    Conrad Beck: Koncert, Schott 1952

    Georg Benda: Koncert, F-dur, Schott 5682

    Hoffmeister: Koncert, D-dur

    G. F. Händel: Koncert, h-mol

     

    4. SONATE

     

    C. Stamitz: Sonata, B-dur

    B. Marcello: Sonata, G-dur

    P. Nardini: Sonata, D-dur

    A. Corelli: Sonata XII., d-mol Schott

    Hummel: Sonata, Es-dur

    L.Boccherini: Sonata ,c-mol

    W. F. Bach: Sonata, c-mol

    Fibich: Sonata, d-mol

    J. S. Bach: 3 Gambasonate

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Reger: 3 suite za violo solo

    Kalliwoda: 6 Noctturnes op. 186 (Peters 2104)

    Liszt: Romance oubliée

    Martinu: 3 Madrigale

    Valdambrini: 19 Momente (VI-Va) (UE 13878)

    A. Tancev: List iz albuma op. 35

    I. Stravinski: Pastorale

    D. Šostakovič: Adagio

     

    Letni izpit:

  • ena lestvica v treh oktavah z razloženimi trizvoki in septakordi

  • lestvice v tercah, sekstah, oktavah, decimah

  • dve etudi: Kreutzer, Fiorillo, Rode

  • prvi ali drugi in tretji stavek koncerta (na pamet)

  • slovenska skladba

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • intonančno čista igra, ritmično tekoča in približana zahtevnemu tempu

  • obvladovanje in menjave leg v okviru vse ubiralke

  • sposobnost za uporabo vseh plati tehnike v skladbah

  • vibrato mora biti prilagojen zahtevam stila posamezne skladbe

  • obvladovanje lokove tehnike in vseh načinov v okviru srednje šole

  • v okviru slušnih predstav mora biti učenec sposoben slišati tudi zahtevnejše dele solistične komorne in orkestralne literature; to zelo pomaga pri branju z lista (solfeggio)

  • sposobnost za oblikovanje cikličnih skladb (od baroka do moderne in avantgardne glasbe)

  • zaokrožitev tehničnega in muzikalnega znanja inštrumenta

     

    Tehnika:

    S. Korgujew: Dvojemke

    O. Ševčik:

  • op.1, III. in IV. zv.

  • op.2, III., V.,  VI. zv.

    William Primrose: Technique de Mémoire

    Schradieck: School of viola tehnique

    A. Neinski: Vaje v dvojemkah I., II.

    Samuel Barber: Doppelgriff - Studien Skalen und Arpeggien I., II.

    Lestvice: C. Flesch: Sistem lestvic

     

    2. ETUDE

     

    R. Kreutzer: 42 etud

    Rode: 24 Capricen

    Kreuz: Select Studies 5

    Hoffmeister: 12 etud za violo Peters

    Dancla: Etude

    A. Anzoletti: 12 Studien op. 123 Ricordi

    B. Campagnoli: 41 Capricci op. 22

     

    3. KONCERTI

     

    G. F. Haendel: Concerto h-mol

    Hoffmeister: Conceto D-dur

    J. C. Bach: Koncert, c-mol

    F. Domažlicky: Koncert za violo in klavir, Praha 1968

    G. F. Haendel: Koncert, h-mol

    G. David: Koncert za violo

    J. Haydn: Koncert, D-dur (transkripcija)

    A. Glazunov: Koncert

    Miroslav Miletič: Koncert za violo in orkester

    Peter Stojanovič: Koncert za violo

    Stjepan Šulek: Koncert za violo

     

     

    4. SONATE

     

    J. S. Bach: Suite za solo violo (cello)

    J. S. Bach: Sonate in partite za solo violo

    Genzmer: 1. Sonata, Reis-Erler

                            2. Sonata, Barenreitzer

    Glinka: Sonata Music rara

    Onslow: Sonata Simrock

    J. Brahms: Sonata op. 120 (1 in 2), Breitkopf - Hartel

    A. Honneger: Suita

    G. Valentini: X. sonata, E-dur

    F. B. Mendelssohn: Sonata, C-dur

    Milan Ristić: Sonata za violo

    Boris Popandopulo: Sonata za violo

    Miroslav Krejči: Sonate cis-mol op. 57, Artia Praga

    D. Šostakovič: Sonata za violo in klavir op. 147

    M. Reger: 3 suite za violo solo

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Bach - Kodaly: kromatična fantazija

    P. Hindermith: Žalna glasba za violo

    F. Doma licky: Pet bagatel za violo in klavir

    C. M. Weber: Andante in rondo ungarese

    M. Bruch: Romanca op. 85, Schott 1974

    R. Schumann: Märchenbilder

    Hoffer: Bratschenmusik, Peters V 1025

    Krol: lassus - Variationen, Simrock

    M. Miletič: Rapsodije za violo in klavir

    P. Ramovš:    Skice za violo in klavir 1963, Ljubljana

                          Nocturno za violo in klavir 1963, Ljubljana

    F. Lhotka: Sljepačka (red.L.Miranov)

    S. Grgič: Skladbe jugoslovanskih skladateljev za violo in klavir, I., II. zvezek.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Študij viole ima nalogo pripraviti dijake za igranje v orkestru, komornih ansamblih in za soliste, seveda ob ustreznem nadaljevanju izobraževanja na visoki stopnji.

     

    S tem programom naj bi dijak v čim krajšem času obvladal tehniko igre na violi in  splošno glasbeno znanje, ki bo sooblikovalo bodočega mladega glasbenika. Od stika z inštrumentom sta v marsičem odvisni sproščenost in prožnost igranja viole. Naloga učitelja in dijaka je, da poiščeta načine tega stika, ki bodo primerni za naloge leve in desne roke, za neodvisnost obeh. Če dijak igra nečisto, je treba ugotoviti, ali malomarno posluša ali pa so vzroki tehnični.

     

    V prvem primeru je treba pustiti, da igra dalj časa (14 dni ali več) samo počasi, v drugem pa je treba začeti odstranjevati tehnične vzroke nečiste intonacije. Če dijak pride iz glasbene šole kot violinist in gre v razred viole, je najbolje, da učitelj postavi vseh pet leg znova na violo in za to uporabi morda Ševčikovo metodo op.6., VI. zv.,  op.7, II. zv. ali pa to dela posamezno. Vzporedno delo za menjavi leg morda Ševčik op.6,  VII. zv. Tako pripravljen dijak bo lažje sledil igri v legah in menjavah leg.Te zahteve se raztezajo pri menjavi leg od slišnih menjav ob pomoči prehodne note do neslišnih prehodov s sproščeno levo roko in ob pomoči raztezanja in krčenja prstov. Temeljnega pomena za dobro menjavo leg sta urejen stik z inštrumentom in urejeno delovanje obeh rok. Vsaka tovrstna nepravilnost moti koordinacijo gibanj leve in desne roke.

     

    Branje ključev je zelo pomembno za tiste dijake, ki so v glasbeni šoli igrali violino. Dvojemke so temeljnega pomena za igro viole in za čisto intonacijo. Potrebno je, da jih učitelj počasi uvaja v igro viole (Ševčik op.8).Če bodo dvojemke dobro pripravljene, ne bo nobenih težav pri igri lestvic v dvojemkah niti pri etudah niti pri igranju skladb. Vibrato je potrebno takoj od začetka analizirati, po potrebi dopolniti.

     

    Dijaka je treba seznaniti z vsemi komponentami vibrata - zapestnim, prstnim in podlahtnim vibratom ter kombiniranim vibratom. Dijaka je treba seznaniti z vlogo vibrata pri posameznih skladbah in stilih. Ritem je hrbtenica glasbe. Dijak mora ritem doživeti. Pot do tega je predstava ritma brez inštrumenta. Graditi moramo te predstave in jih povezovati s solfeggiom.

     

    Pri gibanju desne roke je važna določitev ravnin posameznih strun, če ni tega dijak storil že v glasbeni šoli. Pri violi so te ravnine nekoliko drugačne kot pri violini (večje razdalje).

    V prvi fazi igre čez 2 in 3 strune lahko uporabljamo teme samo na eni struni. Na ta način se lažje posvetimo preciznim gibanjem desnice. Kasneje uporabljamo teme iz Ševčikovega op.2.

    Pri delu z desno roko moramo vedno paziti tudi na levo roko, kajti naš cilj je vedno koordinacija obeh rok. Prav v slabi koordinaciji so vzroki za težave pri delovanju ene ali druge roke.

     

    Tehniko pripravljamo vedno tako, da probleme, ki jih bo dijak uporabljal v skladbah, pripravimo zgolj tehnično, nato jih izdelamo v primernih etudah, končno pa uporabimo v skladbah. Tako npr. trilček pripravimo samo tehnično (Ševčik op.7 I in II), nato pa izdelujemo več let na Kreutzerjevih ali drugih podobnih etudah.

     

    Podobno je z drugimi problemi violske tehnike, ki morajo biti vedno v delu po principu "od enostavnega k sestavljenemu". Tako se polagoma gradi tehnika desne in leve roke tudi na srednji stopnji.

     

    Razvoj slušnih predstav je zelo pomemben pri razvoju mladih godalcev. Vsak godalec si mora med študijem razviti svoj notranji sluh do take mere, da bo sposoben slišati vnaprej vse, kar vidi v notah. Pri tem mu v marsičem pomagata solfeggio in harmonija.

    Pri oblikovanju skladb bo dijak uporabljal s pridom znanje, ki ga je pridobil pri drugih glasbenih predmetih (oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe).

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazz, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni za orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo, uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1.,2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    VIOLONČELO

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    1.1 Obravnava temeljnih problemov desne in leve roke

     

  • vaje za krepitev konic prstov

  • težnostna igra

  • enostavni in kombinirani lokovni načini (detache, legato, staccato, spiccato)

  • lokovna tehnika prek strun

  • intonacija

  • artikulacija prstov

  • ritmično precizno igranje

  • vaje za triler

  • menjava leg (do vključno srednjih leg)

  • osnove igranja v palčni legi

  • dvojemke (terce, sekste)

  • akordi

  • vibrato

     

    1.2 Oblikovanje manjših glasbenih form (osnovno fraziranje, dinamika),

           oblikovanje predklasične sonate in krajših koncertov

     

    Tehnika:

    Cossmann

    Ševčik (op.6, op.29)

    Lestvice in trizvoki (dur, mol) do vključno srednjih leg

    Schroder: op.63

    Matz: Uvod v igranje v palčnih legah

     

    2. ETUDE

     

    Dotzauer Merk Hegenbarth Lee i.p. (izbor)

     

    3. BACH

     

    Gigue Menuett I., II. (iz 1 suite)

     

    4. SONATA

     

    Predklasična sonata (npr. Marcello št. 3 - a-mol)

     

    5. KONCERT

     

    Klengel: Concertino (C-dur)

    Romberg: Koncert (d-mol)

    Breval: Koncert (C; D-dur) ipd.

     

    6. DRUGE SKLADBE, primerne tehnični stopnji, npr.:

     

    Škerjanc: Arietta

    Šček: Suita

    Corelli: Preludij

    Locatelli: Andante

    Schumann: Fantasie - Stücke (No.1) itd.

     

    Letni izpit:

  • lestvica in trizvok (do vključno srednjih leg), lestvica in trizvok v palčni legi (1 oktava)

  • dve etudi (ena naj bo krajša palčna etuda)

  • Bach: Gigue - ali Menuet I. in II. (iz 1. suite)

  • stavek iz predklasične sonate

  • krajša skladba

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    1.1 Težnostna igra desne roke (nadaljevanje), tehnika leve roke (nadaljevanje)

     

  • enostavni in kombinirani lokovni načini v hitrejšem tempu

  • lokovna tehnika prek strun

  • intonacija

  • artikulacija prstov

  • triler - razni načini

  • vibrato - stopnjevanje tempa

  • dvojemke (terce, sekste, oktave - tudi v palčnih legah)

  • akordi

  • igranje v palčni legi - v stopnjevanem tempu

  • razširitev igranja do celotnega obsega inštrumenta - počasni tempo

  • menjava leg v celotnem obsegu inštrumenta - počasni tempo

     

    1.2 Oblikovanje večjih glasbenih form

     

  • poglabljanje muzikalnega fraziranja

     

    Tehnika:

    Cossmann

    Ševčik (op. 6, op. 29) - nadaljevanje

    Lestvice in trizvoki v celotnem obsegu (do a/3) - v počasnem tempu.

    Lestvice in trizvoki v palčni legi preko vseh štirih strun, terce, oktave v palčni legi (v počasnem tempu), sekste.

     

    2. ETUDE

     

    Matz: Etude v palčni legi

    Dotzauer Duport Merk (izbor)

     

    3. BACH

     

    Prva suita (razen gigue in menuett I., II)

     

    4. PREDKLASIČNA SONATA, npr.:

     

    Vandini: F-dur

     

    5. KONCERTI

     

    Vivaldi (D-dur)

    Tartini (D-dur)

    Monn (g-mol) in podobno

     

    6. DRUGE SKLADBE

     

    Škerjanc: Pet liričnih skladb (št. 1 2 3)

    Beethoven: Menuett

    Rubinstein: Melodija in podobno

     

     

    Letni izpit:

  • lestvica in trizvoki (v celotnem obsegu) - v počasnem tempu, lestvica, trizvok v palčni legi (preko vseh štirih strun)

  • dve etudi (ena v palčni legi)

  • dva stavka iz predklasične sonate (ali krajša sonata v celoti) ali dva stavka koncerta (en daljši stavek, ki pa ne sme biti počasen)

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    1.1 Nadaljevanje obravnave lokovnih načinov (tudi leggero sautile), nadaljevanje tehnike leve roke

     

  • tehnika loka prek vseh strun

  • intonacija

  • vrsta vibrata

  • terce, sekste, oktave - nadaljevanje v stopnjevanem tempu

  • akordi

  • nadaljnje izpopolnjevanje igranja v palčnih legah

     

    1.2 Nadaljnja poglobitev muzikalnega fraziranja (upoštevanje tonskega 

           niansiranja, harmonije barve, upoštevanje agogike itd.)

     

    Tehnika:

    Cossmann

    Ševčik (op. 6, op. 29) - nadaljevanje v stopnjevanem tempu: lestvice, trizvoki, terce, sekste, oktave

     

    2. ETUDE

     

    Dotzauer Duport Grötzmacher (izbor) in podobno

     

    3. BACH

     

    Druga suita (v celoti)

     

    4. SONATA

     

    Npr. Boccherini - G-dur (Sammartini - G-dur) in podobno

     

    5. KONCERTI

     

    Neruda (d-mol)

    Goltermann (d-mol)

    Matz: Baročni koncert

    Romberg (e-mol)

    Davidov (No.1)

     

    Za dijake z manjšim tehničnim znanjem prihajata v poštev tudi Tartinijev (D-dur) in Vivaldijev (D-dur) koncert.

     

    6. DRUGE SKLADBE

     

    Škerjanc: 5 liričnih skladb (št. 4 5)

    Matz: Elegija in Humoreska

    Granados: Intermezzo

    Glazunov: Pesem trubadurja

    Rajčič: Elegija

    Despić: Siciliana in podobno

     

    Letni izpit:

  • lestvica, trizvok - dur-mol (stopnjevani tempo), terce, oktave (palčna lega - počasni tempo)

  • dve etudi

  • Bach: preludij druge suite (ali dva druga stavka iz te suite)

  • koncert - dva stavka

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    1.1 Dobro obvladanje tehnike prek strun

     

  • prilagoditev vibrata stilu posamezne skladbe

  • terce, sekste, oktave

  • akordi

  • obvladovanje igranja v palčnih legah

  • menjava leg (povezana s palčnimi legami)

     

    1.2 Oblikovanje muzikalnega fraziranja glede na zahteve posameznih stilov. Poznavanje oblik

     

    Tehnika:

    Cossmann

    Ševčik (op.6, op.29) - do konca

    V stopnjevanem tempu: lestvice, trizvoki, terce, sekste, oktave.

     

    2. ETUDE

     

    Dotzauer Duport Grützmacher Popper Francomme Piatti (izbor)

     

    3. BACH

     

    Tretja suita (v celoti)

     

    4. SONATA

     

    Brahms (e-mol), Beethoven (št. 1 F-dur) in podobno

     

    5. KONCERT

    6. DRUGE SKLADBE

     

    Lipovšek: Balada

    Fauré: Elegija

    Čajkovski: Pesem

    Kalčič: Tri skladbe

    Konjevič: Dve skladbi

    Davidov: Koncertna skladba

    Paganini: Moses - Fantasie itd.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN  MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Učne prvine

     

    Desna roka:

    Vaje za krepitev mišic konic prstov; pri tem morajo biti vse druge mišice sproščene (tudi mišice telesa in nog).

     

    Prstna igra: eden izmed temeljnih problemov tehnike: pri ustvarjanju tona ne uporabljamo pritiska, ampak izkoristimo maksimalno težo roke. S tem dobi ton substanco, polnost, poleg tega pa le tako lahko dosežemo sproščeno igranje, to pa je bistveno. Težnostna igra omogoča sproščenost v prstih, zapestju, komolcu itd. Pri lokovanju  je bistven osnovni zapestni gib (sestavljen iz osnovnega giba v zapestju in dopolnilnega v prstih).

     

    Učitelj naj skuša te probleme rešiti v osnovi čim prej  in po možnosti že v prvem letu šolanja - odvisno od znanja dijaka in njegove zmožnosti za napredovanje. Na vsak način pa morajo biti vsi osnovni tehnični problemi rešeni najkasneje ob koncu  šolanja  na srednji stopnji.

     

    Razvijanje tehnike desne roke:

    Osnovni lokovi načini (npr. Ševčik op. 6), tehnika loka prek strun (Ševčik op. 29); dijak mora najprej obvladati prehod z ene strune na drugo v povsem počasnem tempu, kasneje se tempo stopnjuje; vadijo se razni načini.

     

    Leva roka:

    Prstne vaje - razviti je treba artikulacijo prstov, saj je osnovni pogoj za jasnost igranja (osnovna tehnična prvina); vaje za triler (Cossmann), saj ga ni mogoče dobro izvesti brez obvladovanja artikulacije: najprej visok dvig prstov (prstni udarec naj bo slišen), kasneje prilagoditev raznovrstnosti artikulacije. Pravilna menjava leg - najprej obvladanje menjave spodnjih leg (npr. I.-IV. lege), kasneje menjava spodnje in srednje lege, ob koncu (IV. letnik) tudi začetek  povezovanja s palčnimi legami. Igranje v palčni legi. Zaželeno je, da pride učenec na šolo z vsaj minimalnim znanjem igranja v palčni legi, sicer pa je učiteljeva naloga postaviti palčne lege v 1. letniku;  posebno pozornost je treba posvetiti teži roke - desne in tudi leve. Težnostna igra v palčni legi omogoča sproščenost in pravilno artikulacijo, sicer je igranje krčevito, to pa se odraža tudi pri kvaliteti tona. Dijak mora biti sposoben ob koncu prvega letnika zaigrati v palčni legi vsaj najenostavnejše (npr. skala - trizvok) s pravilno težnostno postavitvijo leve roke in s tem v zvezi zadovoljivim tonskim  igranjem. V naslednjih letih naj se igranje v palčnih legah izpopolnjuje, tako da je dijak ob koncu šolanja na srednji stopnji sposoben igrati v palčnih legah skoraj tako dobro kot v drugih običajnih legah.

     

    Intonacija na godalnih inštrumentih je med najpoglavitnejšimi elementi igranja. Učitelj mora že od vsega začetka zahtevati od dijaka igranje z dobro intonacijo, če pa ni mogoče, se je treba v začetku pač zadovoljiti s počasnejšim tempom igranja. Dijaka je treba navajati na naravno intonacijo: veliki celi toni, majhni poltoni, visoko intoniranje vodilnih tonov itd. Na maturi ni mogoče tolerirati  intonančno nečistega igranja (temeljna tehnična prvina).

     

    Vibrato:

    Z osnovnimi vajami je treba doseči pravilen (enakomeren, sproščen), v začetku počasen vibrato. Hitrost je treba zelo počasi in previdno  stopnjevati. Kot pri vseh drugih osnovnih tehničnih prvinah je tudi pri vibratu hitrost napredovanja odvisna od posameznega dijaka; sicer pa je priporočljivo, da se vibrato dalj časa utrjuje v počasnem tempu, kajti pri prehitrem vibratu, ki ga dijak še ne obvlada, preti velika nevarnost, da začne vibrirati krčevito. Vibrato naj se dokončno izoblikuje v tretjem ali četrtem letniku, ko dijak sproščeno obvlada tako hitri kot počasni vibrato,  prehod iz počasnega vibrata v hitri vibrato in zmožnost vibriranja iz prsta v prst (pri legatu). Ob koncu šolanja, pa tudi pri komornih vajah, je treba dijaku razložiti povezavo vibrata z določenim stilom posamezne skladbe.

     

    Sposobnost za igranje na pamet:

    Že od samega začetka in neprekinjeno do konca šolanja na srednji stopnji se mora dijak usposabljati za igranje na pamet. Posebej to velja za skladbe: igranje z not onemogoča dijaku polno koncentracijo glede na tehnično kakor tudi muzikalno stran pri izvajanju določene skladbe.

     

    Tehnika:

  • prstne vaje, vaje za triler itd. (npr. Cossmann)

  • lokovne vaje (npr. Ševčik op.6, op. 29)

  • lestvice, trizvoki, terce, sekste (1. letnik z vključno srednjimi legami, od 2. letnika dalje pa v celotnem obsegu); v 2. letniku je treba začeti tudi s tercami in oktavami v palčni legi, s stopnjevanjem tempa pa v 3. in 4. letniku.

     

    Muzikalne prvine:

    Učiteljeva naloga je, da pri dijaku muzikalnost razvije do najvišje možne stopnje. Dejstvo je, da obvladovanje muzikalnih prvin vedno sledi obvladanju tehničnih prvin (sposobnost za tonsko niansiranje, dinamika, vibrato, zadovoljive intonacije, itd.). Težišče pedagoškega dela v začetku šolanja na srednji stopnji je v obvladanju prvin, muzikalne prvine pa prihajajo do veljave v stopnjevani obliki v zadnjem delu šolanja. Veliko pri tem pomagajo komorne vaje, dijak se tako ne navaja zgolj na skupinsko igranje, ampak se lahko zardi razmeroma majhne tehnične zahtevnosti skladb posveča tudi muzikalnim prvinam in osnovam  raznih glasbenih stilov.

     

    Ko govorimo o muzikalnih prvinah pri določeni skladbi, moramo upoštevati njene značilnosti kot celoto (za ilustracijo samo dva osnovna značilna primera: živahno veselo razpoloženje, ki je navadno povezano s hitrim tempom, in nasprotje temu: otožno razpoloženje, povezano navadno s počasnim tempom). Takih razpoloženj je v skladbah zelo veliko, včasih se hitro menjavajo tudi v eni sami skladbi ali stavku. Pri tem igrajo pomembno vlogo osnovni elementi, kot so: ritem, melodika, harmonija itd. Dijaka najprej seznanimo z osnovnimi zakoni fraziranja. Osnova vsakega muziciranja je dana v razmerju napetost - popuščanje; to lahko izražajo npr. ritem, melodična linija, harmonija (napetost - dominanta, popuščanje - sprostitev - tonika).

    Spričo navedenega naj se učitelj omeji v prvem letniku na najosnovnejšo razlago muzikalnih prvin pri krajši skladbi. V drugem letniku pa že govori o muzikalnih prvinah pri sonati in s tem v zvezi o tematskem materialu, formi, vlogi harmonije itd. Znanje se širi v nadaljnjem šolanju s spoznavanjem nove oblike - koncerta.

     

    Ob koncu šolanja se začne dijak seznanjati tudi s stilom skladb. Posebno pozornost je treba posvetiti Bachovim skladbam, katerih vsebina nima konkretne narave. Osnovni muzikalni element: napetost in popuščanje (dinamično naraščanje in padanje) se pri Bachu kaže najpreprosteje v dvigajočih se in padajočih melodičnih linijah; v nekoliko bolj zapleteni obliki pa v obliki sekvenc in harmonskih postopkov; o vsem tem pa mora učitelj natančno poučiti dijaka, sicer bo igranje Bachovih skladb lahko zvenelo kot igranje navadnih etud.

     

    Obvladovanje osnovnih muzikalnih prvin in s tem solidno muzikalno igranje predstavlja enega najosnovnejših pogojev, ki ga je dijak ob zaključku svojega šolanja na srednji stopnji dolžan izpolniti.

     

    Učni načrt za določeni letnik obsega okvirno stopnjo težavnosti; dovoljeni pa so manjši odmiki (npr. J.Klenglov Concertino lahko igra dijak v 1. ali 2. razredu, prav tako koncerta Vivaldija in Tartinija (D-dur) lahko uvrstimo v 2. ali pa tudi v 3. letnik ipd.); glavno pozornost je treba pač usmeriti k obvladanju osnovnih, tehničnih in muzikalnih prvin. Temu naj bo prilagojena težavnostna stopnja učne snovi.

     

    Zato naj velja pravilo, da je pomembneje kako igra kot kaj igra. Nalaganje pretežke snovi samo škodljivo vpliva na dijake, pa tudi narobe: če dijak že more igrati težje skladbe od predpisanih, naj jih tudi igra, da ga ne bi ovirali pri njegovem napredovanju.Vsebine so le okvirna usmeritev.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru (simfoničnem, jazzovskem, pihalnem), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni za orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo, uspešnost nastopanja vpliva tudi na na leto oceno.

     

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V 1. 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    KONTRABAS  

     

    1.2 Operativni cilji in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • lestvice in trizvoki tudi v različnih ritmih in v zmernem tempu

  • branje tenorskega ključa

  • vibrato - nadaljevanje

  • nadaljevanje študija lokovih načinov (Ševčik op. 2)

  • Iira čez strune

  • pizzicato

  • oblikovanje lepega tona (vibrato)

  • razvoj slušnih zaznav za igro v enoglasni in deloma v dvoglasni igri (solfeggio)

  • dinamika (crescendo, diminuendo)

  • posebna pozornost razvoju ritma

  • igranje daljših skladb z občutkom za oblikovanje fraze (pravilni poudarki)

  • če dijak pokaže uspeh v prvih 7 pozicijah (5 polpozicij) ali 12 pozicijah (nomenklatura po različnih šolah), v drugem polletju lahko začne igrati v legah s palčnim nastavkom (gl. 2. letnik: šole za kontrabas (palčne lege))

     

    Tehnika:

    Ševčik: op. 2, šola lokove tehnike

    Madenski: Akordi I

    Starke: Lestvice - dve oktavi

    Inglese: Lestvice - dve oktavi

     

    2. ETUDE

     

    Simandl: 30 etud

    Dragonetti-Salza: 5 etud

    Lee: 12 etud

    Belletti: 12 etud

    Sturm: 110 etud

    Findeisen: III, del etud

    Weiller: 12 etud

     

    3. SONATE

    Zbornik klasičnih sonat I., II., III. (Gaillard, Marcello, De Fesch...).

    Miljuškin: Dve klasični sonati

     

    4. DRUGE SKLADBE

     

    Gevikssman: Lirične etude

    Bozza: Preludij in allegro

                Allegro et finale

    Zimmermann: Duet

     

    5. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

     

    Stoch-Hrabe: Orkesterstudien

    Schwabe-Starke: Bille, Bole

     

    Letni izpit:

  • lestvica-dur - mol - dve oktavi

  • dve etudi

  • sonata starih mojstrov s spremljavo (na pamet, obvezna snov)

  • vaja iz orkestralne literature (fakultativna)

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • igranje v legah z menjavo leg (hitrejši tempo)

  • uvajanje ter igranje v palčevi legi

  • vibrato

  • študij težjih lokovih načinov in kombinacij

  • spevni ton z vibratom

  • nadaljnji razvoj slušnih predstav v enoglasni in dvoglasni igri (intonacija in ritem- solfeggio)

  • hitra reakcija pri popravljanju intonacije

  • tempo hitrejši

  • oblikovanje krajših cikličnih oblik (baročna sonata)

     

    Tehnika:

    Ševčik op. 2, Tehnika loka (nadaljevanje)

    Madenski: Akordi II

    Starke: Lestvice - dve oktavi

    Inglese: Lestvice - dve oktavi

    Šola za kontrabas:

    Simandl II (palčne lege)

    Findeisen IV (palčne lege)

    Czerny II (palčne lege)

    Nanny II (palčne lege)

    Novosel (palčne lege)

     

     

    2. ETUDE

     

    Nadaljevanje etud iz 1. letnika, zraven še:

    Homenko: Izbrane etude

    Bille:     18 etud

                  IV. zvezek 20 etud

    Storch-Hrabe I

    Hrabe: 86 etud I

    Montanari: 14 etud

    Gallignani: 24 melodičnih etud, 12 malih etud

    Novosel: 12 etud (izbor)

                   40 malih etud (nadaljevanje)

     

    3. SONATE

     

    J.Galliard, B.Marcello

     

    4. DRUGE SKLADBE

     

    Poradowski: Romance

    Simandl: Koncertna etuda op. 65

                   Koncertna etuda op. 66

    Gregora: Koncertna etuda

    Lowovski: Tri skladbe po Corelliju

    Kuhla: Nocturno

    Schwabe: Romanca

    Gertovič: Romanca

    Dallier: Premier duo

    Verrimst: Arija za tri kontrabase

    Bach: Gavota

     

    5. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

     

    Kot v prvem letniku, poleg tega že Miljuškin, Seibach-Wolf:

    Orkesterstudien (Breitkopf)

     

    Letni izpit:

  • lestvice-dur  - mol - dve oktavi s trizvoki

  • dve etudi

  • dve skladbi (melodična hitra) ali koncertno delo ali tema z variacijami (na pamet)

  • vaja iz orkestralne literature (fakultativna)

     


    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • Igranje hitrejših pasaž ali razložitev z neslišno in spretno menjavo rok

  • igra dvojemk

  • vibrato v različnih skladbah

  • flažoleti, naravni ter umetni (kvarte, kvinte), Caimmi, Simandl, Billé, Möchel

  • obvladovanje detacheja, legata, staccata in spiccata ter kombinacij

  • igra lestvic in akordov z različnimi potezami loka

  • igra dvojemk Marangoni, Billé, Simandl

  • slušne predstave, zlasti harmonske (solfeggio) in ritmične

  • tempo - stopnjevanje

  • spoznavanje daljših form

  • razvijanje smisla za artikulacijo tona in recitacijo glasbenega teksta

     

     

    Tehnika:

    Ševčik: op. 2, Tehnika loka (nadaljevanje)

    Madenski: Akordi II

    Starke: Lestvice v dveh in treh oktavah

    Inglese: Lestvice v dveh in treh oktavah

    Simandl: Lestvice v dveh in treh oktavah z akordi

     

    2. ŠOLE

     

    Simandl, Findeisen, Černy, Nanny

     

    3. ETUDE

     

    Nadaljevanje iz 2. letnika

    Gregora: 7 etud

    Kayser-Winsel: 36 etud

    Libon: 12 etud

    Kreutzer: 18 etud

    Montanari: 14 etud

    Bille:  V.   20 etud

              VI.  Etude

    Hrabe: 86 etud II.

    Storch-Hrabe II.

     

    4. KONCERTI

     

    Hoffmeister: Koncert

    Vanhal: Koncert E-dur Šhofmeister

    Sperger: Koncert

    Vivaldi: Koncert

    Stein: Koncertni komad

    Hause: Beneški karneval

    Geissel: Koncertno delo

    Kelemen: Koncertino

    Haendel: Koncert

    Abert: Koncert

    Hrabé: Koncert

    Pichl: Koncert

    Nanny: Koncert

    Simandl: Divertimento

    Simandl: Koncertno delo

    Dittersdorf: Koncert E-dur, Es-dur, (E-dur)

    Röttger: Koncertino

    Röttger: Koncert

    Dragonetti: Koncert

     

     5. SONATE

     

    Galliard, Marcello, Fesch, Vivaldi, Eccles

     

    6. DRUGE SKLADBE

     

    Jaksch: Elegija

    Kuhla: Impromptu

    Simandl: Scherzo capriccioso

                   Koncertna etuda op. 70, op. 71

    Gregora: Dumka in Capriccio

    Simandl: Tarantella

    Chopin: Nocturno

    Trausch: Moment de valse

    Simandl: Sarabanda in gavota

    Gianicelli: Recitativ in arija

    Lowovski: Elegija in burleska

    Simandl: Nocturno

    Koussevitski:   Valse miniature

                            Capriccio

                            Andante, gruzinska pesem

    Bach: Violončello solo suite (arr. Sterling, Nanny, Pelczar, Homenko, Jakobson, Novosel)

     

    7. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

     

    Kot v prejšnjih letnikih (zlasti klasiki Haydn, Mozart, Beethoven)

     

    Letni izpit:

  • lestvica-dur - mol, dve ali tri oktave

  • dve etudi

  • Bach: Violončello solo suite (dva ali trije stavki) na pamet

  • koncert ali koncertno delo (na pamet)

  • vaja iz orkestralne literature (fakultativna)

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • obvladovanje tehnike leve roke, stopnji primerno (lege, menjave leg, igranje v palčni legi)

  • lestvice v treh oktavah s trizvoki in septakordi

  • dvojemke

  • flažoleti - igranje lestvic

  • vibrato

  • zaokroženost znanja lokovih načinov - temeljnih in kombinacij

  • analiza glasbenih oblik od motiva, fraze do sonatne oblike ob praktičnih primerih (korelacija z oblikoslovjem)

     

    Tehnika:

    Ševčik: op. 2, Tehnika loka (nadaljevanje)

    Madenski: Akordi II

    Starke: Lestvice v dveh in treh oktavah

    Inglese: Lestvice v dveh in treh oktavah

    Simandl: Lestvice v dveh in treh oktavah z akordi

     

    2. ETUDE

     

    Glej 3. letnik

    Slama: Fiorillo

     

    3. KONCERTI

     

    Hoffmeister: Koncert

    Vanhal: Koncert E- dur Šhofmeister

    Sperger: Koncert

    Vivaldi: Koncert

    Stein: Koncertni komad

    Hause: Beneški karneval

    Geissel: Koncertni komad

    Kelemen: Koncertino

    Haendel: Koncert

    Abert: Koncert

    Hrabé: Koncert

    Pichl: Koncert

    Nanny: Koncert

    Simandl: Divertimento

    Simandl: Koncertni komad

    Dittersdorf: Koncert E-dur, Es-dur, (E-dur)

    Röttger: Koncertino

    Röttger: Koncert

    Dragonetti: Koncert

     

    5. SONATE

     

    Haendel: Sonata g-mol

    Marcello: Sonata II.

    Vivaldi: Sonata

    Ariosti: Sonata

    Mišek: Sonata I., II.

    Farkas: Sonatina

     

    6. DRUGE SKLADBE

     

    Koussevitski: Chanson triste

    Dimitresku: Kmečki ples

    Tenaglia: Aria

    Nanny: Capricci (izbor)

    Novosel: 6 Capricci, Elegia, Lipovšek: Groteska, Ramovš: Trije nokturni, Tako in tako Golob: Tri miniature za kontrabas in klavir

    Bach: Violončello solo suite (arr. Sterling, Nanny, Pelczar, Homenko, Jakobson, Novosel)

     

    7. ORKESTRSKE ŠTUDIJE (časovno fakultativno)

     

    Isto kot v prejšnjih letnikih

    (od romantike do moderne)

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

      

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Čim zgodnejši prehodi iz lege v lego omogočijo dijaku večjo prožnost in sproščenost; med šolanjem se morata stopnjevati.

     

    Tudi vibrato (poleg okraševanja tona) omogoča sproščenost gibanja levice. Skrbno in od  vsega začetka je treba gojiti čisto intonacijo in ritmično precizno igranje.

     

    Z igranjem lestvic je mogoče obvladati tudi različne prej obdelane lokove načine (v Ševčik op. 2; lokova tehnika). Zelo koristno je tako obdelane težje lokove načine delati že v primernih etudah oziroma izbrati take etude, ki vsebujejo te lokove načine.

     

    Posebno pozornost je treba posvetiti spiccatu in santilleju, ki se pogosto uporabljata v komorni in orkestrski igri.

     

    Posebno skrbno in intonančno čisto je treba obdelati igro v legah, zlasti polne lege. Menjave leg morajo biti v končni fazi tako prožno izvedene, da so neslišne.

     

    Flažolete je treba obdelati na vseh strunah in v vseh legah. Poleg naravnih je treba obdelati tudi umetne flažolete s  teoretsko pojasnitvijo, kako zvenijo.

    Posebej je treba obvladati kvartne in kvintne flažolete, ki so najpogosteje uporabljeni.

     

    Dijake je treba seznaniti tudi s posebnimi učinki: sul ponticello, sul tasto (tastiera), con leguo, pizzicato, con sordino, non vibrato, tremolo itd. Seznaniti jih je treba tudi z načinom pisanja orkestralnih partov kontrabasa col basso, tuth col basso, basso tacet, sezna basso, basso solo, solli, divizi.

     

    Obdelati je treba vse okraske: trilček, mordent, grupetto itd.

     

    Dijake je treba seznaniti tudi z novo notacijo, s sodobno glasbo in načini njenega izvajanja. Etude na muzikalni način rešujejo tehnični problem ali več teh problemov.

    Problem je nakazan v šoli za kontrabas, umetniško pa ga izdelamo ali izdelujemo na etudah, tako da v skladbah ne bo težav.

    Izbira koncertov, sonat in drugih skladb mora dijaka seznaniti z vsemi stili.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    KITARA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • kontrola in po potrebi popravljanje osnov udarne tehnike prstov desne roke:

        a/ enoglasje (posamezni prsti, menjalno udarjanje  z naslovom in brez njega)

        b/ večglasje (linearna postavitev, akordična postavitev)

  • kontrola in po potrebi popravljanje osnov tehnike leve roke:

        a/ postavljanje prstov leve roke

        b/ delovanje leve roke pri menjavi strun

        c/ delovanje leve roke pri menjavi leg

  • diatonične lestvice glavnih tonalitet v obsegu dveh oktav z menjavo leg na različnih strunah; diatonične lestvice glavnih tonalitet v  obsegu ene oktave po eni struni

  • akordične kadence glavnih tonalitet v višjih legah - akordične figuracije

  • kromatika v različnih legah po vseh strunah in kromatika po posameznih strunah z menjavo leg

  • vezava tonov - utrjevanje in po potrebi popravljanje osnov

  • okraski - utrjevanje in po potrebi popravljanje osnov

  • usklajevanje vertikalnega in horizontalnega gibanja leve roke

  • razvijanje orientacije prstov leve roke

  • razvijanje razpetja leve roke

  • dvojemke (terce, sekste, oktave, decime) - kontrola in utrjevanje osnov

  • naravni flažoletti - utrjevanje

  • scordatura

  • portamento, glissando, non legato, staccato, etouffe, pizzicato - kontrola in utrjevanje osnov

  • vibrato - kontrola in po potrebi popravljanje osnov

  • razvijanje hitrosti gibanja

  • razvijanje dinamične in barvne diferenciacije

     

    Po izbiri ustrezno gradivo teh izdaj:

    T. Šegula: tehnične vaje Mladi kitarist 3 (DZS)

    B. Henze: Das Gitarrespiel V. in VI. zvezek (Hofmeister)

    F. Tarrega: Tehnične študije (Universal Edition)

    M. Giuliani: Tehnične vaje op. 1 a (Schott)

    A. Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, II. - IV. zvezek (Berry Editoral)

     

  • kontrola in po potrebi popravljanje osnov muzikalnega oblikovanja:

        a/ oblikovanje tona, motiva in fraze

        b/ diferenciranje melodije in spremljave v večglasju

        c/ izstopanje melodične linije v skladbah, grajenih na principu akordičnih figuracij

        d/ izstopanje tematičnega materiala v polifonih skladbah

  • spoznavanje in interpretacija krajših cikličnih oblik

  • spoznavanje in interpretacija enostavnejših variacijskih oblik

  • ustrezna interpretacija skladb različnih stilov

  • dinamika, agogika in barvna raznolikost kot sredstvo za poglobljene interpretacije

     

    2.  ETUDE - Izbor iz zbirk

     

    T. Šegula: Mladi kitarist 3 - etude

    F. Sor: Izbor etud iz op. 60, 31 in 35

    H. Albert: Studes II., zvezek Zimmermann

    M. Carcassi: Etude op. 60

    M. Carcassi: Capricci op. 26, Schott - izbor

    M. Giuliani: Etude op. 1a, II. zvezek

    L. Brouwer: Estudios sencillos od 1 do 10

     

    3. BAROČNA SUITA ALI PARTITA, npr.:

     

    J. A. Log: Partita a-mol (U.E.)

    R.de Visee: Suita (različne izdaje)

    L. Roncalli: Suite (Hofmeister)

    F. Campion: Suite (različne izdaje)

    F. Corbetta: Suita D-dur

     

    Ena skladba.

    4. KLASIČNA SONATINA, LAŽJA SONATA ALI KLASIČNE VARIACIJE, npr.:

     

    M. Giuliani: tri sonatine op. 71 (Zimmermann ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

    F. Carulli: Sonatina op. 81 št. 1 (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister ali v zbirki Koncertne skladbe 12. zvezek, Sovjetskij kmpozitor)

    F. Carulli: Sonate (v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

    A. Diabelli: tri sonate (Schott ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

    F. Gragnani: Sonatina op. 6 (Artia ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

    F. Carulli: Variacije na italijanski napev (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister)

    L. Legnani: Scherzo z variacijami op.10 (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister)

    F. Sor: Variacije na francosko temo op. 28

     

    Ena skladba.


    5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.

        iz teh izdaj:

     

    B. Henze: Das Gitarrespiel (Hofmeister)

    Gitarrenmusik des 16. - 18. Jahrhunderts (VEB, DVfM)

    Canzonen und Tanze aus dem 16. Jahrhundert (U.E.)

    J. S. Bach: Lautenmusik (lažji suitni stavki)

    S. L. Weiss: Fantazija v d-molu (U.E.)

    Klassiker der Gitarre (VEB, DVfM)

    Italienische Meister der Gitarre um 1800 (VEB Hofmeister)

    F. Tarrega: Doce composiciones (Riccordi)

    A. Uhl: 10 Stücke für Gitarre (U.E.)

    F. Just: 5 Spielstücke (VEB Hofmeister)

     

    Najmanj 6 skladb.

     

    Letni izpit:

  • lestvice in kadence iz obravnavane tehnične snovi

  • dve etudi

  • suita (partita) ali daljša skladba iz renesanse ali baroka

  • sonatina (lažja sonata) ali lažje variacije oziroma daljša skladba iz obdobja klasike

  • dve skladbi različnih stilov iz 19. in 20. stoletja

     

    Vsaj dve skladbi je treba izvajati na pamet.

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • razvijanje udarne tehnike prstov desne roke, tremolo

  • durove in  molove lestvice v obsegu dveh in treh oktav z menjavo leg na različnih strunah; durove in molove lestvice v obsegu ene oktave po dveh ali treh strunah z izhodiščem na različnih strunah in v različnih legah; durove in molove lestvice v tercah in sekstah

  • akordične kadence-durovih in molovih tonalitet v višjih legah - akordične figuracije

  • kromatika po vseh strunah in kromatika po posameznih strunah; kromatika - kombinacija horizontalnega in vertikalnega gibanja

  • vezave tonov - težji primeri

  • okraski - težji primeri

  • razvijanje orientacije prstov leve roke

  • razvijanje razpetja leve roke

  • dvojemke (terce, sekste, oktave, decime) - težji postopi

  • umetni flageoletti - teoretično seznanjanje in  praktična uporaba

  • scordatura

  • portamento, glissando, non legato, staccato, etouffe, pizzicato - razvijanje

  • tambora (bobneči akordi)

  • rasqueado - enostavnejši primeri

  • vibrato - razvijanje

  • razvijanje hitrosti igranja

  • razvijanje dinamične in barvne diferenciacije

     

    Po izbiri ustrezno gradivo iz teh izdaj:

     

    A.  Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, II.-IV. zv. (Barry Editoral)

    B.Henze: Das Gitarrespiel, V. in VI. zvezek (Hofmeister)

    F. Tarrega: Tehnične študije (Universal Edition)

    M. Giuliani: Tehnične vaje op. 1a (Schott)

    E. Pujol: Escuela Resonada de la Guitarra (Ricordi Americana)

    in podobne izdaje

     

  • spoznavanje in interpretacija daljših cikličnih in zahtevnejših variacijskih oblik

  • spoznavanje in interpretacija daljših svobodnih oblik

  • poglabljanje ustrezne interpretacije skladb različnih stilov

  • navajanje na samostojno delo pri izdelavi interpretacije

     

    2. ETUDE - Izbor iz zbirk

     

    F. Sor: Etude op. 31, op. 35, op. 60 in op. 6

    H. Albert: Etude III. zvezek (Zimmermann - izbor)

    M. Carcassi: Etude op. 60

    M. Giuliani: Etude op. 48

    F. Tarrega: Etude

    T. Šegula: Mladi kitarist 3 - Etude

    L. Brouwer: Estudios senicillos od 11 do 20

     

    3. BAROČNA SUITA

     

    R. de Visee: Suite (različne izdaje)

    L. Roncalli: Suite (Hofmeister)

    F. Campion: Suite (različne izdaje)

    G. Sanz: Suita espanőla

     

    Ena suita.


    4. KLASIČNA SONATA, KLASIČNE VARIACIJE ALI DALJŠA KLASIČNA SKLADBA, npr.:

     

    A. Diabelli: tri sonate (Schott ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

    F. Molino: tri sonate (Schott)

    F. Sor: Sonata op. 15 (Simrock ali v zbirki  Klassiker der Gitarre, VEB, DVfM)

    Variacije na Mozartovo temo op. 9, Variacije op. 26 in op. 28

    F. Molino: Fantazija št.1 (v zbirki Italienische Meister der Gitarre um 1800, VEB Hofmeister ali v zbirki Koncertne skladbe  12. zvezek Sovjetskij kmpozitor)

    F. Sor: Grand solo op. 14 (Simrock ali v zbirki Klassiker der Gitarre, VEB, DVgM)

     

    Ena skladba.

     

    5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.

     

    L. Milan: Pavane in fantazije različne izdaje

    J. Dowland: Melacholy Galliard and Allemande (U.E.)

    A. Mudarra: Fantazija (različne izdaje)

    J. S. Bach: Lautenmusik (lažji suitni stavki)

    F. Sor:   Menueti

                 Andante largo op. 5, št. 5

    J. Malats: Serenata espanola (različne priredbe)

    F. Tarrega Capricho arabe

    J. Šegula: Troje razpoloženj (samozaložba)

    H. Villa-Lobos:  Chores št. 1 (Eschig)

                             Pet preludijev (Eschig)

    B. Terzi: Nevicata

    A. Lauro: Valses Venezolanos (različne izdaje)

    A. Uhl: 10 Stücke für Gitarre (U.E.)

    F. Just: Spielstücke, 4 Kanzonen (VEB Hofmeister)

    L. Brouwer: Estudios  sencillos (Eschig)

    A. Ruiz-Pipo: Hommage de Cabezon (Eschig)

     

    Najmanj pet skladb.

     

    Letni izpit:

  • lestvice in kadence iz obravnavane tehnične snovi

  • dve etudi

  • suita ali daljša skladba iz obdobja baroka

  • sonata ali variacije oziroma daljša skladba iz obdobja klasike

  • dve skladbi različnih stilov iz 19. in 20. stoletja

     

    Vsaj dve skladbi je treba izvajati na pamet.

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • razvijanje spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri (na osnovi diatoničnih lestvic, kromatične lestvice, trizvokov in četverozvokov), tremolu, dvojemkah in akordični igri

  • razvijanje barvne diferenciacije z vključevanjem spreminjanja položaja desne roke glede na smer poteka strun, z vključevanjem kombiniranja prstne igre z igranjem cele roke

  • razvijanje spretnosti in samostojnosti prstov leve roke

  • razvijanje spretnosti pri menjavi leg v enoglasju, pri dvojemkah in v večglasju

  • durove in molove lestvice v obsegu dveh in treh oktav (modeli, ki se izvajajo po načelu transpozicije)

  • durove in molove lestvice v tercah, sekstah, oktavah in decimah

  • kromatika - kombinacija horizontalnega in vertikalnega gibanja

  • akordične kadence-durovih in molovih tonalitet - razvijanje spretnosti za izvajanje akordičnih figuracij; tipske akordične kadence-durovih in molovih tonalitet (modeli, ki se izvajajo po načelu transpozicije)

  • kvintakordi z obrati

  • vezave in okraski - razvijanje spretnosti za izvajanje v enoglasju in kombinacijah z akordičnimi prijemi, zlasti barrejem

  • tremolo

  • rasqueado

  • posebni efekti

  • seznanjanje z različnimi novostmi v zapisovanju in izvajanju sodobnih skladb

     

    Po izbiri ustrezno gradivo iz teh izdaj:

     

    A. Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, ll. - lV. zv. (Barry Editoral)

    B. Henze: Das Gitarrespiel, V. in Vl. zvezek (Hofmeister)

    I. Savio: Escola moderna do Violao (Ricordi Brasiliera)

    E. Pujol: Escuela Resonada de la Guitarra, ll. - lV. del (Ricordi Americana)

  • interpretacija zahtevnejših del znanih glasbenih oblik

  • seznanjanje z nadaljnjim razvojem znanih glasbenih oblik 19. in 20. stoletja

  • spoznavanje in interpretacija baročne fuge                                     

  • uvajanje v interpretacijo skladb s sodobnim kompozicijskim stavkom

  • nadaljnje razvijanje samostojnega dela pri interpretacijski izdelavi

     

    2. ETUDE, npr.:

     

    F. Sor: Etude op. 6

    H. Albert: Etude  lV. zvezek (Zimmermann - izbor)

    M. Giuliani: Etude op. 48 (različne izdaje - izbor težjih etud)

    F. Tarrega: Etude, Preludiji (različne izdaje - izbor)

    N. Coste: Etude op. 38 (različne izdaje - lažje etude)

    E. Pujol: El Abejorro (akordična etuda) (Ricordi)

    S. Dodgson - H.Quine: Studies for Guitar (Ricordi, London)

     

    3. BAROČNA SUITA ALI PRELUDIJ IN FUGA, npr.:

     

    G. Sanz: Suita e-mol (različne izdaje)

    E. G. Baron: Suita A-dur (Schneider)

    J. S. Bach: Suite (različne izdaje)

    S. L. Weiss: Suite v zbirki Intavolatura di liuto, Suvini Zerboni

    J. S. Bach: Preludiji in fuge (različne izdaje)

     

    Ena skladba.

     

    4. KLASIČNA SONATA, VARIACIJE ALI DALJŠA KLASIČNA SKLADBA, npr.:

     

    F. Molino: tri sonate (Schott)

    M. Giuliani:   Sonata eroica op. 150 (Schott)

                        Sonata op. 15 (U.E.)

    Ena sonata.

    F. Sor: Sonata op. 15; Grand solo op. 14 (različne izdaje)

    A. Diabeli: Sonate (različne izdaje)

    F. Sor: Variacije na Mozartovo temo op. 9 (različne izdaje)

    M. Giuliani: Variacije na Haendlovo temo op. 107 (Suvini Zerboni)

    F. Sor: Grand solo op. 14, Simrock ali v zbirki Klassiker der Gitarre, (VEB, DVfM)

    M. Giuliani: Grande ouverture op. 61 Berben ali Suvini Zerboni

     

    Ena skladba.

     

    5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.:

     

    J. Dowland: Airand Galliard (U.E)

    G. Frescobaldi: Aria con Variazioni detta La Frescobalda (Schott)

    S. L. Weiss: Tombeau sur la mort du Comte de Logy (Ricordi)

    J. Vinas: Fantasia original (različne priredbe)

    B. Terzi: Nevicata (različne izdaje)

    A. Barrios: La Catedral Zanibon, Padova

    J. Šegula: Troje razpoloženj (samozaložba)

    K. Hladky: Gonarski zvonovi (samozaložba)

    M. de Falla: Danza del molinero (različne priredbe)

    H. Villa - Lobos: Pet preludijev (Eschig)

    F. Moreno - Torroba:  Preludij E-dur (različne izdaje)

                                      Madronos (Associated Music Publishers)

                                             Suite castellana (Schott)

    J. Turina: Fandanguillo (Schott)

    J. Burghauser: Sonata (Artia)

    M. Castelnuovo - Tedesco: Tarantella (Ricordi)

    A. Tansman: Dansa pomposa (Schott)

    A. Ruiz - Pipo: Cancion y Danzo No. 1 (Ediciones musicales, Madrid)

    F. Burkhart: Passacaglia (U.E.)

    A. Lagoya: Caprice (Ricordi)

     

    Najmanj 5 skladb.

    Letni izpit:

  • lestvice in akordi iz obravnavane tehnične snovi

  • dve etudi

  • suita ali preludij in fuga

  • sonata ali daljše variacije oziroma daljša skladba iz klasike

  • dve skladbi različnih stilov iz 19. in 20. stoletja

     

    Vsaj dve skladbi je treba obvezno izvajati na pamet.

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • razvijanje spretnosti in izenačenosti prstov desne roke v pasažni igri, tremolu, dvojemkah in akordični igri

  • razvijanje barvne diferenciacije s spreminjanjem položaja desne roke glede na smer poteka strun, s kombiniranjem prstne igre z igranjem cele roke

  • razvijanje spretnosti in samostojnosti prstov leve roke

  • razvijanje spretnosti pri menjavi leg v enoglasju, dvojemkah in v večglasju

  • durove in molove lestvice v obsegu dveh ali treh oktav

  • durove in molove lestvice

  • kromatika (utrjevanje)

  • akordične kadence-durovih in molovih tonalitet - razvijanje spretnosti za izvajanje akordičnih figuracij

  • kvintakordi in septakordi z obrati ter arpeggiranje po vseh strunah

  • vezave in okraski - razvijanje spretnosti za izvajanje s posebnim poudarkom na dinamični diferenciaciji

  • tremolo

  • rasqueado

  • seznanjanje z različnimi novostmi v zapisovanju in izvajanju sodobnih skladb - nadaljevanje

  • interpretacija zahtevnejših del znanih glasbenih oblik s posebnim poudarkom na delih 20. stoletja

  • spoznavanje in interpretacija koncerta za kitaro in orkester

  • interpretacija skladb s sodobnim kompozicijskim stavkom

  • poglabljanje individualne interpretacije

     

    Po izbiri ustrezno gradivo iz teh izdaj:

     

    A. Carlevaro: Serie didactica para Guitarra, ll. - lV. zv. (Barry Editoral)

    B. Henze: Das Gitarrespiel, V. in Vl. zvezek (Hofmeister)

    I. Savio: Escola moderna do Violao (Ricordi Brasiliera)

    E. Pujol: Escuela resonada de la Guitarra, ll. - lV. del (Ricordi Americana)


     

    2. ETUDE, npr.:

     

    F. Sor: Etude op. 29 in op. 6

    H. Albert: Perpetuum mobile, Am Springbrunnen, Spinnrar - Etude iz Lehrgang der künstlerischen Gitarrespiels - lll. del, (Lienau)

    F. Tarrega: Recuerdos de la Alhambra (tremolo -  etuda) (različne izdaje)

    N. Coste: Etude op. 38

    L. Legnani: Capricci op. 20 (Schott)

    H. Villa - Lobos: 12 etud (Eschig)

    M. Ponce: Preludiji (Schott)

    E. Pujol: Etude iz dela Escuela resonada de la Guitarra (Ricordi)

    E. Pujol: El Abejorro (Ricordi)

    D. Bogdanović: Sedam etuda (različne izdaje)

    S. Dodgson - H.Quine: Studies for Guitar (Ricordi, London)

     

    3. BAROČNA SUITA ALI BAROČNI PRELUDIJ IN FUGA, npr.:

     

    D. Gaultier: Suite (Hofmeister)

    E. G. Baron: Suita A-dur (Schneider)

    J. S. Bach: Suite (različne izdaje)

    S. L. Weiss: Suite v zbirki Intavolatura di liuto, (Suvini Zerboni)

    J.S.Bach: Preludiji in fuge (različne izdaje)

     

    Ena skladba.

     

    4. KLASIČNA SONATA, KLASIČNE VARIACIJE ALI  KLASIČNA SKLADBA, npr.: 

     

    M. Giuliani Sonata eroica op. 150 Schott

    Sonata op. 15 U.E.

    F. Sor: Sonata op. 22 Simrock

    F. Sor: Grand solo op. 14, Variacije op. 26, op. 28 in op. 9

    N. Paganini: Grande sonate A-dur (različne adaptacije Velike sonate za kitaro s spremljavo violine)

    M. Giuliani:   Variacije na Haendlovo temo op. 107 Suvini Zerboni

                        Grande ouverture op. 61 Berben ali Suvini Zerboni

     

    Ena skladba.

     

    5. IZBOR SKLADB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, primernih težavnostni stopnji, npr.:

     

    J. Dowland:  Air and Gigue (U.E.)

    S. L. Weiss: Fantazija (Schott)

    J. Vinas: Fantasia original (različne izdaje)

    I. Albeniz: Leyenda (različne priredbe)

    S. Prek: Nokturno (samozaložba)

    H. Villa - Lobos: Pet preludijev (Eschig)

    F. Moreno - Torroba:   Suite castellana (Schott)

                                       Piéces carasteristiques (Schott)

    J. Rodrigo: Sarabanda Iointaine (Eschig)

    A. Srebotnjak: Due movimenti (Suvini Zerboni)

    J. Turina: Hommage a Tarrega Garrotin, Soleares (Schott)

                   Sonata (Schott)

    J. Burghauser: Sonata (Artis)

    M. Castelnuovo - Tedesco: Sonata Omaggio a Boccherini (Schott)

    A. Tansman: Suite In mondo Polonico (Eschig)

    A. Ruiz - Pipo: Cancion y Danzo No. 1 (Ediciones musicales, Madrid)

    F. Burkhart: Bassacaglia (U.E.)

    D. Bogdanović: Toccata (lO Nota)

    P. Ramovš: Dva nokturna (Gerig)

     

    H. E. Apostel: Sechs Musiken (U.E.)

    G. Petrassi: Suoni notturni (Ricordi)

     

    Najmanj štiri skladbe.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Število ur je težko razmejiti na določeno število ur za vsako poglavje iz navedene literature, ker vsako uro praktično obravnavamo tako tehniko kot etude in skladbe. Število ur, namenjenih vsaki izmed naštetih sestavin učne snovi, je v precejšnji meri pogojeno s specifičnostjo individualnega načina dela z dijakom, zlasti s kvaliteto dijakovega domačega dela od ure do ure. Pri tem igra pomembno vlogo učiteljeva prilagodljivost v realizaciji načrtovane priprave učne ure s sposobnostjo za določeno improvizacijo, s katero se mora znati prilagoditi trenutni nenačrtovani situaciji. Tako naj bi bilo približno 25% celoletnega števila ur namenjenih tehničnemu delu, 30 % etudam in 45% skladbam. Pri pedagoškem delu moramo upoštevati načelo individualnosti. To pomeni, da poglabljamo in prilagajamo program, način poučevanja in napredovanja v snovi dijakovim individualnim sposobnostim, in sicer ne samo muzikalnim v splošnem pomenu, temveč tudi glede na stopnjo njegovega intelektualnega, emocionalnega in fizičnega razvoja. Pri tem ne moremo zmanjšati obsega zahtevane realizacije literature v učnem načrtu, t.j. števila etud in različnih vrst skladb, temveč lahko v okviru navedene literature izberemo dijaku primerne, tehnično manj izrazite skladbe ali skladbe, ki jim ustreza tudi igranje v zmernejših tempih in ne zahtevajo izrazitejšega dinamičnega in barvnega niansiranja.

    Dijaki morajo sodelovati v pevskem zboru. Obvezno morajo gojiti komorno igro. Od različnih komornih zasedb so najprimernejše: kitarski duo, duo violina in kitara, duo flavta in kitara, duo pevski glas in kitara, trio flavta, viola in kitara.

    Dijaki morajo vsaj enkrat na leto nastopiti na internih šolskih vajah (nastopih); program morajo izvajati obvezno na pamet. Pogoj za dosego najvišje ocene je uspešen nastop dijaka na vsaj eni izmed javnih koncertnih prireditev šole. Dijaki naj po možnosti sodelujejo tudi na revijah in tekmovanjih glasbenih šol. Prvonagrajenec na državnem tekmovanju je oproščen letnega izpita.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    FLAVTA

     

    1.2 Operativni cilji in/ali  vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • izenačen ton v vsem registru inštrumenta (do C) mf - f

  • vibrato

  • prstna tehnika

  • obvladanje vse durove in molove lestvice, trizvoke, dominantni septakord, zmanjšani akord v najmanj dveh oktavah in na pamet

  • tehnika dihanja in vezave s pomočjo trebušne prepone

  • osnovni okraski (trilčki, predložki, mordenti ipd.)

  • čista intonacija

  • seznanjanje z muzikalnimi prvinami skladno z zahtevami literature

     

    Müller: Šola tona

    Moyse: De la sonorité (led)

                Gammes et erpeges (led)

                Mécanisme - cromatisme (led)

    Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

    Röhler: Technische Übungen (Sch)

     

    2. ETUDE

     

    Gariboldi: Etudes mignonnes op. 131 (led)

    25 petits études op. 132 (led)

    Exercises journaliers op. 89 (led)

    Grandes etudes de style op. 134 (led)

    Drouet: 25 études célebres (led)

    Köhler: Fortschritt im Flötenspiel op. 33 (I, II) (zim)

    Demersseman: 50 melodičnih etud (led)

     

    Dijak naj preigra čim več etud, da s tem doseže: dobro branje, večje tehnično znanje, muzikalno zrelost in boljše branje z lista.

     

    3. SONATE

     

    Blavet: 6 sonat (rud)

    Haendel: 11 sonat (pet)

                  3 Hallenser sonate (bär)

    Mozart: 6 sonat (rei)

    Platti:   Sonata D-dur (ric)

                Sonata G-dur (sch)

                Sonata A-dur (sch)

    Voracini: 6 sonat (pet)

    Vivaldi: 6 sonat iz II pastor fido (bär)

     

    V literaturi za flavto je mnogo baročnih sonat različnih avtorjev. Te sonate naj bodo osnova muzikalnega dela v prvem letu. Posebna pozornost naj bo namenjena pravilni izvedbi okraskov. Dijak mora spoznati zgradbo baročne oziroma klasične sonate.

     

    4. KONCERTI

     

    Gluck: Koncert G-dur (hug)

    Leclair:  Koncert D-dur (leu)

    P. E. Bach: Koncert d-mol (sch)

    Albinoni: Koncert (sch)

    Telemann: Koncert C-dur (sik)

     

    Koncerti za prvi razred naj bodo primerni dijakovi tehnični pripravljenosti, zato naj se s koncerti ne pretirava in naj bodo bolj za spoznavanje literature kot za nastope.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Tomasi: Le petit chervrier corse (led)

    Szervanszky: Sonatina (madžarska založba)

    Ibert:   Histoires (led)

               Entr'acte (led)

    Mozart: Andante C-dur (brai)

    Fejgin: Improvizacija in rondino (sovjetska založba)

    Poot: Sicilijana (led)

    Prebanda: Bosanski pastorale

    Štuhec: Tri bagatele

    Weingerl:   Glasbeni kalejdoskop

                      Andante

     

    Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne in predolge. Učitelj naj v program vključi čim več domačih del, da pri dijaku vzbudi zanimanje za slovensko glasbeno ustvarjalnost.

     

    Letni izpit:

  • lestvica (dur, mol, vsi akordi) na pamet

  • dve etudi (ena tehnična, druga bolj muzikalne narave)

  • najmanj dve skladbi, od katerih naj bo ena ciklične oblike (igra se lahko tudi samo en stavek); vsaj ena skladba na pamet

     

    Približno tretjina ur naj bo namenjena tehniki, tretjina etudam in tretjina skladbam s spremljavo. Dijak naj ima vsak teden vsaj enkrat možnost igrati s klavirsko spremljavo.

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    Dijak nadaljuje izdelavo tehnike. Lestvice in akorde igra v nekoliko ostrejših tempih; obseg se poveča. Igranje tonskih vaj naj sega od pp do ff.

     

  • izenačen ton v vsem registru inštrumenta (do C)

  • vibrato

  • prstna tehnika

  • obvladati mora vse durove in molove lestvice, trizvoke, dominantni septakord, zmanjšani akord v najmanj dveh oktavah in na pamet

  • tehnika dihanja in vezave s pomočjo trebušne prepone

  • osnovni okraski (trilčki, predložki, mordenti ipd.)

  • čista intonacija

     

    Müller: Šola tona

    Moyse: De la sonorité (led)

                Gammes et erpeges (led)

                Mécanisme - cromatisme (led)

    Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

    Röhler: Technische Übungen (sch)

     

    2. ETUDE

     

    Kessler: 10 études (led)

    Kreutzer: 20 études (led)

    Böhm: 24 Cprises études (led)

    Köhler: Fortschritt im Flötenspiel op. 33, 3. zvezek (zim)

    Demersseman: 50 melodičnih etud (ed. Billandot)

    Cramer: 100 lahkih melodičnih etud (led)

    Gariboldi:  Etude complete des dammes op. 127 (led)

                      L'art de préluder (led)

     

    Dijak naj preigra čim več etud, da s tem doseže dobro branje, večje tehnično znanje, muzikalno zrelost in boljše branje z lista.

     

    Priporočno je, da je v vsaki šolski uri preigrana (vsaj) ena etuda, v šolskem letu pa najmanj 3 do 4 zvezki etud.

     

    3. KONCERTI

     

    Haydn: Koncert D-dur (leu)

    Bocherinini: Koncert D-dur (leu)

    Vivaldi: Koncert D-dur op. X št. 3 (bär)

    Stamitz: Koncert D-dur G-dur (leu)

    Devienne: Koncert št. 5 (sik)

    Pergolesi: Koncert G-dur (sik)

    Tartini: Koncert G-dur (sik)

    Mozart: Koncert C-dur  V  F7

     

    4. SONATE

     

    Blavet: 6 sonat (rud)

    Vivaldi: 6 sonat iz II pastor fido (bär)

    Haendel: 11 sonat (bär, pet, sch)

    Benda:   Sonata e-mol (hug)

                  Sonata e-mol (češka izdaja)

                  Sonata C-dur (hug)

    J. S. Bach:    Sonata II in III  (pet)

                       Sonata IV (pet)

                       Sonata g-mol (sik)

     

    Večja tehnična sposobnost in večja muzikalna zrelost omogočata širši izbor skladb, vendar se je treba izogibati težjim delom.

     

    5. KONCERTI

     

    Haydn: Koncert D-dur (leu)

    Mozart: Koncert C-dur (pet)

    Tartini: Koncert G-dur (sik)

    Vivaldi: Koncert D-dur op. X, št. 3 (bär)

    Stamitz: Koncert D-dur (leu)

    Pergolesi: Koncert G-dur (sik)

    Devienne: Koncert št. 5 (sik)

     

    6. DRUGE SKLADBE

     

    Chopin: Variacije (led)

    B. Bozza: Aria (led)

    Busser: Sicilienne op. 60 (led)

    Godard: Suita (dur)

    Telemann: 12 fantazij (bär)

    Mozart: Rondo (madžarska založba)

    Logar: Pastorala za solo flavto

    Lovec: Romanca

     

    Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne in predolge. Učitelj naj v program vključi čim več domačih del, da pri dijaku vzbudi zanimanje za slovensko glasbeno ustvarjalnost

     

    Letni izpit:

  • lestvica (dur, mol, vsi akordi) na pamet

  • dve etudi (ena tehnična, druga bolj muzikalne narave)

  • najmanj dve skladbi, od katerih naj bo ena ciklične oblike (igra se lahko samo en stavek). Priporoča se, da se vsaj ena skladba igra na pamet

     

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    Dijak nadaljuje izdelavo tehnike. Lestvice in akorde igra v nekoliko ostrejših tempih; obseg se poveča. Igranje tonskih vaj naj sega od pp do ff. Igranje lestvic v tercah.

     

  • izenačen ton v vsem registru inštrumenta (do C)

  • vibrato (različni slogovni načini)

  • prstna tehnika

  • obvlada vse durove in molove lestvice, trizvoke, dominantni septakord, zmanjšani akord v najmanj dveh okatavah in na pamet

  • tehnika dihanja in vezave s pomočjo trebušne prepone

  • okraski (trilčki, predložki, mordenti ipd.)

  • čista intonacija

  • spoznavanje in interpretacija sodobne literature v novejših notnih zapisih

     

    Müller: Šola tona

    Moyse: De la sonorité (led)

                Gammes et erpeges (led)

                Mécanisme - cromatisme (led)

    Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

    Röhler: Technische Übungen (sch)

     

    2. ETUDE

     

    Förstenau:  26 Übungen op. 107 (2. zv.) (led)

    Taffanel-Gaubert: Methode complete (2. zv.) (led)

    Rabboni: 100 etud (sic)

    Berbiguier: Grandes études caractéristiques (led)

    Gariboldi: Grandes études caractéristiques (led)

    Gariboldi: Grandes exercises op. 139 (led)

    Andersen: 24 Studien (Cranz)

     

    Dijak naj preigra čim več etud, da s tem doseže dobro branje, večje tehnično znanje, muzikalno zrelost in boljše branje z lista. Vsako šolsko uro naj igra (vsaj) eno etudo, v  šolskem letu pa najmanj 3 do 4 zvezke etud.

     

    3.  ORKESTRSKE ŠTUDIJE

     

    Etudi se dodajo orkestrske študije, tako da si dijak začenja pridobivati osnovna znanja orkesterske igre.

     

    4. SONATE

     

    Beethoven: Sonata B-dur (sch)

    J.S.Bach: Sonata I, II, III, IV, g-mol solo, sonata a-mol  (pet)

    C.H.Bach: Tri sonate

    Poulenc: Sonata (che)

    Hindermith: Sonata 1936 (sch)

    Petrič: Sonata

    Lovec: Sonatina

    Bjelinski: Pomladna sonata

     

    Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata tudi igranje modernejših sonat in sonatin.

     

    5. KONCERTI

     

    Mozart:  Koncert C-dur (pet)

                  Koncert G-dur (pet)

    Quanzz: Koncert G-dur (brei)

                  Koncert D-dur (pet)

    Ph.E.Bach: Koncert d-mol (sch)

    Bjelinski: Koncert

    Lovec: Koncertino

    Chaminade: Koncertino op. 107 (eno)

     

    Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata večjo izbiro koncertov.

     

    6. DRUGE SKLADBE

     

    Debussy: Syrinx (job)

    Roussel: Igralci na flavto (dur)

    Beethoven: Serenada (rud)

    J. S. Bach: Suita h-mol (pet)

    Kuhlau: 3 grands solos (lit)

    Bozza: Soir dans les montagnes (led)

                Italijanska fantazija (led)

    Vidošić: Dialog

    Ramovš: Ekspanzija za solo flavto

    Vlajin: Preludium za flavto in klavir

    (glej tudi številki 3 in 4)

     

    Letni izpit:

  • lestvica (dur, mol - vsi akordi) na pamet

  • dve etudi iz programa šolskega leta (ena tehnična, druga bolj muzikalne narave)

  • najmanj dve skladbi, od katerih naj bo ena ciklične oblike (igra se lahko samo en stavek); vsaj ena skladba na pamet.

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    Dijak nadaljuje tehnične vaje. Lestvice in akorde v hitrejših tempih; obseg se poveča do celega obsega inštrumenta. Igranje lestvic v tercah in ostalih intervalih.

     

  • čista intonacija

  • izenačen ton v vsem registru inštrumenta

  • vibrato (dokončno oblikovan)

  • prstna tehnika

  • obvladovanje vseh durovih in molovih lestvic, trizvokov, dominantnih septakordov in zmanjšanih akordov po vsem obsegu

  • tehnika dihanja in vezave s pomočjo trebušne prepone

  • okraski vseh vrst in stilov

     

    Nadaljevanje in vsakodnevne vaje.

     

    Müller: Šola tona

    Moyse: De la sonorité (led)

                 Gammes et erpeges (led)

                 Mécanisme - cromatisme (led)

    Gariboldi: Etude complete les gammes (led)

    Röhler: Technische Übungen (sch)

     

    2. ETUDE

     

    Andersen: Schule den Virtuosität

    Furstenau: Bouquet des tons op. 125 (led)

    Soussmann: 24 taglische Studien

    Joanjean: Etudes modernes (led)

    Moyse: 20 exercises et études sur les grandes liasions (led)

                 12 etudes de grande virtuosite (led)

    Kohler: 30 virtuoznih etud op. 75

     

    Zaradi tehnične zahtevnosti etud je število le-teh manjše. Etude so večinoma virtuozne.

     

    Orkestrske študije (izbor iz tovrstne literature)

     

    3. SONATE

     

    J. S. Bach: Solo sonata a-mol, sonate I, IV, V (pet)

    P. E. Bach: Solo sonata a-mol (sh)

    Milhaud: Sonatina (zelo zahtevna skladba)

    Dutilleux: Sonatina led (zelo zahtevna skladba)

    Prokofjev: Sonata op. 94 (sik) - zelo zahtevna skladba

    Šivic: Sonata

     

    Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata igranje vseh sonat.


    4. KONCERTI

     

    Mozart: Koncert G-dur (pet)

                 Koncert D-dur (pet)

    Quantz: Koncert G-dur (brei)

    Stamitz: Koncert D-dur (sik)

    Devienne: Koncert št. 7 (sik)

    Bjelinski: Koncert

    Logar: Koncertino

    Tomasi: Koncertino E-dur (led)

    Ibert: Koncert (led) - zelo zahtevna skladba

     

    Dijak se pripravlja na maturitetni izpit in igra večinoma vsebino tega izpita.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Doppler: Pastoralna fantazija op. 24 (sik)

    Honegger: Kozji ples (Sal)

    Jolivet: Fantaisie - caprice (led)

    Busser: Theme varié op. 68 (led)

    Faure: Fantazija op. 79 (ham)

    Hüte: Fantazija (led)

    Kuhlau: 6 divertimentov (lit)

    Hindemith:    8 Stücke (sch)

                          Sonata 1936

    Weber: Scherzetto (led)

    Messiaen: Le merle noir (led) - zelo zahtevna skladba

    Martin: Ballade (UE) - zelo zahtevna skladba

    Enescu: Cantabile e presto (sik)

    Despič: Suita za flautu

    Osghian: Suita

    Živković: Suita u starom stilu

     

    Dijak se pripravlja na izpitni nastop. Skladbe so večinoma zahtevnejše.

     

    Za 4. letnik naj se igrajo tudi dodatne skladbe, posebno še za bolj sposobne dijake.

     

    2. Standardi znanj

        Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Dijak mora po štiriletnem šolanju obvladati vse tehnične probleme inštrumenta oziroma biti sposoben odigrati (tehnično) skoraj  vsako skladbo. Seveda pa je treba upoštevati, da bo muzikalna plat tega igranja nekoliko zaostajala; zaostalo bo pridobil z nadaljnjim šolanjem.

     

    Glede na razlike v nadarjenosti posameznih dijakov bomo z diferenciacijo in individualizacijo vsebin dali vsakemu dijaku možnost, da dokaže raven svoje sposobnosti.

     

    Približno tretjino ur bomo porabili za tehniko, drugo tretjino za  etude  in tretjo  za skladbe. Deloma v 3., zlasti pa v 4. letniku bomo že  polovico časa porabili za skladbe, ostalo pa za tehniko in etude.

     

    Vsak dijak naj v četrtem razredu dobi osnove iz igranja piccola. Igra naj lažje skladbe, ki so sicer napisane za flavto.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo, uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1. 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    KLARINET

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje (vaje)

  • postavitev oziroma korekcija drže telesa in inštrumenta

  • razlaga nastavka in po potrebi korekcija

  • izbira ustnika in jezička

  • podrobno seznanjanje z vsemi kombinacijami prijemov in različnih možnosti za prijeme

  • načini artikulacije tonov - legato, non legato, portato, portamento, detache, astaccato

  • igranje dolgih tonov - dob MM 54 - 70 v vseh dinamičnih oznakah

  • durove in molove lestvice po francoskem sistemu (v sekundni ali terčni sekvenci navzgor in navzdol  legato in staccato po vsem obsegu v MM 54 - 60)

  • kvintakordi, D in ZM v duru in molu istih lestvic, razloženo in arpeggio v 56 MM 54 - 60

  • razvijanje in po potrebi tudi korekcija tona

  • osnove fraziranja - perioda, fraza, motiv

  • pravilno odmerjen in izbran dih

  • osnovno razlikovanje stilov in načini izvajanja

  • navajanje na hkratno branje notnega zapisa (agogika, dinamika, artikulacija)

  • navajanje na čisto intonacijo in enotno tonsko barvo v vseh registrih)

     

    2. ETUDE

     

    X. Lefčvre: 60 tehničnih etud (17)

    H. Klose: Tehnične vaje (1)

    Gambara: 21 caprices (17)

    J. Lancelot: 33 etud (2)

    J. Lancelot: 15 etud (2)

    F. Baerman: Etude op. 63 (6)

     

    Približno trije zvezki etud.

     

    3. SONATE

     

    B. Marcello: Sonata (11)

    A. Corelli: Sonata št. 7 in 10 (2)

    A. Eberl: Sonata op. 10 št. 2 (7)

    Z. Jonek: Sonatina (19)

    M. Juhelka: Sonatina (19)

     

    Vsaj dve sonati.

     

    4. KONCERTI

     

    J. L. Koželuh: Koncert Es-dur (19)

    F. A. Koffmeister: Koncert F-dur, Es-dur (7)

    C. A. Cartellieri: Koncert št. 1, 2, 3 (7)

    G. Druschetzky: Koncert d-mol (7)

    J. B. Vanhl: Koncert (7)

    G. Tartini: Koncetino (19)

     

    Vsaj en koncert.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

  • slovenska dela

    P. Šivic: Pustna suita (25)

    I. Štuhec: 4 pastirski spevi (25)

    K. Pahor: 3 plesne miniature (25)

    A. Weingerl: Capriccio 1 in 2 (25)

     

    Vsaj eno skladbo.

     

  • tuja dela

    R. Clerisse:   Vieille chanson (1)

                         Promenade (1)

    M. Delguidice: Chanson exotique (3)

    E. Barat: Chant slave (1)

    H. Klose: L'aube (1)

    K. Serocki: Taniec (6)

    W. Dorssalaer: Invocation et danse (3)

    L. Excoffier: Rapsodie provencale (4)

    C. Debussy: Petite piece (11)

    M. Drautremer: Gavotine (27)

    A. Parick: Melodie lunaire (3)

    D. Dondeine: Romance (1)

    R. Clerisse: Prélude et musette (3)

    J. Pranzer: Koncertni dueti 1 - 3 (2)

     

    Vsaj štiri skladbe.

     

    Letni izpit:

  • lestvica in akordi

  • različni etudi

  • ciklično delo v celoti s klavirsko spremljavo

  • skladba po izbiri s klavirsko spremljavo

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • dodelava in prilagoditev trsnega jezička

  • artikulacijske vaje

  • vaje za igranje trilčkov in okraskov

  • vaje za te, je legature

  • dolgi toni v vseh dinamikah (v crescendu in diminuendu)

  • osnovne transpozicije  v C

  • vse durove in molove lestvice po francoskem sistemu v MM - 80

  • vsi kvintakordi D7 in ZM7 razloženo in arpeggio v MM - 80

  • tonske vaje po vsem obsegu in vseh intervalih, intonacijske vaje in prilagajanje

  • osnovno znanje o oblikoslovju (sonata, koncert, rondo, pesemska oblika, sekvenčna gradnja)

  • poglobljeno znanje o branju notnega zapisa

  • razlaga vseh agogičnih, artikulacijskih in dinamičnih označb

  • samostojna priprava in razlaga lažjih skladb

  • igranje iz orkestrskih albumov

  • navajanje na skupinsko igro

     

    2. ETUDE

     

    F. Kroepsch: Tehnične vaje 1. zvezek (8)

    E. Gay: 30 études de style (1)

    A. Perier: 30 études (1)

    H. Klose: Etudes caractéristique (1)

    P. Jeanjean: 20 études progressives et melod. (1)

    C. Rose: 32 études (1)

     

    Približno trije zvezki etud.

     

    3. SONATE

     

    S. Lachovska: Sonatina (6)

    G. F. Haendel: Sonata (1)

    X. Lefčvre: Sonata št. 7 (3)

    J. S. Bach: Sonata e-mol (2)

    J. M. Depelsenaire: Sonata (4)

    A. Templeton: Sonata (25)

     

    Približno 2 sonati.

     

    4. KONCERTI

     

    D. Cimarosa: Koncert (3)

    F. A. Hoffmeister: Koncert B-dur (7)

    G. Donizzetti: Koncerttino (29)

    K. Stamitz: Koncert B-dur (11)

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

  • slovenska dela

    V. Lovec: Ekloga (9)

    B. Arnič: 3 pripovedke (9)

    A. Weingerl: 3 skladbe (25)

    P. Merku: 3 uspavanke (25)

    D. Škerl: 5 skladb (25)

     

    Vsaj ena skladba.

     

  • tuja dela

    C. M. Weber: Variations concertantes (3)

    M. Bitsch: Pičce romantique (1)

    G. Rossini: Fantaisie (2)

    P. Jeanjean: Clair matin (3)

    G. Pierne: Sérénade (1)

    P. Gaubert: Romance et allegretto (1)

    C. Brown: Deux pičces (30)

    A. Berou: Villanelle (31)

    J. E. Barat: Pičce en sol mineur (1)

    C. Bochsa fils: Thčme et variations (33)

    G. Rossini: Variations

    S. Lancen: Introduction et rondo (3)

    R. Wagner: Adagio (22)

     

    Približno štiri skladbe.

     

    Letni izpit:

  • lestvica in akordi

  • različni etudi

  • sonata v celoti s klavirsko spremljavo

  • koncert v celoti s klavirsko spremljavo

  • skladba po izbiri v celoti in s klavirsko spremljavo

     

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI  ILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • zamenjava blazinic, podložk in vzmeti

  • oktave legato in igranje vokaliz s posebnim ozirom na intonacijo in vezave

  • osnovno znanje o vibratu in vaje zanj

  • razširjeno znanje traspozicije v C in osnove transpozicije v A

  • osnovno znanje o Es-klarinetu in basklarinetu

  • vse lestvice-dur in mol po franc. sistemu v MM - 100

  • - kvintakordi, D7, ZM7 dur in mol razloženo in arpeggio v MM - 100

  • - vaje za staccato v vseh dinamikah in legah

  • - razširjeno znanje in poznavanje niansiranja ton in barvanja s tonom glede

      na stilne zahteve

  • - uporaba vibrata in osnovno znanje o flatterzungu in multifonih možnostih

  • - samostojna priprava skladb in zmožnost ocene stilnih in tehničnih problemov

  • - osnovna razčlenitev sonatne oblike

  • - igranje solov iz orkestrske literature

     

    2. ETUDE

     

    F. Kopprasch: Tehnične vaje 2. zvezek (8)

    E. Gay: Etudes journaličres (1)

    A. Giapieri: 12 modernih etud (17)

    Cavallini: 30 caprices (1)

    C. Rose: 26 etudes (1)

    A. Perier: Etudes - caprices duo (1)

     

    Približno trije zvezki.

     

    3. SONATE

     

    F. Devienne: 1. sonata (2)

    G. F. Haendel: Sonata (13)

    A. Honneger: Sonatina (36)

    J. M. Depelsenaire: Sonatina (4)

    J. S. Bach: Dve sonati (37)

    P. Perkowski: Sonata (6)

    R. North: Sonata (38).

    Približno 2 sonati.

     

    4. KONCERTI

     

    A. Dimler: Koncert (7)

    I. Pleyel: Koncert (7)

    F. Devienne: Koncertino (7)

    C. M. Weber: Grand duo concertant (11).

     

    Približno dva koncerta.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    A. Ajdič: Pastirska pesem (25)

    S. Toševski: Miniature (34)

    A. Butakov: Suita (35)

    A. Weingerl: 2 meditaciji (25)

    Vsaj ena skladba.

     

    M. Tomc: Variacije (9)

    J. Pranzer: Koncertni dueti 4 - 6 (2)

    G. Bacewicz: Latwe utwory (6)

    J. G. Pennequin: Cantilčne et danse (1)

    A. Benaud: Recitatif at air (1)

    F. Busoni: Elegija (22)

    H. Cowell: 3 ostinati in korali (39)

    F. Bosquet: Solo de concours (4)

    T. Baird: 2 caprices (6)

    C. M. Weber: Introduction thčme et variétions (14)

    L. Cahuzac: Fantaisie variée (3)

    L. Perminov: Balada (40)

    M. Ravel: Habanera (1)

    A. Magnani: 1 divertissiment (21)

    F. Tournier: Complainte et rondo (33)

    H. Tomasi: Complainte du jeune Indien (10)

     

    Približno štiri skladbe.

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • transpozicija v C z lista

  • etuda

  • slovenska skladba

  • sonata

  • koncert

  • dve skladbi po izbiri, v celoti s klavirsko spremljavo.

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • poglabljanje znanja v vseh elementih iz prejšnjih letnikov

  • pridobivanje spretnosti v transpoziciji v C in A

  • igranje vseh lestvic in akordov v vseh dinamikah in hitrejšem tempu

  • seznanjanje z različnimi novostmi v zapisu in izvajanju sodobnih skladb

  • vaje za branje z lista

  • interpretacija skladb s sodobnim glasbenim stavkom

  • samostojnost v interpretaciji lažjih skladb

  • navajanje na samostojnost v ocenjevanju tempa, agogike in smiselni postavitvi kadenčnih mest

  • igranje težjih mest iz orkestrske literature


     

    2. ETUDE

     

    F. Kopprasch: Tehnične vaje, 4. zvezek (8)

    J. S. Bach-Giampieri: Preludiji (17)

    Izbor iz nepredelanih etud iz prejšnjih letnikov.

     

    Približno dva zvezka etud.

     

    3. SONATE

     

    B. Bjelinski: Sonata (41)

    F. Devienne: Sonata št. 2 (2)

    B. Martinu: Sonata (1)

    F. Danzi: Sonata (15)

    F. B. Mendelssohn: Sonata (16)

    C. Saint-Saens: Sonata (20)

    J. Brahms: Sonata op. 120 št. 1 (22)

     

    Vsaj ena sonata.

     

    4. KONCERTI

     

    W. A. Mozart:   Koncert A-dur (22)

                           Koncert A-dur (violinski) (17)

    C.M. Weber:    Koncertino (11)

                           Koncert f-mol (22)

    I. F. Dobrzynski: Koncert F-dur (7)

    K. Stamitz: Koncert F-dur (7)

    L. Koželuh: Koncert E-dur (7).

     

    Približno en koncert.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    L. Lebič: Sonata (25)

    I. Petrić: Sonata (11)

    D. Škerl: Sonatina: (7)

    I. Štuhec: Solosonata (25)

    M. Lipovšek: 3 pravljice (9)

    I. Marinković: Rapsodija (25)

     

    Približno 1 - 2 skladbi virtuoznega karakterja.

     

    J. Mouqet: Solo de concours (1)

    M. le Boucher: Balade (3)

    W. Lutoslawski: Plesni preludiji (6)

    H. Rabaud: Solo de concours (1)

    R. Hahn: Sarabande et thčme varie (12)

    J. E. Barat: Solo de concours (1)

    D. Milhaud: Duo concertant (42)

    E. Lucas: Divertissement (20)

    R. Chalan: Piéce de concours (43)

    R. Schumann: 3 Phantasiestücke op. 73 (11)

    E. Bozza: Fantaisie italienne (5)

    K. Penderecki: 3 miniature

    P. Gaubert: Fantaisie (12)

    H. Tomasi: Danse nuptiale (1)

     

    Približno tri skladbe.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Število ur, namenjenih štiriletnemu šolanju klarineta, je 420 ur; so enakomerno razporejene na posamezne letnike. V vsakem šolskem letu je od predvidenih 105 pedagoških ur vsaj 20 ur namenjenih vadbi s korepetitorjem.

    V 4. letniku pa se število poveča na vsaj 40 ur. Vsako šolsko leto imajo dijaki tudi možnost, da z učiteljem in ob njegovi razlagi poslušajo glasbo za klarinet s plošč ali trakov. Takemu pouku naj bo namenenih 2 - 6 pedagoških ur na leto.

     

    Dijak mora med izobraževanjem svoje znanje glavnega predmeta - klarineta - povezovati z drugimi strokovnimi predmeti  (zgodovina glasbe, solfeggio, glasbeni stavek itd.).

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazzovski, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni v orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo. Uspešnost nastopanja vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa dijak zaključi predmet  z razredno oceno.

     

     

    OBOA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine.

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje (vaje)

  • vse durove in molove lestvice, trizvoki, dominantni septakord in zmanjšani akord. Lestvice naj se igrajo v obsegu najmanj do d3, v zmernem tempu in na pamet.

  • legato

  • staccato

  • vibrato

  • okraski (trilčki, predložki, mordenti itd.)

  • vsi intervali s posebnim poudarkom na tercah in oktavah

  • čista intonacija

     

    LITERATURA:

     

    Fernand Gillet: Exercise sur les games, les intervalles et le staccato

    Louis Bleuzet: La techniyue du hautbois (Leduc)

     

    2. ETUDE

     

    Brod: Studes

    Debondue: 24 études mélodiques

     

    Dijak naj preigra čim več takih etud, ki pripomorejo k izenačenemu tonu v vseh registrih inštrumenta. Z njim naj dijak doseže večje tehnično in muzikalno znanje. Na vsaki šolski uri naj preigra v počasnem tempu vsaj eno novo etudo, da si s tem izboljšuje branje z lista.

     

    3. SONATE

     

    Haendel: Sonata c-mol (Peters)

    C. F. E. Bach: Sonata  g-mol (Riccordi)

     

    4. KONCERTI

     

    Händel:   Koncet g-mol (Universal)

                   Koncert Es-dur (Peters)

    Marcello: Koncert c-mol

    Telemann: Koncert (Peters)

    Vivaldi: Koncert C-dur (Schott)

     

    V prvem letniku naj dijak igra čim več baročnih koncertov in sonat različnih avtorjev. Posebna pozornost naj bo namenjena pravilni stilni izvedbi (artikulacija, okraski, dinamika itd.). Ker je tovrstne literature za oboo zelo veliko in se študij baročnih koncertov in sonat nadaljuje v drugem letniku, naj bo program primeren dijakovi tehnični sposobnosti.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Weingerl: 3 bukolike (DSS)

    Merku: Variacije (DSS)

    Odak: Rondo (SKH)

     

    Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne. Učitelj naj v program vključi čim več domačih del, da pri dijaku vzbudi zanimanje za slovensko glasbeno ustvarjalnost.

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi (ena tehnične, druge muzikalne narave)

  • koncert oziroma sonata iz predpisanega progama, ki naj se po možnosti igra na pamet

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje

  • vse durove in molove lestvice, trizvoke d7 in zm7

  • legato

  • staccato

  • vibrato

  • okraski (trilčki, predložki, mordenti itd.)

  • vsi intervali s posebnim poudarkom na tercah in oktavah

  • čista intonacija

     

    Fernand Gillet: Exercise sur les games, les intervalles et le staccato

    Louis Bleuzet: La technique du hautbois Leduc

     

    2. ETUDE

     

    Bord: 6 solo sonat (Leduc)

    Ferling: Etudes

    Luft: Etudes

     

    Število preigranih etud naj se poveča, da dijak doseže boljše tehnično znanje. Nadaljuje naj branje z lista s tem, da preigra vsaj eno novo etudo pri šolski uri.


    3. SONATE

     

    Haendel: Sonata g-mol (Peters)

    Vivaldi: Sonata c-mol

    Telemann: Sonata g-mol (Breitkopf)

     

    4. KONCERTI

     

    Cimarosa: Koncert (Boosy and Hawks)

    Vivaldi: Koncert a-mol P 42 (Ricordi)

    Albinoni: Koncert C-dur

    Bellini: Koncert (Leuckart)

     

    V drugem letniku naj dijak nadaljuje igranje baročnih koncertov, spozna naj se tudi z drugimi glasbenimi stili. Skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne. Spozna naj tudi razlike v izvedbah skladb različnih glasbenih stilov (okraski, staccato, artikulacija in podobno).

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Schumann: 3 romance (Peters)

    Britten: 1 do 2 lažji metamorfozi (Boosy and kawks)

    Ramovš: Ricercare (DSS)

    Šivic: Prigodnice (DSS)

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi (ena tehnične, druga muzikalne narave)

  • koncert oziroma sonata

  • krajša skladba

     

    Priporočeno je igranje na pamet.

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • vse durove in molove lestvice, trizvoki, d7 in zm7

  • legato

  • staccato

  • vsi intervali, s posebnim poudarkom na tercah in oktavah

  • čista intonacija

     

    Fernand Gillet: Exercise sur les games, les intervalles et le staccato Louis Bleuzet:  La technique du hautbois (Leduc)

     

    V tretjem letniku mora dijak nadaljevati izdelavo tehnike. Lestvice in akorde naj igra v celotnem obsegu inštrumenta. Dijak si čim bolj izboljša prstno tehniko in motoriko gibov. Predponsko  dihanje in vibrato mora popolnoma obvladati.

     

    2. ETUDE

     

    Luft: Ostanek etud iz 2. letnika

    Dubois: 12 etudes

    Barret: Etudes

    Rotwel: Orkestrske študije

     

    Poveča naj se težavnostna stopnja etud. Nadaljuje naj igranje z lista. Dijak naj z etudami doseže čim boljše tehnično znanje. Etudi se dodajo orkestrske študije, tako da si dijak začenja pridobivati osnovna znanja orkestrske igre.

     

    3. SONATE

     

    C. S. Saens: Sonata

    Poulenc: Sonata

    Petrič: Sonatina

     

    V tretjem letniku naj bo poudarek na izvajanju klasičnih in sodobnih del, napisanih za ta inštrument. Haydnov koncert za oboo vsebuje vse značilne lastnosti koncerta klasičnega stila, zato naj bo obvezen za to stopnjo. Ker je napisanih le malo romantičnih del  za to stopnjo, naj se dijak osredotoči na izvedbo sonate za oboo in klavir C. S. Saensa.

     

    4. KONCERTI

     

    Haydn: Koncert

    Bjelinski: Koncert

    Albinoni: Koncert v d-molu

    Kramer: Koncert

    Vivaldi: en od zahtevnejših koncertov

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Škerl: Anafora

    Weigerl:Freska

    Despič: Pastorale

    Gasterade: Intermezzo Leduc

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi (ena tehnične, druga muzikalne narave)

  • Haydn: koncert ali C.S.Saens: Sonata ali Poulenc: Sonata

  • krajša skladba iz predpisanega programa

     

    Del programa se izvaja na pamet.

     

     

    Izdelovanje ustnikov:

     

    V tem letu se dijak mora seznaniti z izdelavo ustnikov.

    V drugem polletju mora dijak igrati na ustnike, ki si jih je sam izdelal. Namen tega je, da bolje spozna naravo inštrumenta, doseže lepši ton, lepši nastavek in podobno.

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • vse durove in molove lestvice, trizvoki, d7 in zm7

  • legato

  • staccato

  • čista intonacija

     

    Fernand Gillet: Exercise sur le games, les intervalles et le staccato

    Louis Bleuzet: La technique du hautbois (Leduc)

     

    V četrtem letniku se nekoliko skrajša čas za tehnične vaje. Čim večji poudarek naj bo na vežbanju prstne tehnike in motorike. Lestvice naj igra v hitrejših tempih (kot jih zmore v vsem obsegu inštrumenta).

     

    2. ETUDE

     

    Bozza: 18 etud (Leduc)

    Prestini: 12 etud (Riccordi)

    Debondue ali Loyon: Etudes

    Rotwell: Orkestralne študije II. del (Boosy and Hawks)

     

    Dijak naj preigra čim več etud, ki so napisane na podlagi orkestrske literature za oboo (Bozzo, Prestini).

     

    3. SONATE

     

    C. S. Saens: Sonata

    Hindemith:    Sonata za oboo (Schott)

                         Sonata za angleški rog (Schott)

    Krek: Sonatina za oboo solo

    Dutilleux: Sonata

     

    4. KONCERTI

     

    Mozart: Koncert C-dur

    Leclair: Koncert (Leuckart)

    Donizzeti: Koncert za angleški rog (Peters)

     

    V četrtem letniku naj bo poudarek na delih sodobnih avtorjev 20. stoletja in zahtevnejših delih glasbene klasike (Mozart). Najbolj talentirani naj spoznajo tudi zahtevnejša dela za oboo.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Bozza: Pastorale

    Švara: Fantazija

    Rivier: Improvisation et finale (visoka težavnostna stopnja)

    Škerl: Anafora

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    V tretjem in četrtem letniku naj bo polovica ur porabljena za tehniko in etude, druga pa za skladbe.

     

    Zelo pomembno je, da je vzgojno-izobraževalno delo prilagojeno tako, da dijaka spodbuja in motivira za resno delo in ga  usposobi za nadaljnje izobraževanje.

     

    Dijak mora povezati znanje iz glavnega predmeta - inštrumenta z drugimi predmeti (solfeggio, glasbeni stavek itd.).

     

    V 4. letniku se mora dijak seznaniti tudi z igranjem oboinega različka - na angleški rog - in izdelovanjem ustnika za ta inštrument. Ker je literature za angleški rog zelo malo, naj dijak začne igrati lažje skladbe za oboo, nadaljuje pa z ustreznimi skladbami za angleški rog.

     

    Zelo primerno je, da dijak pri rednem pouku spoznava in preigrava orkestralno literaturo oziroma značilna mesta za oboo.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru, v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; uspešnost nastopanja vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    FAGOT

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1.  OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • drža fagota in nastavek (dolgi toni)

  • nastavljanje v registru od (BC - C) v pravilni intonaciji

  • prstna tehnika (pravilno prijemanje posameznih tonov v registru od 

    (BC 22  1 - C)

  • osnove dihalne tehnike (globok vzdih z oporo v križu in izdih s kontrolo trebušnih mišic) s pomočjo trebušne prepone

  • artikulacije (legato, staccato, portato v pravilni intonaciji in različnih ritmičnih variantah, v šestnajstinkah MM - cca 80 - 100)

  • osnovni okraski (trilčki, predložki, mordenti itd.)

  • vse durove in molove lestvice, razloženi trizvoki, paralelne terce, legato-staccato, v hitrosti šestnajstinka - MM cca (80)

     

    F. Oubradouz: Skale in dnevne vaje

    F. Flament: Tehnične vaje, I. del

    E. Bourdeau: Skale in akordi

     

    2. ETUDE

     

    Julius Weissenborn: Študije za fagot, II. zvezek

    C. Kopprasch: 60 etud za fagot, I. zvezek

    W. Neukirschner: 23 etud za fagot

    Karel Pivonka: Male etude za fagot

     

    Dijak naj pravilno preigra čim več etud, da s tem pridobi boljše tehnično znanje, branje z lista in dobro muzikalno zrelost. Priporočamo, da pri vsaki šolski uri preigra vsaj eno etudo, v šolskem letu najmanj dva do tri zvezke etud.

     

    3. KONCERTI

     

    A. Vivaldi:   Concert d-mol, II. zvezek

                      Concert F-dur, II. zvezek

                      Concert C-dur, II. zvezek

     

    Priporočamo samo lažji stavek iz najlažjih koncertov za fagot (Vivaldi d-mol). Sicer  pa naj bodo koncerti vedno primerni dijakovi stopnji razvoja in naj bodo namenjeni v prvem letniku spoznavanju literature, ne toliko za nastope.

     


    4. SONATE

     

    Benedetto Marcello: Sonata za fagot in klavir

    Bodin de Boismortier: Sonata za fagot in klavir št. 5

    P. Merku: Romanca za fagot in klavir

    Gross: Pet lahkih skladb za fagot in klavir

    Koch: Romanca za fagot in klavir

    Milde: Dve lahki skladbi za fagot in klavir

    M. Ravel: Habanera za fagot in klavir

    A. Kolomiec: Skerco za fagot in klavir

    J. Weissenborn: Capricco za fagot in klavir

     

    Še vse druge primerne transkripcije.

     

    V literaturi za fagot je nekaj baročnih sonat oziroma transkripcij za violončelo ali fagot. Te so zelo priporočljive in naj bodo osnova muzikalnega dela z dijakom. Prav tako je dobro izvajanje transkripcij, vendar morajo biti primerne dijakovi stopnji razvoja.

     

    Dijak naj bi imel vsaj enkrat na teden pouk s klavirsko spremljavo.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Teh skladb je za to stopnjo razvoja žal zelo malo, zato ne smejo biti ne predolge ne tehnično prezahtevne. Po možnosti naj učitelj vključi čim več domačih del, da zbudi s tem pri dijaku zanimanje za domačo ustvarjalnost.

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi različne narave

  • najmanj dve skladbi oziroma transkripciji ali ena daljša ciklične oblike.

     

    Po možnosti naj igra skladbe s klavirjem in na pamet.

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • dijak naj nadaljuje izpopolnjevanje in izdelavo tehnike. Lestvice in akorde naj igra v nekoliko ostrejših tempih, obseg pa ostane v mejah dveh oktav. Posebno pozornost je potrebno posvetiti izenačevanju tona v posameznih dinamikah in obenem že začeti razvijati možnost za dinamično niansiranje od mp-ff.

  • prstna tehnika (spoznavanje prijemov od C 2 - 1F)

    Seznanjanje z najpomembnejšimi pomožnimi prijemi in trilerji, ki so nujno potrebni za tehnično izvedbo malo zahtevnejših skladb.

  • artikulacija: legato, staccato; portato in tenuto v različnih ritmičnih variantah in pravilni intonaciji

  • čista intonacija

  • dihalna tehnika in kontrola pri dijaku med igranjem

  • vibrato

  • osnovni okraski (trillerji, predložki, mordenti ipd. v različnih kombinacijah, najprej s polnimi prijemi, potem pa s pomožnimi; kjer to ni izvedljivo, s polnimi prijemi)

  • durove in molove lestvice, trizvoki, dominantni septakordi in paralelne terce v dveh oktavah legato, staccato v hitrosti šestnajstinka - MM (80 - 100) na pamet.

     

  • F. Oubradouz: Lestvice in dnevne vaje

  • E. Bordeau: Skale in akordi

     

    2. ETUDE

     

    L. Milde: 25 študij lestvic in akordov op. 24 od 1 - 15

    B. Gorecki: 40 virtuoznih etud za fagot

    Karel Pivonka: Ritmične etude za fagot

    C. Kopprasch: 60 etud za fagot, II. zvezek

    W. Neukirschner: 23 etud za fagot

     

    Dijak naj pravilno preigra čim več etud, da s tem doseže boljše tehnično znanje, boljše branje in muzikalno zrelejšo igro. Priporoča se, da vsako uro preigra vsaj eno etudo, v šolskem letu pa najmanj dva do tri zvezke etud.

     

    3. KONCERTI

     

    Stumpf: Koncerti v G-duru in F-duru

    A. Vivaldi:    Koncert v d-molu

                        Koncert v C-duru

                        Koncert v F-duru

                        Koncert v e-molu, II. stavek

     

    W. A. Mozart: Koncert v B-duru, II., III. stavek

     

    Predelava najlažjih koncertov za fagot oziroma posameznih najlažjih delov - stavkov. Izogibati se je treba težjim in daljšim stavkom - delom, le Vivaldijev koncert v d-molu naj izvede v celoti.

     

    4. SONATE

     

    Benedeto Marcello: Sonata za fagot in klavir v G-duru

    Bodin de Boismortier: Sonata št. 5

    Ivo Petrič: Sonata za fagot in klavir

    Telemann: Sonata za fagot in klavir v e-molu

    John Ernst Galliard: Sonata v G-duru

    Ivo Petrič: Koncertantna suita za fagot in godalni orkester

     

    Nadaljevati je treba z baročnimi in klasičnimi sonatami, za šolanje pa je priporočljiva tudi kakšna lažja sonata domačega ali tujega avtorja 20. stoletja.

     

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Milde: Andante in Allegretto

               Nocturno

    B. Dvarionais: Tri pesmi

    Teme z variacijami, lirična pesem in humoreska (ruska izdaja)

    G. Černov: Skerco za fagot in klavir

    Stanojlo Rajčič: Pesma i igra za fagot i klavir

    Jani Golob: Glasba za fagot in klavir

    A. Mirošnikov: Skerco za fagot in klavir

     

    Te skladbe naj ne bodo tehnično prezahtevne in ne predolge. Primerne morajo biti dijakovi stopnji razvoja. Učitelj naj v program vključi čim več slovenskih avtorjev, da zbudi s tem pri dijaku zanimanje za domačo glasbeno ustvarjalnost.

     

    Letni izpit:

  • lestvica in akordi

  • dve etudi različne narave

  • najmanj dve skladbi, od katerih naj bo ena ciklične oblike (igra se lahko v celoti ali pa samo en stavek)

  • lažji stavek iz koncerta in še ena krajša skladba

     

    Priporočeno je igranje vsaj ene skladbe na pamet.

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • lestvice in akorde igra v nekoliko hitrejših tempih, obseg pa se poveča po individualnih možnostih tudi prek tona C. Igranje fagota naj se razvija tudi v dinamičnih niansah od pp-ff. Igranju paralelnih terc naj bo dodano še igranje paralelnih kvart oziroma kvint. Dijak mora začeti poizkušati samostojno izdelovati ustnike; to je lahko poglavitnega pomena za njegov nadaljnji razvoj.

  • čista intonacija

  • artikulacija (obvladati je treba: legato, staccato, portato in tenuto v različnih variantah, pravilni intonaciji in različnih dinamikah)

  • nastavljanje visokih tonov najprej z osnovnimi prijemi upoštevajoč tudi pomožne prijeme

  • študij dvojnega staccata

  • prstna tehnika (nadaljevati je treba seznanjanje z najpomembnejšimi pomožnimi prijemi trilerjev, predložkov in mordentov in podobno, ki so potrebni za izvajanje tehnično zahtevnih skladb)

  • vibrato

  • tehnika dihanja (možnost za daljše fraziranje in legature na podlagi pravilnega diha s pomočjo trebušne prepone)

  • interpretacija: precejšnjo pozornost je treba posvetiti muzikalni interpretaciji in vzbuditi pri dijaku občutek za muzikalno in stilno predvajanje skladb

  • durove in molove lestvice, trizvoki, dominantni septakordi, paralelne terce, kvarte, kvinte v dveh oktavah, legato, staccato v hitrosti šestnajstinka - MM (100) na pamet

  • B. Bourdeau: Terčne vaje v vseh tonalitetah (metoda str. 48 - 77)

  • J. Formaček - O. Tvrdy: Šola večkratnega staccata

     

    2. ETUDE

     

    L. Milde: op. 24

    L. Milde: 25 študij lestvic in akordov (Lihe etude naj igra nekoliko hitreje kot parne, ki so akordične. Pri tem je treba paziti na čistost intonacije in tehniko, eksakten ritem in jasno artikulacijo. Dinamika je pri tem vzporednega pomena. Vse skupaj je odvisno od dijakovih individualnih zmogljivosti.)

    B. Gorecki: 40 virtuoznih etud

    L. Milde: Koncertne etude, I. zvezek (lažje etude, seveda glede na dijakove 

                  zmogljivosti, npr. 3, 5, 9, 10, 15, 19 in 20)

    Otenne Ozi: Caprice za fagot

     

    Dijak naj preigra čim več etud, da s tem pridobi boljše tehnično znanje, dobro branje, muzikalno zrelost in bolje bere z lista.

     

    Dobro je, da pri vsaki šolski uri preigra tudi (vsaj) eno etudo, v šolskem letu pa najmanj 3 do 4 zvezke etud.

     

    3. KONCERTI

     

    W. A. Mozart: Koncert v B-duru

    C. M. Weber: Koncert v F-duru

    A. Vivaldi: Koncert v F-duru

    J. C. Bach:    Koncert v B-duru

                         Koncert v E-duru

    A. Vivaldi: Koncert v a-molu

    V. David: Koncertino za fagot in klavir

    B. Bjelinski: Koncert v B-duru

     

    Večja tehnična sposobnost in večja muzikalna zrelost omogočata večji izbor skladb. Vendar se je treba težjim koncertom iz literature za fagot izogibati.

     

    4. SONATE

     

    J. F. Bach: Sonata v C-duru

    Telemann: Sonata v e-molu

    J. E. Galliard: Sonatina za fagot in klavir

    G. Viozzi: Sonata za fagot in klavir

     

    Večja tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata tudi igranje modernejših sonat in sonatin.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    Jacobi: Variacija na škotsko temo za fagot in klavir

    A. Miršnikov: Skerco za fagot in klavir

    A. Srebotnjak: 6 skladb za fagot in klavir

    P. Ramovš: Burleska za fagot in klavir

    P. Šivic: Plesne variacije za fagot in klavir

    P. Mihelčič: Sonatina za fagot in klavir

    A. Longo: Suita za fagot in klavir

     

    Dijak mora spoznati razne nove načine igranja, ki so potrebni za izvajanje modernejših skladb. Glasba 20. stoletja naj bo močno navzoča v programu. Predvsem pa je priporočljivo izvajanje skladb sodobnih slovenskih avtorjev.

     

    Letni izpit:

  • lestvica in akordi (dur, mol, vsi akordi na pamet)

  • dve etudi različne narave

  • skladba s spremljavo

     

    Priporočeno je igranje najmanj dveh stavkov koncerta ali celoten koncert in eno skladbo virtuozne narave; namesto te lahko skladba ciklične oblike.

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • Dijak mora obvladati prijeme in nastavljanje in tudi legature v najvišji legi, to je od C naprej. Imeti mora že dokaj jasne pojme o  dinamičnih niansah in jih mora tudi izvesti na fagotu od pp-ff. Igranju paralelnih terc se dodajo še paralelne kvinte in kvarte.

    Nadaljevati je treba izpopolnjevanje ustnikov. V tem letu naj bi se dijak že dokaj osamosvojil v izdelavi ustnikov.

  • artikulacije (obvladati mora vse vrste artikulacij v različnih variantah in v vseh dinamikah in pravilni intonaciji). Nadaljuje naj s šolanjem  dvojnega in večkratnega staccata.

  • durove in molove lestvice, trizvoki, dominantni septakordi, zmanjšani akordi, paralelne terce, kvarte, kvinte, legato, staccato v dveh oktavah v hitrosti šestnajstinka - MM cca (110 - 120),

  • s pomočjo izdelanega pravilnega dihanja mora biti sposoben za daljše fraziranje in legature ter s tem tudi za poglobljene interpretacije

  • posebno pozornost je treba posvetiti muzikalni in stilni izdelavi programa (samostojnost v interpretaciji)

  • igra z lista, memoriranje na osnovi oblikovne in harmonske analize (ne samo na osnovi vizualne slike in melodične linije)

  • spoznavanje in izvajanje sodobne literature 20. stoletja

  • durove in molove lestvice, trizvoki, septakordi, zmanjšani akordi, paralelne terce, kvarte, kvinte, v hitrejšem tempu šestnajstinka - MM (100 - 120)

     

     

  • E. Bourdeau: Skale in akordi

  • J. Formaček - O. Tvrdy: Šola večkratnega staccata

     

    2. ETUDE

     

    L. Milde: 25 študij lestvic in akordov op. 24 (v ostrejših tempih)

    L. Milde: Koncertne študije op. 26, I. zvezek

    J. Siqueira: Tri etude za fagot in klavir

    Oromszegi: 10 modernih etud Muzika Budapest

    Eugene Bozza: 15 etud za fagot (92,3,4,6,8,9,11,12,13,15)

     

    Število etud se zaradi večjega tehničnega znanja, zahtevnosti in dolžine ustrezno zmanjša. Etude naj bodo večinoma virtuozne in različne narave.

     

    3. KONCERTI

     

    A. Vivaldi: Koncert F-dur, e-mol

    W. A. Mozart: Koncert B-dur

    J. Pauer: Koncert za fagot

    J. Krek: Koncertantna glasba za fagot, timpane in godala

    P. Ramovš: Koncerto piccolo za fagot in godala

    L. M. Škerjanc: Koncert za fagot

    J. A. Koželuh: Koncert C-dur

    J. F. Devienne: Koncert za fagot

    Danzi: Koncert za fagot v B-duru

     

    Dijak se pripravlja na zaključek šolanja na srednji stopnji. Študira program za maturo in igra v glavnem vsebino izpitnega nastopa. Od koncertov so mu dostopni skoraj že vsi koncerti iz literature za fagot, zato je treba posebno skrb nameniti izbiri koncerta iz ostalega zaključnega programa. Priporočeno je tudi izvajanje modernejših koncertov 20. stoletja, ki so napisani v sodobnem slogu.

     

    4. SONATE

     

    P. Hindemith: Sonata za fagot in klavir

    C. Saint Saens: Sonata za fagot in klavir

    A. Tansman: Sonata za fagot in klavir

    I. Petrič: Sonata za fagot in klavir

    H. E. Apostel: Sonatina za fagot solo

    W. Bruns: II. sonata za fagot in klavir

    Telemann: Sonata za fagot in klavir e-mol

    Herman Schoder: Sonata za fagot solo

    G. F. Fasch: Sonata za fagot in klavir C-dur

    L. Merci: Sonata c-mol

    Marcel Mihalovici: Sonata za fagot in klavir

     

    Tehnična sposobnost in muzikalna zrelost omogočata dijaku igranje skoraj vseh sonat, razen najtežjih, ki so predvidene za študij na AG.

     

    5. DRUGE SKLADBE

     

    J. F. Zbinden: Balada za fagot in klavir

    A. F. Marescotti: Giboulees / Fantazija za fagot in klavir

    C. Rene: Solo de concert za fagot in klavir

    G. Pierne:     Solo de concert za fagot in klavir

                        Prélude de concert za fagot in klavir

    G. Grovlez: Sicilienne in Allegro giocoso za fagot in klavir

    C. M. Weber: Andante in rondo ungarese

    A. Mirošnikov: Skerzo za fagot in klavir

    Petrovics: Pascaglia in blues za fagot in klavir

    Mikloš Koscar: Dialogi za fagot in klavir

    J. Sari: Meditacije za fagot in klavir

    D. Švara: Burleska za fagot in klavir

    O. Nusio: Variazioni su un Arieta di Pergolesi V.E.Wien

     

    Priporočeno je tudi igranje modernih skladb 20. stoletja, ki so napisane v sodobnem slogu.

     

    6. ORKESTRALNE ŠTUDIJE

     

    Dijak naj začne spoznavati težja mesta iz orkestralne literature za fagot.

     

    7. IGRANJE NA KONTRAFAGOT

     

    Dobro je, da de dijak v četrtem letniku seznani s kontrafagotom in poskuša igrati na ta inštrument.

     

    2.Standadi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    V tretjem in četrtem letniku naj bo polovica ur porabljena za tehniko in etude, druga pa za skladbe.

    Zelo pomembno je, da je vzgojno-izobraževalno delo prilagojeno tako, da dijaka spodbuja in motivira za resno delo in ga usposobi za nadaljnje izobraževanje.

     

    Dijak mora povezati znanje iz glavnega predmeta - inštrumenta - z drugimi predmeti (solfeggio, glasbeni stavek itd.).

     

    V 4. letniku naj bi se dijaki seznanili z osnovami igre na kontrafagotu, med izobraževanjem pa se mora dijak naučiti sam izdelovati ustnike.

     

    Zelo pomembno je, da pri rednem pouku spoznava in preigrava orkestralno literaturo oziroma značilna in zahtevnejša mesta v fagotovem partu.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni v orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo, uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    SAKSOFON

     

    1.2 Operativni cilji  predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • opis in razlaga inštrumenta z različki (sopran, alt, tenor, bariton, bas, saksofon)

  • postavitev oziroma korekcija drže telesa in inštrumenta

  • razlaga nastavka in po potrebi korekcija

  • tvorba tona, nastavek, pihanje na osnovi preponskega dihanja

  • vloga ustnic, zob, jezika, pljuč, roke, prstov

  • artikulacija tona (non legato, legato, staccato)

  • lestvice: vse durove in molove (non legato, staccato način) v šestnajstinkah MM četrtinka - 60

  • akordi: kvintakordi, D7, Mol 7

  • durove lestvice in terce v durovi lestvici na pamet po metodi The technique of  saxophone Part I by Joseph Viola str. 1 do 69 (Berclee press publication)

  • osnove fraziranja (perioda, fraza, motiv). Osnovno razlikovanje stilov v glasbi in načini izvajanja

  • oznake za naravo skladbe

  • interpretacija jazzovske literature

  • razlika v pisavi, stil

  • igra z lista

     

    2. ETUDE

     

    N. Fedorov: šola za saksofon, I. del

    Rudy Jettl: Šola za saksofon, I. zvezek

    Cuneo: Šola za saksofon

    A. Rivčun: Šola za saksofon, I. del

    G. Bumke: Šola za saksofon, I. in II. zvezek

    M. Mule: 24 études faciles za saksofon

    H. Klose: 25 études de méchanisme za saksofon

    L. Blement: 20 études melodiques za saksofon

    H. Klose: 25 exercises journaliers za saksofon

     

    Predelati je treba najmanj eno šolo in en zvezek etud.

     

    Lenie Niehaus: Basic jazz conception for saksophone - 12 jazz exercises, 10 jazz tunes

    Jimmy Dorsey: Saxophone method

     

    Predelati je treba en zvezek jazzovskih vaj - etud.

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    F. Schubert: Moment musical

    E. Bozza: Petite gavotte

    H. Reuter: Elegie

    R. Clerise: A I’ombre de clocher

    J. Sišakov: Etuda

    J. S. Bach: Adagio

    R. Bariller: Fan Jazz

    H. Tomasi: Chant corse

    A. Ameller: Baie-Comeau/Belle province

     

    Predelati je treba najmanj štiri skladbe (obvezno s korepeticijami)

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica z akordi I6, V6, II6

  • dve etudi (ena klasična, druga iz jazzovske snovi)

  • dve skladbi s klavirsko spremljavo

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • kultiviranje tona (pokriti in odprti ton)

  • okraski (predložek, triler, mordent)

  • lestvice (vse durove in molove v celotnem obsegu, kromatična lestvica)

  • akordi: I6, I maj7, II7, III7, IV7, V7, VI7, VII7, VII b7

  • akordi, trizvoki in četverozvoki na pamet po metodi The technique of saxophone, Part I by Joseph Viola, str. 71 do 103 (Berclee publication)

  • agogika, dinamične nianse in fraziranje

  • osnove vibrato tona kot izrazna sredstva

  • intonacijske vaje in navajanje na skupinsko igro

  • spoznavanje cikličnih oblik in osnov bluesa

     

    2. ETUDE

     

    H. Klose: 15 études chantantes

                   Etudes de genre et de méchanisme (20)

    B. Bernards: 24 virtuoznih etud

    L. Blement: 20 études mélodiques za saks II. zvezek

    Približno dva zvezka etud.

     

    Lenie Niehaus: Intermediate jazz conception for saksophone - 20

    jazz exercises, 25 jazz etudes

    G. Bumke: 24 jazz etudes (III. zvezek)

     

    Približno en zvezek etud.

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    R. Duclos: Piéce bréve

    F. Obradus: Les instruments ŕ vent I. zvezek

    R. Guillou: Sonatine

    M. Ravel: Piéce en forme de habanera

    J. Strimer: Sérénade

    N. Rota: Padrino

    R. Clarise: Sérénade variée

    L. Blement: Sous les sapins

    C. Hawkins: Lamentation Devotion

     

    Približno šest skladb, vse s klavirsko spremljavo.

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica na več artikul. načinov

  • akordi

  • dve etudi (ena klasična, druga iz jazzovske snovi)

  • dve skladbi s spremljavo iz točke 3

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • zahtevnejši posegi pri vzdrževanju inštrumenta (mazanje ležajev, zamenjava blazinic, priprava ali dodelava (dokončanje) jezička

  • osnove transpozicije v 3C

  • lestvice: vse durove in molove lestvice na različne načine (sekvenčni način - do terce, kvarte, kvinte, oktave)

  • celotonska lestvica, zmanjšane lestvice

  • akordi: trizvoki (durovi, molovi, zvečani, zmanjšani), četverozvoki - Maj7, mol7, maj7, zveč7, dur6, mol6

  • peterozvoki in šesterozvoki na pamet po metodi The technique of sax, Part I of Joseph Viola, str. 104 - 146 (Beclee presspublication)

  • niansiranje tona, non vibrato, vibrato, growl, glissando, shake, band, flattarzunge z ozirom na uporabo

  • modalne lestvice in uporaba v jazzu - jonska, dorska, frigijska, lidijska, mixolidijska, eolska, lokrijska

  • začetki improvizacije s tvorjenjem dvotaktnih motivov in uporaba v osemtaktnih in dvanajsttaktnih periodah

  • spoznavanje bluesa in standardov (melodija in  harmonija na saksofonu in klavirju - preprosti primeri)

     

    2. ETUDE     

     

    M. Mule: 18 exercises ou études, d'aprčs Berbiguier

    B. Bernards: 24 virtuoznih etud

    M. Mule: Exercises journaliés d'aprčs Torschak

     

    Približno dva zvezka etud.

     

    Lenie Niehaus: Advanced jazz conception for sax.

                             20 etudes

    Oliver Nelson: Paterns for sax.

    Standardi (melodija s harmonsko spremljavo)

    Obvezno je treba preigrati en zvezek etud (L. Niehaus).

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    F. Obradous: Recueil recital, ll. zvezek

    Danis Joly: Cantilete et danse

    A. Chailleux: Andante et allegro

    J. Ibert: L'âge d'or

    F. Dedruck:Troisičme chant lyrique

    A. Ameller: Suite

    R. Vandelle: Prélude et gigue

    R. Bernier:Hommage é sax.

    Jean Francaix: Cinque dances érotiques

    C. Debussy:Rapsodie pour saxophone

    Gordon Jakob:Variation on a Dorian Theme

    Charles Parker: Be-bob for Alto sax

                              Yardbird originals

     

    Predelati vsaj šest skladb, vse s klavirsko spremljavo.

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica v oktavnih sekvencah

  • akordi (četverozvoki, peterozvoki, šesterozvoki)

  • dve etudi (ena klasična, druga iz jazzovske literature)

  • tri skladbe različne narave s spremljavo

     

    4. letnik  (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • poglabljanje znanja v vseh elementih iz prejšnjih letnikov, v pospešenih tempih in različnih ritmičnih načinih in vezavah. Poudarek na tonalitetah z več kot štirimi predznaki.

  • sedmerozvoki po metodi The technique of sax, Part l by Joseph Viola, str. 147 do 168 (Berclee press publication)

  • navajanje na samostojnost pri interpretaciji skladb

  • igranje težkavnih mest iz orkesterske literature

  • osnove improvizacije po La Porta: A guide to improvisation   

     

    2. ETUDE

     

    M. Mule: 48 études d'aprčs Ferling, augmentées de 12 études nouvelles

    M. Perrin: 22 exercises transcendents

     

    Predelati približno eno tretjino vseh omenjenih etud.

     

    Lenie Niehaus: Duets

    Oliver Nelson: Paterns for sax

     

    3. SUITA, SONATINA, KONCERT   

     

    A. Ameller: Suita

    S. Ostrec: Sonata

    A. Glazunov: Koncert v Es

    H. Tomasi: Concerto

    E. Bozza: Concertino

    J. S. Bach: Variazone iz l. partite za cello

    J. S. Bach: Allemanda iz ll. partite za cello

    J. S. Bach: Bouree iz lV. suite za cello

    C. Débussy: Rapsodie pour Saxophone

     

    4. DRUGE SKLADBE

     

    G. Gershwin: trije preludiji

    C. Hawkins:       White hat and red hair

                             What is the name

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Saksofon se danes pojavlja v simfoničnih orkestrih pa tudi v zabavni in jazzovski glasbi.Učni načrt za ta inštrument za srednjo stopnjo izobraževanja je oblikovan tako, da usvoji dijak  osnovno znanje za prej navedena glasbena področja.

    Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazzovski, pihalni), v komornih ansamblih. Pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; to vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1. 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    ROG 

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje (vaje)

  • drža telesa in inštrumenta

  • nastavek (ustnice, spodnja čeljust, zobje)

  • podrobno seznanjanje z vsemi kombinacijami prijemov (F, F-B z nizkim  tretjim in visokim tretjim ventilom)

  • vaje za intonacijo in vodenje tona (prepihavanje alikvatov legato različnih intervalov in vokalin - oktave in kvinte)

  • legato, non legato, staccato in kombinirane igre

  • okraski

  • transpozicije (Es, E, D, C, Des, G)

  • igra na pamet

  • durove in molove lestvice z akordi (terce, kvinte ...) na različne načine v četrtinkah in šestnajstinkah v zmernem tempu

  • kromatična lestvica (v četrtinkah in triolah)

     

    Milan Janchic: A Practical Guide to French Horn Playing (Wind Music - INC New York)

     

    2. ETUDE

     

    J. Schantl: Grand Theoretical and Practical Method for  the Valve Horn (Wind Music - INC New York)

    C. Kopprach: Etude, I. del - 18 (izbor)

    D. Gurtl: Šola, II. del

    E. Paul: Šola, II. del (24 - 33)

                Šola, III. del (34 - 45)

    J. Devemy: Šola za rog, III. del

    D. Pachutti: Etude za transpozicije

    G. Barboteau: Etude (od 21 - 32)

    H. Maurik: Etude (izbor)

    G. Rossari: Etude (izbor)

    I. Jankolevič: Metoda za rog, I. del

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    E. Szarvanski: Suita

    Y. Desportes: Balada

    C. Grudzinski: Basen

    B. Godard: Uspavanka

    T. Giordani: The contendet sportsman

    J. Shampentier: Pour Diene

    C. Saint-Saens: Romanca

    H. Reutter: Chant du soir

    J. Petrič: Preludij (iz sonate za rog)

    F. Juvanc: 5 fragmentov

    S. Pynoou: Révérie et dance syncopée

    W. A. Mozart: 12 duetov

    V. Polek: Izbor skladb (Moskva 1973)

     

    Najmanj tri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica z akordi

  • dve etudi različne narave

  • dve skladbi s klavirjem (ena slovenska)

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje (kontrola)

  • vaje za intonacijo in vodenje tona (enako kot v 1. letniku)

  • legato, non legato, staccato in kombinirana igra

  • dušeni toni (bouches - z roko in con sordino - z dušilcem)

  • okraski

  • transpozicije (1. letnik in Ges A)

  • igra na pamet

  • durove in molove lestvice z akordi na različne načine

  • kromatična lestvica (v osminkah, triolah  in šestnajstinkah)

  • dinamika, agogika in fraziranje

     

  • Milan Yancich: A Practical guide to French Horn Playing (Wind Music - INC New York)

     

    2. ETUDE

     

    J. Schantl: Grand Theoretical and Practical Method for the Valve Horn (Wind Music - INC New York)

    C. Kopprach:   Etude, I. del, št. 18 - 34

                           Etude, II. del, št. 35, 40, 42, 48, 50, 57

    O. Franz: Etude, I. del

    D. Pachutti: Transpozicije A, G, Ges, B

    J. Devemy: Šola za rog, III. del (po izbiri za transpozicije)

    E. Paul:   Šola, II. del (24 - 33)

                  Šola, III. del (34 - 45)

    H. Maurik: Etude 21 - 24

    G. Barboteau: Etude (od 21 - 32)

    D. Gurtl: Šola, II. del, št. 111, 114, 128, 129, 132, 133, 135, 138, 140, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148

    G. Rossari: Etude št. 5, 6, 7, 8

    G. Kling: 40 etud (po izbiri)

    I. Jankelevič: Metoda za rog, I. del

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Karl Pills: II. intermezzo (sonata)

    L. Cherubini: Sonata št. 1

    G. F. Haendl: Lovska

    P. M. Dubois: Con Acri

    W. A. Mozart: Adagio Religioso

    E. Müller: Fantazija

    F. Siebert: Scherzo

    D. Škroup: Koncertino

    J. Gregorc: Andante iz koncerta za rog

    V. Lovec: Intrada

    R. Matz: 7 skica (po izbiri)

    F. Gallay: Dueti

    O. Franz: 100 duetov

     

    Najmanj tri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

     

    Letni izpit:

  • durove in molove lestvice z akordi

  • dve etudi različne narave

  • dve skladbi s klavirjem (ena slovenska)

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje (kontrola)

  • vaje za intonacijo in vodenje tona (enako kot v 2. letniku)

  • legato, non legato, staccato in kombinirana igra

  • dušeni toni (bouches - z roko in con sordino - z dušilcem)

  • okraski

  • transpozicije (vse)

  • igra na pamet

  • durove in molove lestvice z akordi na različne načine v hitrejšem tempu

  • kromatična lestvica (v osminkah, triolah šestnajstinkah)

  • dinamika, agogika in fraziranje

  • navajanje na poglobljeno interpretacijo (analiza skladbe, stil ...)

  • navajanje na samostojnost v interpretaciji

  • spoznavanje orkestrske literature v okviru šolskega programa

     

     

    2. ETUDE

     

    J. Schantl: Grand Theoretical and Practical Method for the Valve Horn (Wind Music - INC New York)

    C. Kopprasch: Etude, II. del št. 36 - 39, 41, 43-47, 49, 51-56, 58, 59, 60

    E. Paul:  Šola, II. 40 - 45

                 Šola, III. 50 - 56

                 Šola, IV. št. 3, 5, 6, 10, 7, 8, 9, 10

    D. Pachutti: Transpozicije (A B/ALTO/Des As)

    G. Kling: 40 etud (po izbiri)

    G. Rosari: Etude št. 9, 10, 11, 12

    G. Barboteau: Etude 45 - 56

    I. Jankelović: Metoda roga, III. del

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    F. Strauss: Tema z variacijami

    F. Danzi: Sonata

    W. A. Mozart: Koncert št. 1, D-dur

    E. Bozza: Chant lointain

    M. Reger: Romanca

    A. Glazunov: Révérie

    Mike Turn: Fantazija

    G. Vinter: Hunter’s Moon

    I. Štuhec: Štiri skladbe

    B. Bjelinski: Sonatina

     

    F. Poulenc: Elegija

    A. Corelli: Sonatina v F

    O. Franz: 100 Duetov

    M. Pottag: Orkestrske študije

     

    Najmanj tri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

     

    Letni izpit:

  • durove in molove lestvice z akordi

  • dve etudi različne narave

  • dve skladbi s klavirjem

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINA TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • izenačen tonski obseg (F rog C - g)

  • utrjevanje in poglabljanje vseh že obravnavanih tehničnih in muzikalnih prvin

  • stilno poglobljena interpretacija skladb

  • interpretacija sodobnih skladb slovenskih in tujih komponistov

  • Milan Yancich: A Practical Guide to French Horn Playing (Wind Music - INC New York)

     

    2. ETUDE

     

    C. Kopprasch: Etude

    E. Paul:  Šola III. (57 - 60)

                 Šola IV. (izbor)

    G. Kling: 40 etud (izbor)

    F. De Grave: 24 etud op. 13 (izbor)

    I. Jankelevič: Metode roga IV. del

     

    3. SONATE IN KONCERTI

     

    H. Grenzemer: Sonatina

    F. Finke: Sonata

    I. Petrič: Sonata

    W. A. Mozart:   Koncert št. 3, Es-dur

                           Koncertni rondo

    G. F. Telemann: Koncert za dva roga

    B. Dvanonas:  Koncert

     

    4. DRUGE SKLADBE

     

    K. Hessenberg: Nocturne et Rondo

    E. Bigot: 2 Piéces

    R. Berthelot: Frčre Jacques

    P. Ramovš: Zvočna slika

    J. Magdič: Elegija

    B. Ansimov: Poema

    O. Franz: 100 duetov

    R. Boutry: Chassaor.

     

    Najmanj štiri skladbe obvezno s klavirsko spremljavo.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z opretivnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Dijak naj doseže ustrezno tehnično popolnost in soliden muzikalni nivo, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji, izjemoma pa se lahko vključi v orkester. V čim večji meri je treba negovati igro na pamet in igro z lista.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru, v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo; uspešnost nastopanja pa vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    TROBENTA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • pravilna tehnika dihanja (vdih, izdih, dolžina zračnega stebra, hitrost vdiha - predtakt), vaje dihanja brez inštrumenta in z njim

  • nastavek (funkcija ustnic, krožnih ustničnih mišic, spodnje čeljusti in zob)

  • nastavek in vodenje tona (kvaliteta tona, tonska projekcija, vibracija ustnic, igranje na ustnik)

  • vezava tonov (prepihovanje - legato s pomočjo spreminjanja nivoja jezika in zračnega pritiska, izgovorjava vokalov a, o, e)

  • jezik (njegova funkcija, ataka - zastanek)

  • drža telesa in inštrumenta

  • legato, non legato, staccato in kombinirana igra

  • durove in molove lestvice 4 predznakov z akordi (23 1 D 2 zn) v različnih ritmičnih oblikah v šestnajstinkah v zmernem tempu

  • igra na pamet

  • dinamika, agogika in fraziranje

     

    M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

    C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

     

    2. ETUDE

     

    J. B. Arban: I. del

    R. Kopprasch: I. del

    W. Wurm: 45 etud (izbor)

                    62 etud (izbor do št. 30)

    J. Porret: 24 melodičnih in progresivnih etud

    G. Ballay: I. del

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    J. Porret: Concertino 3, 4, 19

    M. Poot: Humoreska

    K. Sxhwaen: Šest bagatel

    J. Matys: Suita

    G. Ballay: Preludij in balada

    J. Barat: Orientale

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica z akordi

  • dve etudi (melodična in tehnična)

  • dve skladbi s klavirsko spremljavo

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • pravilna tehnika dihanja (vdih, izdih, dolžina zračnega stebra, hitrost vdiha), vaje dihanja brez inštrumenta in z njim

  • nastavek (funkcija ustnic, krožnih ustničnih mišic, spodnje čeljusti in zob)

  • nastavek in vodenje tona (kvaliteta tona, tonska projekcija, vibracija ustnic, igranje na ustnik)

  • vezava tonov (poudarek na uporabi vokala v nizki in visoki legi)

  • jezik (enojni jezik, razvijanje hitrosti, dvojni in trojni jezik - priprava)

  • kontrola postavitve inštrumenta v nizki in visoki legi (nepravilnosti: zategovanje in šobljenje ustnic)

  • legato, non legato, staccato in kombinirana igra

  • durove in molove lestvice z akordi (23 1  D  2  zn) v različnih ritmičnih oblikah v šestnajstinkah v zmernem tempu

  • igra na pamet

  • dinamika, agogika in fraziranje

  • transpozicija

     

    M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

    C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

     

    2. ETUDE

     

    J. B. Arban, I., II. del

    R. Kopprasch, II. del

    W. Wurm: 62 etud (nadaljevanje)

    P. Cladomir, I. in II. del

    S. Strnad: Šola za trobento

    Liesering: I. del (transpozicije)

     

    3. DRUGE SKLADBE, npr.:

     

    G. F. Haendel: Concertino

    J. Loilet: Sonata

    A. Donats: Preludij in alegro

    A. Corelli: Sonate in F

    B. Trudič: Rondino

    J. S. Bach: Gavota

    O. I. Čajkovski: Napolitanski ples

    J. Porret: Concertino št. 20

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica z akordi

  • dve etudi (melodična in tehnična)

  • dve skladbi s klavirsko spremljavo

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • nadaljnja širitev vseh tehničnih elementov s poudarkom na hitrosti igranja (enojni, dvojni in trojni jezik)

  • ton in intonacija

  • razširitev in izenačitev tonskega obsega

  • igra z lista - transpozicija

  • nadaljnja dinamična in agogična diferenciacija

  • poglabljanje muzikalnih prvin

     

    M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

    C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

     

    2. ETUDE

     

    J. B. Arban, I. in III. del

    R. Kopprasch, II. del (po potrebi)

    W. Wurm:  62 etud (nadaljevanje po potrebi)

    P. Clodomir, III. del

    Liesering, II. del

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    G. Ballay: Andante Scherzo

    Barat: Fantasie en Mi

    G. F. Haendel: Aria con Variazioni

    M. Ravel: Pavone

    H. Purcel: Sonata

     

    4. DUETI

     

    E. S. Williams:   114 easy duets

                            Progresive elementary

                            Solis and duets

    D. Gatti, II. del (dueti)

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica z akordi

  • dve etudi (melodična in tehnična)

  • dve skladbi s klavirsko spremljavo

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • obvladovanje vseh obravnavanih tehničnih elementov

  • izenačen tonski obseg od fis - c

  • igra z lista

  • transpozicije

  • spoznavanje orkestrske literature - v okviru šolskega programa za orkester

  • poglobljena interpretacija skladb

  • spoznavanje skladb domačih in tujih skladateljev

     

    M. Schlossberg: Daily Drills and Technical Studies for Trumpet

    C. Collins: Lip Flexibility for Trumpet

     

    2. ETUDE

     

    J. B. Arban, III. in IV. del

    W. Wurm:  62 etud (nadaljevanje)

    P. Clodomir: III. in IV. del

    H. L. Clarke:   Karakteristične etude  (C.Fischer INC)

              Tehnične etude (C.Fischer INC)

    Sabarich: Etude (izbor)

     

    3. KONCERTI

     

    Torelli: Koncert

    Priredba: T. Dokšicerja:

    G. Tartini

    P. Telemann

    F. Veraccini

    T. Albinoni

    Porrino: Concertino

    4. DRUGE SKLADBE

     

    D. Šostakovič: Pesem pionirjev

    P. I. Čajkovski: Valse sentimentale

    Boutry: Trompetunia

    Rangnon: 1 er Solo de Concert

    Purcell: Sonata

    H. Busser: Andante in Allegro

    P. Šivic: 4 skladbe za trobento

    I. Petrič: Sonate

    Rongnon: 1 er Solo de Concert

    A. Goedicke: Koncertna etuda

     

    5. DUETI

     

    Nadaljevanje iz 3. letnika.

     

    6. SEZNANJANJE Z ORKESTRSKO LITERATURO

     

    (izvlečki za trobento)

     

    2.Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Dijak naj doseže ustezno tehnično popolnost in muzikalni nivo, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji; izjemoma pa se lahko vključi tudi že v orkester. V čim večji meri je treba negovati igro z lista in igro na pamet.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; uspešnost nastopanja  vpliva tudi na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku zaključi predmet z razredno oceno.

     

    POZAVNA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje

  • drža telesa in inštrumenta

  • nastavek (ustnice, spodnja čeljust, zobje)

  • nastavek in vodenje tona (kvaliteta tona, tonska projekcija, vibracija ustnic, igranje na ustnik)

  • jezik (funkcija jezika, ataka - zastanek)

  • vaje za intonacijo in vodenje tona

  • legato, non legato, staccato in kombinirana igra

  • igra na pamet, durove in molove lestvice z akordi (3 d zm) v četrtinkah in zmernem tempu

  • dinamika, agogika, fraziranje

     

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    R. Müller: Tehnične vaje, I. del

    A. Lofosse: Méthode Complčte (od 11. do 36 strani)

    C. Blume: 12 etud

     

    Ker gre pri R. Müllerju in A. Lofosseju v bistvu za dva različna sistema obravnave inštrumenta (nemški in francoski), je priporočljivo, da dijak spozna obe metodi.

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    H. Gagnebin: Sarabanda

    J. S. Bach: Le plaisir du tromboniste

    V. Blaževič: Izbor skladb iz šole za pozavne s klavirsko spremljavo

    Matej: Informatorium (izbor)

    I. Štuhec: Vesela skladbica

    H. Albert: Andante

    A. Krieger: Allegretto

    V. Rathgeber: Minuetto

    G. F. Telemann: Con moto

    G. B. Pergolesi: Aria

    G. Habicht: Alla marcia Aria Burleska

    F. Schubert: Jutranji pozdrav

    L. Cherubini: Pesem

    O. Nicolai: Balada

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi (melodična in tehnična)

  • dve skladbi s klavirsko spremljavo

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • nadaljevanje in poglobitev tehničnega in muzikalnega dela iz 1. letnika

  • posebne vaje za razvijanje hitrosti igre (sinhronizacija giba desne roke in nastavka)

  • vse durove in molove lestvice z akordi (3 D zm) v osemnajstinkah v zmernem tempu

  • kromatična lestvica (v osemnajstinkah)

  • igra v različnih ključih

  • dinamika, agogika, fraziranje

  • interpretacija (stilna, karakterna)

     

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    R. Müller: Tehnične vaje

    A. Lofosse: Méthode Complčte (nadaljevanje)

    G. Blume: Etude, III. del

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    P. Gabaye: Complainte

    R. Clerrisse: Pričre

    F. Schubert: Podoknica

    Mühlfeld: Romanca

    C. Brawn: Meditation

    J. Matej: Informatorium (izbor)

    V. Landa: Racman Paja in pozavna

    K. Schaen: Intermezzo

    R. Hofmann: Studie

    E. Böhlmann: Miniaturna suita Sonatina

    A. Parlow: Romanca

    J. S. Alschausky: Arieta

    A. Neibig: Fantasia Koncertni komad

    E. Paudert: Aria

    F. Schubert: Erlk 50 1nig

    F. Manns: Romanca

    A. Schiele: Balada

     

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi (melodična in tehnična)

  • dve skladbi s klavirsko spremljavo

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • nadaljevanje razvitosti tehničnega dela; pri tem je treba poudariti stopnjevanje hitrosti gibanja

  • durove in molove lestvice z akordi (3 D zm) v šestnajstinkah v hitrem tempu

  • kromatična lestvica (v šestnajstinkah)

  • igra v različnih ključih

  • nadaljevanje dinamične in agogične diferenciacije in fraziranje

  • interpretacija cikličnih oblik

  • igra z lista

     

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    R. Kopprasch: Vaje, I. del

    C. Blume: Vaje, III. del

    Grigorijev: izbrane vaje I.

    E. Gaetke: Tehnične študije, I. del

    A. Lafosse: Méthode complčte (nadaljevanje)

     

    3. KONCERTINO

     

    A. Sachse: Koncertino

    W. Rex: Koncertino

    J. Novakovski: Koncertino

    O. Flisehmann: Koncertino

     

    4. DRUGE SKLADBE

     

    N. Ostrova-Jakovljeva: Dve skladbi

    M. Reutter: Ostinato

    P. M. Dubois: Neuf pičces

    I. Štuhec: Scherzino

    K. Odak: Impromptu

    F. Malige: Mali koncert

    S. Siarh: Pesem brez besed

    H. Behrsing: Tema z variacijo

    M. Büttner: Dve improvizaciji

    H. Jung: Bagatela

    A. Parlow: Fantazija

    W. Mühlfeld: Koncertni komad

    J. Demerssmann: Kavatina

    J. S. Alschausky: Serenada

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi (melodična in tehnična)

  • dve skladbi (concertino in slovenska skladba)

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • utrjevanje in poglabljanje vseh že obravnavanih tehničnih in muzikalnih prvin

  • poglobljena interpretacija skladb

  • navajanje na samostojnost pri interpretaciji

  • interpretacija koncerta in drugih oblik

  • spoznavanje sodobnih skladb slovenskih in tujih komponistov

     

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    R. Kopprasch: Vaje II. del

    E. Gaetke: Tehnične študije I., II. del

    V. Blaževič: Šola za trombon I. zvezek (od 1 do 36)

    A. H. Conilland: 26 études téchniques

    A. Lafosse: Méthode complčte (nadaljevanje)

     

    3. KONCERTI, SONATE IN SUITE

     

    F. Grafe: Koncert

    C. Bresgen: Koncert

    P. M. Dubois: Solo de concert

    F. David: Koncert

    H. F. Haendel: 2 sonati (F in C-dur)

    A. Vivaldi: Sonata

    I. Štuhec: Suita

     

    4. DRUGE SKLADBE

     

    R. Bautry: Choral varié

    F. Casimiere: Thčme varié

    D. Dondorme: Cantabile et caprice

    B. Montbrun: Aria

    V. Gržinič: Preludij

    V. Lovec: Recitativ in arija

    J. S. Alshcausky: Koncertni komad, Romanca, Valcer, Aria, Koncert št. 1

    W. Rex: Concertino

    R. Jemlich: Concertino

    E. Paudert: Koncertni komad

    H. Behrsing: Ritmične jazzovske študije

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Dijak naj doseže ustrezno tehnično popolnost, spozna in usvoji vse izrazne značilnosti inštrumenta ter solidno muzikalno raven, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji, izjemoma pa se bo lahko vključil v orkester.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru (simfonični, jazzovski, pihalni), v komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Dijaki, ki niso določeni za orkester, se morajo vključiti v zbor. Zelo pomembno je, da čim več nastopajo; uspešnost nastopanja vpliva na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    TUBA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • preponsko dihanje

  • drža telesa in inštrumenta

  • nastavek (ustnice, čeljust in zobje)

  • nastanek in vodenje tona (kvaliteta tona, vibracija ustnic, igranje na ustnik)

  • jezik (funkcija jezika, ataka)

  • vaje za intonacijo in vodenje tona

  • legato, non legato, staccato in kombinirana igra

  • igra na pamet, durove in molove lestvice  z nižaji, z akordi (3 D zn) v četrtinkah

  • zmeren tempo

  • dinamika, agogika, fraziranje

     

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    R. Kitzer: Šola, II. del

    L. Vjfalusi: Šola (1. - 64. stran)

     

    3. DRUGE SKLADBE na primer

     

    J. S. Bach: Melodija Covrante

    Kisteteny: Largo Adagio (št. 73), Largo (št. 124)

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica z akordi

  • dve  etudi (melodična tehnična)

  • skladba s klavirsko spremljavo

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI  CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • nadaljevanje in poglobitev tehničnega in muzikalnega dela iz 1. letnika

  • posebne vaje za razvijanje hitrosti igre-durove in molove lestvice z višaji, akordi, (3 D zn) v četrtinkah

  • zmeren tempo

  • dinamična in agogična diferenciacija, fraziranje

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    R. Kietzer: Šola, II. del

    L. Ujvalusi: Šola, (65. - 127. stran)

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Na primer:

    Z. Kodely: Epigram

    Kisteteny: Adagio

    N. Rakov: Arija

    I. Štuhec: Andante

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi (melodična in tehnična)

  • dve skladbi

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • nadaljnja razširitev tehničnega in muzikalnega dela s poudarkom na stopnjevanju hitrosti igranja

  • durove in molove lestvice z akordi v osminkah - hitrejši tempo

  • kromatična lestvica

  • igra z lista

     

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    Bianchini: Šola za tubo

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Na primer:

    Kisteteny: Giaccoso

    Arany: Humoreska

    A. Goedicke: Improvizacija

    I. Štuhec: Groteskna koračnica

     

    Letni izpit:

  • lestvica z akordi

  • dve etudi

  • dve skladbi

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • poglabljanje in utrjevanje vseh že obravnavanih tehničnih in muzikalnih prvin

  • izenačen tonski obseg

  • igra z lista

  • spoznavanje orkestrske literature (part za tubo)

  • poglobljena interpretacija skladb

  • navajanje na samostojnost pri interpretaciji

  • spoznavanje sodobnih del slovenskih in tujih skladateljev

     

    M. Schlossberg: Tehnične vaje

    C. Colins: Flexibilities

     

    2. ETUDE

     

    M. Hejda: Šola za tubo

    R. Koprasch: Šola za tubo, I. del

    H. Busser: 12 melodičnih etud

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Na primer:

     

    P. Ramovš: Koncert za tubo in orkester

    J. Haydn: Koncert

    M. Marcello: F-dur sonata

    J. E. Galliard: 6 sonat (d-mol)

    Kotov-Blaževič: Koncertna etuda

    Tkačenko: Elegija

    V. Blaževič: Koncertna skladba

    I. Petrič: De profundis

     

    P. Ramovš: Duet za tubo in pozavno.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Zaradi večjih sposobnosti tega inštrumenta (velikost, teža, ustnik...)  se dijaki do 14. leta starosti praviloma ne učijo tube. Skoraj nujno pa je, da se za ta inštrument odločijo dijaki, ki so se prej učili pozavno, rog, trobento ali tudi kak drug inštrument.

     

    Dijak naj doseže določeno tehnično popolnost in solidno muzikalno raven ter spozna vse izrazne značilnosti inštrumenta, da bo lahko nadaljeval izobraževanje na visoki stopnji, izjemoma pa bi se lahko vključil v  orkester.

     

    V čim večji meri je treba negovati igro na pamet. Del izpitnega gradiva je treba igrati na pamet in ob klavirski spremljavi.

     

    Dijaki morajo igrati v orkestru, komornih ansamblih, enkrat na teden pa imajo korepeticije. Zelo pomembno je, da dijaki čim več nastopajo; uspešnost nastopanja vpliva na izpitno oceno.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

         

    V 1., 2. in 3. letniku opravlja dijak letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     

    TOLKALA

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

    Razvijanje ritmičnih in tehničnih prvin:

  • mali boben (tremolo; dvojni udarec; enojni predložek)

  • vibrafon (durove in molove lestvice v dveh oktavah s trizvoki)

  • timpani (tremolo uglaševanje)

     

    2. ETUDE

     

    Jacques Delecluse: Méthode de caisse claire (Leduc)

    Josef Stojko: Šola za mali boben

    R. Hochrainer: Übungen für kleine Trommel Doblinger (od 50 naprej)

    Kupinski: Šola za mali boben (od 50. vaje naprej)

    Morris Goldenberg:   Modern School for snare drun

                                      Modern School for xylophon vibrafon and marimba

    Jasques Delecluse: Méthode complčte (za vibrafon)

     

    Prvih deset etud iz vsake zbirke.

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Felix Passerone: Petites pičces (7 vaj za tolkala s klavirjem)

    Desportes: Tema z variacijo

    Pierre Paubon: Prélude et danse (za flavto in tolkala)

    Mozart:  Ogledalni kanon za vibrafon, 2 marimbi in zvončke (arr.S.Leonard)

    F. Dupin: Epitaf za vibrafon in klavir

    P. Ramovš: 3:2 za tolkala solo

    Serge Baudo: Bacchanal (za timpane in klavir) iz dela TRIOS DANSES

                           POIENNES

     

    Izbrana skladba naj bo prilagojena dijakovi tehnični zmogljivosti, preigra pa naj še čim več vaj.

     

    Letni izpit:

  • durove in molove lestvice čez 2 oktavi s trizvokom (vibrafon)

  • etude ali skladba tehnične narave za mali boben

  • skladba za vibrafon (iz predpisanega materiala)

  • skladba za timpane oziroma etuda (iz predpisanega materiala)

     

    2. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • nadaljnja izdelava tehnike

  • lestvice je treba igrati v hitrejšem tempu s trizvoki in D7

  • pri malem bobnu mora dijak obvladati igro STACCATO

  • pri timpanih je treba vaditi razne ritmične prehode prek dveh ali treh inštrumentov in uglaševanje

  • pri vibrafonu in ksilofonu dijak pridobiva tehnično znanje s preigravanjem etud v hitrejšem tempu

  • spoznavanje različnih glasbenih oblik

  • seznanjanje z igro na druge tolkalne inštrumente: činele, tamburin, triangel, zvonove, zvončke, tempel bloke, tomtome, bongose, veliki boben.

     

    2. ETUDE

     

    J. Delecluse:      Méthode de caisse claire

                             30 etud za timpane

                             Methode complete (za vibrafon)

    Josef Stojko: Šola za tolkala

    R. Hochrainer: Übungen für kleine Trommel doblinger (od 50 naprej)

    Kupinski: Šola za tolkala (od 50. vaje naprej)

    M. Goldenberg:  Modern School for snare drun

                              Modern School for vibrafon xylophon and marimba

    Felix Passerone: test 1- 8 za timpane

     

    Dijak naj preigra drugih deset etud iz vsake zbirke.

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Ludmila Stawowy: Sonatina za dva tolkalca

    Pierre Petit: HORS - D’OEUVRE

    E. Bigot: Timpaniana

    E. Bozza: Rythmic

    Prokofjev: Marš za ksilofon št. 1 in 2.

    Glazunov: Tanec

    B. Smetana: Polka

    Mozart: Dua (priredba za dva vibrafona)

     

    Preigrati je treba čim več skladb in pri tem posvetiti posebno pozornost muzikalni obdelavi. Diferencirati dinamiko, agogiko in razvijati občutek  za pravilno fraziranje.

     

    4. IGRA Z LISTA

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica čez 2 oktavi s trizvokom in D7

  • etuda za mali boben oziroma skladba za več tolkalnih inštrumentov

  • etuda za vibrafon xylophon

  • etuda za timpane oziroma skladba za več tolkalnih inštrumentov

     

    3. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • v tretjem letniku naj učenec spoznava in osvaja tehniko

  • pri vibrafonu naj vadi melodične obrazce v vseh durih, posebno pozornost pa je treba posvetiti pedalizaciji

  • vadi naj tudi kombinacijo več tolkalnih inštrumentov in izmenjavo različnih palic med igranjem

  • pri timpanih je treba vaditi preuglaševanje med igranjem

  • treba je posvetiti pozornost tudi vajam za činele in tamburin (prstni tremolo)

  • spoznavanje in obvladovanje daljših glasbenih oblik

     

    2. ETUDE

     

    J. Delecluse:    Méthode de caisse claire

                            30 etud za timpane

                            Méthode complčte (za vibrafon)

                            20 etud za ksilofon (1 - 10)

    Felix Passerone: Test 8 - 16 za timpane

    J. Stojko: Šola za tolkala

     

    M. Goldenberg: Modern School for snare drun

                             Modern School for vibrafon, xylophon and marimba

     

    Dijak naj preigra nadaljnjih deset etud.

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Darius Mihalud: Koncert za tolkala in mali orkester

    J. Delecluse: A la maničre de.. št. 3 za tolkala in vibrafon

    Siegfried Fink: Impresije za flavto in vibrafon

    Zdenko Fibich: Poeme za vibrafon

    Alain Webwr: Fuga za tolkala in klavir

    J. S. Bach: Sonata za flavto št. 1 in 2 (priredba za vibrafon)

     

    Dijak naj preigra čim več skladb. Pozornost je namenjena stilni izvedbi.

    Na vibrafon, ksilofon in zvončke naj dijak igra čim več baročnih skladb (priredbe iz izvirnikov). Paziti je treba na artikulacijo fraz, okraske in dinamiko.

     

     

     

    4. IGRA Z LISTA    

     

    Letni izpit:

  • durova in molova lestvica s trizvokom in D7

  • baročna skladba za vibe ali ksilofon (priredba)

  • dve skladbi za tolkala (za več inštrumentov)

     

    4. letnik (105 ur)

     

    1. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

     

  • dijak naj vadi vaje za kondicijo dolgo trajajoče tremole na malem bobnu in timpanih v različnih dinamikah

  • durove in molove lestvice mora obvladovati na vibrafonu, ksilofonu in zvončkih v hitrih tempih

  • vaje za kromatiko in celotonsko lestvico prek treh oktav

  • pedalizacijo mora obvladovati samostojno

  • obvladati mora tudi igro s tremi, štirimi palicami na vibrafonu, ksilofonu in marimbi

  • pri timpanih naj bo igra tekoča, ritmično čvrsta, z natančnim uglaševanjem in preuglaševanjem

  • od drugih tolkalnih inštrumentov je treba posvetiti pozornost vajam za zvonove, zvončke in kastanjete  

  • dijak naj se seznani še z nekaterimi manj znanimi tolkali, kot so: javanski gongi, jošidi, wind chain, wood chain, slap stick, kravji zvonec in latinskoameriška tolkala

  • obvezno mora spoznati in obvladati moderne označbe (znaki) za inštrumente, palice in moderno notacijo 

  • naučiti se mora imena inštrumentov v slovenskem, nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku

     

    2. ETUDE

     

    J. Delecluse:  Méthode de caisse claire

                          30 etud za timpane

                          Méthode complčte (za vibrafon)

                          20 etud za ksilofon (10 - 20)

    M. Goldenberg: Modern School for vibrafon, xylophon and marimba

     

    Iz omenjene literature naj dijak preigra najtežje etude.

     

    3. DRUGE SKLADBE

     

    Uroš Rajko: Miniature za tolkala in klavir (priredba baročnih sonat za vibrafon)

    J. S. Bach: Sonati za flavto št. 3 in 4

    Platti: Sonata v A-duru

    Michael Blavet: 6 sonatin

    Witold Rudžinski: Variacije in fuga za tolkala solo

    Henri Tomasi: Concert Asiatique

    Pierre Devaux: Baterie-Sketch 1 za tolkala in klavir

    Simon Ple: Dance za tolkala in klavir

    G. Delerue: Mouvements za tolkala in klavir

     

    V četrtem letniku dijak nadaljuje igranje skladb s klavirjem.

     

    4. IGRA Z LISTA

     

    (zahtevnejša literatura)

     

    5. ORKESTRSKA LITERATURA

     

    V tem letniku se mora dijak spoznati tudi z zahtevnejšimi deli orkestrske literature.

     

    Timpani: Beethoven:  simfonije od 1 - 9

                   I.Stravinski: Posvetitev pomladi

                                       in drugo

    Mali boben:   Ravel:   Bolero

                          R. Korsakov: Šeherezada

                          F. v. Suppe: Pikova dama

                                             in drugo

     

    Za več inštrumentov: I. Stravinski: Zgodba o vojaku

     

    Dijak mora spoznati osnovno vzdrževanje tolkalnih inštrumentov, zamenjavo kož in popravilo palic.

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN  MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Približno tretjina učnega časa je namenjena tehniki, druga tretjina etudam in tretja drugim skladbam - literaturi. V zadnjih dveh letnikih posvetimo več časa izdelavi skladb; pri tem upoštevamo individualno sposobnost dijaka.

     

    Obvezno je, da se dijak v vseh štirih letih izpopolnjuje z vključevanjem v skupinsko igro (komorna igra, orkester in različni drugi ansambli).

     

    Pomembni so tudi nastopi. Dijaki morajo nastopati ves čas izobraževanja individualno ali skupinsko. Uspešno nastopanje se upošteva pri oceni .

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    V 1., 2. in 3. letniku dijak opravlja letni izpit, v 4. letniku pa zaključi predmet z razredno oceno.

     

     


    2. SOLFEGGIO 

    I. OPREDELITEV PREDMETA

     

    Predmet se poučuje v vseh letnikih, in sicer: v prvem 3 ure, v drugem, tretjem in četrtem letniku po 2 uri na teden; skupni obseg 315 ur.

    Je eden od temeljnih predmetov tega modula.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

       

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Dijaki:

  • odkrivajo, razvijajo in poglabljajo glasbene sposobnosti in splošne muzikalne predstave

  • utrjujejo doseženo predznanje

  • razvijejo občutek za enakomerno pulziranje ter pomnjenje absolutnih in relativnih trajanj osnovnih ritmičnih vrednosti

  • obvladujejo taktiranje  (pulziranje) osnovnih, sestavljenih in mešanih taktovskih načinov

  • zavestno obvladujejo ritmično gibanje na različnih težavnostnih stopnjah,

  • razvijajo in poglabljajo sposobnost za aktivno branje ter izvajanje posameznih glasov v  štirih ključih: v violinskem g-ključu, v basovskem f-ključu, v altovskem c-ključu in tenorskem c-ključu

  • odkrivajo in razvijajo absolutno intonacijo v okviru diatonike z alteracijami ter atonalne melodike (intervalno)

  • zavestno spremljajo vertikalna in horizontalna gibanja v harmonskem in kontrapunktičnem glasbenem stavku

  • poglabljajo glasbeni spomin in logiko

  • razvijajo glasbeno estetsko oblikovanje

  • razvijajo in poglabljajo sposobnosti za hkratno spremljanje večglasnega stavka v vertikali in horizontali

  • analizirajo zvočne zglede upoštevaje na teoretične zakonitosti

  • razlikujejo posamezne glasove in inštrumente po barvi

  • zapisujejo  notno sliko po reprodukciji

  • dojemajo barvne sestave dveh, treh ali več inštrumentov v unisonu

  • usvajajo popolno slušno predstavo

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ ali  vsebine.

     

    1. letnik (105 ur)

     

    1. GLASBENA TEORIJA

     

    Cilji:

     

    Dijaki:

  • razumejo in usvojijo zakonitosti glasbene teorije

  • znajo teoretično glasbeno znanje ustrezno uporabiti v primerih iz glasbene literature

  • spoznajo pomen osnovne glasbene teorije v povezavi z drugimi glasbenimi disciplinami (harmonija, kontrapunkt, oblikoslovje, nauk o inštrumentih...)

     

    Vsebina:

     

    Glasbena umetnost

     

    a)

    Zvočni pojavi, glasbena izrazna sredstva (šum, zven, ton)

    Razvoj glasbenega zapisa - glasbena pisava

     

    b)

    Glasba v času

  • hitrost, mera, ritem, moč

  • takt, taktiranje, predtakt, vzmah (označevanje)

  • ritmične posebnosti (sinkopa, triola...)

  • izoritem, poliritem, komplementarni ritem

     

  • c)

    Tonski sistem

  • pregled oktav

  • notni sistem

  • ključni (razvoj)

  • razvoj terčnega sistema v naravnem zaporedju delnih (alikvotnih) tonov

  • predznaki

  • cel ton – polton

  • temperirani sistem, komorni a

     

  • d)

    Intervali

  • kvantiteta in kvaliteta

  • interval kot izrazno sredstvo

  • diatonika, kromatika, enharmonija

  • konsonančni – disonančni intervali

  • obrati intervalov

     

  • e)

    Tonski sestavi (lestvice)

    1. durove     - naravni ali čisti dur

                        - harmonični dur

    2. molove     - naravni mol

                        - harmonični mol

                        - melodični mol

    I.      funkcijske vrednosti posameznih stopenj

    II.     glavne in stranske stopnje

    III.    vodilni ton

    IV.    kvintni krog

    3. modusi

    4. pentatonika

    5. ciganska, istrska, balkanska, arabska

    6. kromatična

    7. celotonska

     

    f)

    Transpozicija

  • realna

  • tonalna

     

  • g)

    Trizvoki

  • kvintakordi v duru in molu

  • prestavitev kvintakordov

  • funkcije – mnogostranost trizvokov

     

  • h)

    Četverozvok

  • četverozvoki v duru in molu

  • predstavitev četverozvokov

  • funkcije in mnogostranost

     

  • i)

    Petero- in šesterozvoki

     

    j)

    Terčna sorodnost, pojem tonalitete - tonalnost, alteracija, pretolmačenje akordov, atonalnost

     

    k)

    Monodija, homofonija, polifonija

    Politonalnost, bitonalnost

    Dodekafonija, serielna glasba

     

    l)

    Glasbeni okraski in zapisovanje

  • znaki za okrajšave v notni pisavi

  • znaki za artikulacijo

  • agogične označbe

  • karakterne označbe

  • označbe za tempo

     

  • m)

    Glasbeni zapis

  • tradicionalni (zapis enoglasja, dvoglasja, triglasja, štiriglasja, zapisi orkestralnih partitur)

  • sodobni

     

  •  

    2.

    RITMIČNA GIBANJA

     

    2.1.

    Vaje za enakomeren metrični utrip

     

    2.2.

    Vaje za pomnjenje absolutnih in relativnih trajanj osnovnih ritmičnih vrednosti

     

    2.3.

    Vaje za taktiranje dvodobnih, tridobnih in štiridobnih taktov

     

    2.4.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj (ritmični vzorci - 30 vaj)

     

     

    2.5.

    Izvajanje 70 vaj na ustrezni težavnostni stopnji (z delitvijo in poddelitvijo dobe)

    (50 - 60 ritmičnih vaj)

     

    2.6.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem in basovskem ključu (24 vaj)

     

    2.7.

    Ritmični narek

     

    3.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za utrjevanje lestvičnih stopenj v duru in molu

     

    3.2.

    Kadenčne vaje z različnimi izhodišči s spodnjim in zgornjim menjalnim tonom (diatoničnim) v treh različicah

     

    3.3.

    Izvajanje glasbenih zgledov iz tujih glasbenih del (diatoničnih)

     

    3.4.

    Izvajanje glasbenih zgledov iz slovenskih glasbenih del (diatonika)

     

    3.5.

    Intervalne vaje (sekunde, terce, kvarte - 16 vaj v petih variantah)

     

    3.6.

    Intervalni vzorci

     

    3.7.

    Ritmično-melodične enoglasne vaje za fraziranje s spremljavo klavirja (15 do 17 vaj)

     

    3.8.

    Vaje za dvoglasno melodično gibanje v violinskem in basovskem ključu

     

    3.9.

    Enoglasni in dvoglasni narek

     

    4.

    HARMONSKA GIBANJA

     

    4.1.

    Vaje za zmanjšani, molov, durov in zvečani kvintakord, združene s širjenjem intervalov z izhodiščem srednjega tona

     

    4.2.

    Vaje za barvno razlikovanje zmanjšanih, molovih, durovih in zvečanih kvintakordov

     

    4.3.

    Vaje za barvno  razlikovanje zmanjšanih-molovih, durovih in zvečanih sekstakordov

     

    4.4.

    Vaje za barvno razlikovanje zmanjšanih, molovih, durovih in zvečanih kvartsekstakordov

     

    4.5.

    Vaje za dominantni septakord  z obrnitvami in razvezi

     

    4.6.

    Vaje za kadenčna zaporedja po generalbasu

     

    Pojasnilo: V tem letniku izdela učitelj časovno razporeditev učne snovi za vsako smer posebej. Pri razporejanju vsebine vseh štirih poglavij upošteva predznanje dijakov, glavni predmet v smeri (inštrument, petje oziroma glasbeni stavek) in povezovanje vsebin obeh predmetov.

     

    2. letnik (70 ur)

     

    1.

    RITMIČNA GIBANJA

     

    1.1.

    Vaje za enakomeren glasbeni utrip in glasbeni spomin

     

    1.2.

    Vaje za taktiranje dvodobnih, tridobnih in sestavljenih taktov

     

    1.3.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj; (ritmični vzorci; 70 vzorcev)

     

    1.4.

    Izvajanje ritmičnih vaj na ustrezni težavnostni stopnji (z delitvijo in poddelitvijo dobe, z ritmičnimi posebnostmi, alla breve....

    (50 - 60 ritmičnih vaj)

     

    1.5.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem in basovskem ključu (18 vaj)

     

    1.6.

    Ritmični narek

     

    2.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    2.1. a)

           b)

    Vaje za mutacijo

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.2. a)

           b)

    Vaje v molu – duru (harmoničnem duru)

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.3.

    Kromatični menjalni toni v duru in molu

     

    2.4. a)

           b)

    Kromatični prehajalni toni

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.5. a)

           b)

    Stabilne alteracije - zvišana IV. stopnja v duru in molu

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.6.

    Kadenčne vaje v harmoničnem duru, s kromatičnimi menjalnimi toni in zvišano IV. stopnjo

     

    2.7.

    Intervalne vaje (kvinte, sekste, septime 10 - vaj)

     

    2.8.

    Intervalni vzorci

     

    2.9.

    Ritmično-melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (14 - 17 vaj)

     

    2.10.

    Vaje za dvoglasno melodično gibanje v violinskem in basovskem ključu

     

    2.11.

    Enoglasni in dvoglasni narek

     

    3.

    HARMONSKA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za barvno razlikovanje vseh vrst trizvokov v ozki in široki legi

     

    3.2.

    Vaje za barvno razlikovanje  dominantnega četverozvoka z obrati v ozki in široki legi

     

    3.3.

    Vaje za barvno razlikovanje-molovega trizvoka z malo septimo in durovega trizvoka z veliko septimo

     

    3.4.

    Vezave trizvokov s spreminjanjem enega, dveh ali vseh treh akordičnih tonov

     

    3.5.

    Harmonske zveze:

    a) s kvintakordi glavnih stopenj

    b) s sekstakordi glavnih stopenj

    c) s kvartsekstakordi (prehajalnimi, menjalnimi in zadržanimi)

    č) s stranskimi stopnjami

    d) z dominantnim četverozvokom

     

    3. letnik (70 ur)

     

    1.

    RITMIČNA GIBANJA

     

    1.1.

     

    Vaje za enakomeren metrični utrip in glasbeni spomin

     

    1.2.

    Vaje za taktiranje sestavljenih in mešanih taktov

     

    1.3.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj  (ritmični vzorci - 56 vzorcev)

     

    1.4.

    Izvajanje ritmičnih vaj na ustrezni težavnostni stopnji

    (40 - 50 vaj)

    1.5.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v altovskem c-ključu (18 - 21 vaj)

     

    1.6.

    Ritmični nareki ustrezne težavnostne stopnje

     

    2.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    2.1. a)

           b)

    Stabilne alteracije - znižana II. stopnja v duru in molu

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.2. a)

           b)

    Zvišana druga stopnja v duru

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.3. a)

           b)

    Stranske dominante v duru

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.4. a)

           b)

    Stranske dominante v molu

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.5. a)

           b)

    Elipse

    Zgledi iz glasbenih del

     

    2.6.

    Kadenčne vaje v vseh možnostih s stabilnimi alteracijami (posameznimi in v kombinacijah)

     

    2.7.

    Intervalne vaje (16 - 20 vaj)

     

    2.8.

    Ritmično-melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (16 - 20 vaj)

     

    2.9.

    Enoglasni in dvoglasni nareki

     

    2.10.

    Poslušanje in zapisovanje odlomkov glasbenih del (zapisovanje posameznih glasov ali dopolnjevanje nepopolnega ali napačnega zapisa)

     

    3.

    HARMONSKA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za barvno razlikovanje vseh kvintakordov, sekstakordov in kvartsekstakordov ter dominantnega četverozvoka v ozki in široki legi

     

    3.2.

    Vaje za barvno razlikovanje-molovega kvintakorda z malo septimo, durovega kvintakorda z veliko septimo, zmanjšanega kvintakorda z malo septimo in zmanjšanega kvintakorda z zmanjšano septimo z obrati v ozki in  široki legi

     

    3.3.

    Vezave četverozvokov  v ozki legi s spreminjanjem enega, dveh ali treh akordičnih tonov

     

    3.4.

    Harmonske zveze

    a) četverozvoki v duru

    b) četverozvoki v molu

    c) stranske dominante v duru

    č) stranske dominante v molu

    d) elipse

     

    3.5.

    Štiriglasno petje vokalnih skladb s teoretično analizo in zavestnim poslušanjem štiriglasja

     

    4. letnik (70 ur)

     

    1.

    RITMIČNA GIBANJA

     

    1.1.

    Vaje za enakomeren metrični utrip in glasbeni spomin

     

    1.2.

    Vaje za taktiranje z menjavo mere in tempa

     

    1.3.

    Vaje za fraziranje ritmičnih gibanj (ritmični vzorci  - 50 vaj)

     

    1.4.

    Izvajanje ritmičnih vaj v ustrezni težavnostni stopnji

    T. Habe: Ritmične vaje (36 - 40 vaj)

     

    1.5.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo v violinskem, basovskem, altovskem in tenorskem ključu (15 - 17 vaj)

     

    1.6.

    Ritmično branje (parlato) na glasbeno abecedo in solmizacijo z menjavanjem ključev (1 - 5 vaj)

     

    1.7.

    Ritmično branje glasbenih okraskov (predložki, doložki, trilčki) in okraskov (1 - 4 vaje)

     

    1.8.

    Ritmični nareki v ustrezni težavnostni stopnji

     

    2.

    MELODIČNA GIBANJA

     

    2.1.

    Petje septakordov, kvintsekstakordov, terckvartakordov in sekundakordov navzgor in navzdol ter z menjavanjem smeri

     

    2.2.

    Kombinacije različnih oblik četverozvokov v sekvenčnem gibanju

     

    2.3.

    Melodične vaje z razloženimi četverozvoki in peterozvoki (1 - 14 vaj)

     

    2.4.

    Melodične vaje z alteracijami (kombinacije stabilnih in labilnih alteracij), izmiki in modulacijami (1 - 17 vaj)

     

    2.5.

    Vaje za zmanjšani četverozvok

     

    2.6.

    Melodične vaje z enoharmonično modulacijo (zmanjšani četverozvok,  zvečani trizvok in alterirani 6/5) (1 -20 vaj)

     

    2.7.

    Zgledi iz glasbenih del z ustrezno problematiko (1 - 15 odlomkov)

     

    2.8.

    Intervalne vaje  (1 - 20 vaj)

     

    2.9.

    Transponirani intervali, tehnične vaje za transponirane intervale v obsegu štirih oktav

     

    2.10.

    Kadenčne vaje v  vseh variantah

     

    2.11.

    Ritmično melodične enoglasne etude za fraziranje s spremljavo klavirja (11 - 13 vaj). Etude so zapisane z menjavami vseh štirih ključev

     

    2.12.

    Petje štiriglasnih koralov (v različnih ključih)

     

    2.13.

    Enoglasni in dvoglasni nareki (v ustrezni težavnostni stopnji)

     

    2.14.

    Poslušanje odlomkov glasbenih del (zapisovanje posameznih glasov ali dopolnjevanje nepopolnega ali napačnega zapisa) z uporabo walkmana

     

     

    3.

     

    HARMONSKA GIBANJA

     

    3.1.

    Vaje za barvno razlikovanje vseh kvintakordov in septakordov s  prestavami  v vseh legah

     

    3.2.

    Vaje za barvno razlikovanje dominantnega nonakorda z veliko ali malo nono

     

    3.3.

    Vezave četverozvokov v ozki legi s spreminjanjem enega, dveh ali treh akordičnih tonov

     

    3.4.

    Harmonske zveze:

    a) z uporabo alteriranih akordov

    b) z uporabo modulacij

    (18 - 19 vaj)

     

    3.5.

    Štiriglasno petje vokalnih skladb s teoretično analizo in zavestnim poslušanjem štiriglasja

     

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pri učni uri solfeggia je pomembno, da je pouk organiziran, vse izvajanje pa mora biti natančno, v ustreznem tempu, z dobrim metričnim utripom, izostreno intonacijo, hkrati pa tudi muzikalno.

    Vsi elementi, ki jih obravnavamo samostojno, naj rabijo praktični uporabi v glasbeni literaturi. Učna ura je sicer organizirana po ustaljenem vrstnem redu dela na posameznih področjih, vendar moramo biti pozorni, da ne zaidemo v "šablono", ki lahko dolgočasi tako učitelja kot dijake.

     

    Če dijaki delajo napake, izvajanje ustavimo. Dijaki najprej sami ugotovijo nepravilnost, šele nato jim pojasnimo napako in zakaj smo prekinili izvajanje.  

     

    Dve učni uri na teden, namenjeni temu predmetu, organiziramo v neprekinjeni učni enoti.

    Temu prilagodimo organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela.

    Vsak učitelj si bo učno delo porazdelil po svojem preudarku in se bo hkrati prilagajal skupini dijakov - razredu, s katerim dela, vendar naj učna enota vsebuje vsa tri gibanja (ritmično, melodično in harmonsko).

     

    Vsebina vzgojno-izobraževalnega programa za solfeggio zahteva od učitelja sodoben pogled na metodično-didaktično izpeljavo pouka.

     

    Teme vzgojno-izobraževalnega dela so med seboj povezane in izenačene ter se kot take razvijejo druga iz druge.

    Najbolj pa zaživi sočasnost vseh elementov v soočenju z živo instrumentalno in vokalno glasbo.

     

    RITMIČNO DELO  

     

    Sprva naj učitelj največjo pozornost nameni ritmičnemu gibanju, posebno pulzaciji. Ritmična fraza naj bo v začetku enostavna, kasneje pa vse zahtevnejša in raznolika.

    Za vsako ritmično vajo je obvezna analiza. Ta bo razpoznala osnovne metrične enote, število enot v taktu, dvojno ali trojno deljivost enote, vrsto poddelitve, način taktiranja, razporeditev poudarjenih in lahkih dob ter ritmične posebnosti.

    Šele po analizi smo sposobni izbrati ustrezen tempo.

    Ritmično delo naj občasno vsebuje elemente improvizacije.

     

    MELODIČNO DELO

     

    Prva melodična gibanja bodo enoglasna. Pred vajami utrdimo lestvične tone (improviziramo), pojemo kadenčne vaje ali utrdimo skoke v alterirane tone iz vseh lestvičnih tonov. Vaje morajo biti dijakom teoretično razpoznavne, tako da ne izgubijo občutkov pripadnosti vsaj trenutni tonaliteti. Veliko pozornost namenimo spominskemu zvenenju ključnih tonov. Tak način nam bo v veliko pomoč pri interalnih vajah, ki jim je  pogosto v oporo središčni ton, iz katerega izhajamo od srede navzgor ali navzdol.

    Tako pa se neopazno prelijejo melodična gibanja v harmonska.

     

    HARMONSKA GIBANJA

     

    Uvajalne vaje za akord predstavlja zrcalno širjenje intervalov z eno harmonijo.

    Zahtevnost vaj za razložene akorde v obeh smereh povečujemo po posameznih letnikih.

     

    Akorde prepoznavamo po barvnem zvenenju s sočasno predstavo basovega tona in ustreznih razvezih.

     

    Značilne harmonske zveze utrdimo ločeno. Šele kasneje jih igramo (in prepoznavamo) v sklenjeni osem- ali šestnajsttaktni vaji.

     

    Vzgojno-izobraževalno delo naslonimo na didaktično literaturo, kasneje pa se preizkusimo v stiku z umetniško literaturo vokalne in instrumentalne glasbe domačih in tujih avtorjev.

     

    Če je le mogoče, učitelj izpelje poleg izvedbe še zapis danega zgleda.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Ocenjevanje dijakov je pisno in ustno.

     


    3. GLASBENI STAVEK

    I. OPREDELITEV PREDMETA 

    Predmet se poučje v 2., 3.  in 4. letniku po 2 uri na teden v skupnem obsegu 210 ur in je eden od temeljnih predmetov  tega modula.

     

     II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

     

    1.1 Splošni cilji predmeta

    -  Pri študiju homofonije spoznajo dijaki načela rabe akordov, spretno vežejo akorde po načelih vodenja glasov z upoštevanjem načel glasbene sintakse in tako bolje razumejo strukturo glasbe;
    -  se pri študiju modalne polifonije z upoštevanjem načel oblikovanja melodije, uporabe konsonanc in disonanc v strogem stavku naučijo oblikovati in spajati glasove v skladno celoto;
    -  s študijem oblikoslovja širijo in poglobijo vednost o osnovnih zakonitostih glasbe, kar je nujno potrebno za njihovo ustvarjalno in poustvarjalno tolmačenje.

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    2. letnik (70 ur)

     

    1. HOMOFONIJA – DIATONIKA

     

    1.1.    Osnovni pojmi

                 -  alikvotni toni

                 -  tonalnost (sistem dur-mol)

                 -  graditev akordov

                 -  funkcije in označevanje

                 -  vodenje glasov (osnove)

                 -  harmonski ritem in harmonska shema

     

    1.2.    Kvintakordi - glavne stopnje (T, S, D)

                 -  graditev akordov

                 -  vezava akordov

     

    1.3.   Sekstakordi - glavne stopnje

                -  graditev akordov

                -  vrste akordov

                -  vezava akordov

     

     1.4.   Kvartsekstakordi - glavne stopnje

                -  graditev akordov

                -  vrste akordov

                -  vezava akordov

     

    1.5.   Moldur (harmonični dur)

                -  molova subdominanta

     

    1.6.   Kvintakordi, sekstakordi in kvartsekstakordi - ostale stopnje (II, III, VI, VII)

                -  graditev akordov

                -  vrste akordov

                -  vezava akordov

     

    1.7.   Kadence

     

    2.       OBLIKOSLOVJE – GLASBENA SINTAKSA

     

    2.1.  Osnovni elementi glasbenega oblikoslovja

     

    2.2.  Figura in pasaža

     

    2.3.  Eno in večtaktne celote

               -  motiv

               -  dvotaktje, tritaktje

               -  štiri- in večtaktje

     

    2.4.  Delo s celotami

               -  absolutne in relativne ritmične in melodične spremembe

               -  ponavljanje (ostinatno, sekvenčno, variacijsko, korespondenčno,

                  imitacijsko)

               -  širjenje

               -  oženje

               -  deljenje

     

    2.5.  Stavek

     

    2.6.  Perioda

     

    3. letnik (70 ur)

     

    3.1.   Dominantni septakord in obrati

                -  graditev akordov

                -  vrste akordov

                -  vezava akordov

     

    3.2.   Septakordi in obrati - ostale stopnje

                -  septakord in obrati VII

                -  septakordi in obrati II  (akord sikste ajoutée)

                -  septakordi in obrati T, S, III in VI

     

    3.3. Dominantni nonakord in obrati   

               -  graditev akordov

               -  vezava akordov

    3.4.  Harmonizacija rastoče, padajoče in sestavljene melodije v molu (le 

               informativno)

               

    3.5. Diatonična modulacija (le informativno)

     

    4.      HOMOFONIJA – KROMATIKA

     

    4.1.    Kromatika (splošno)

     

    4.2.    Labilne alteracije

                 -  stranske D in S

                 -  izmiki

                 -  elipse

     

    4.3.    Stabilne alteracije

                 -  napolitanski sekstakord (N6)

                 -  ostali alterirani akordi

     

    4.4.    Kromatična modulacija (le informativno)

     

    5.       HOMOFONIJA – ENHARMONIJA

     

    5.1.    Enharmonična modulacija (le informativno)

     

    6.     OBLIKOSLOVJE – POSAMEZNE OBLIKE

     

    6.1.  Pesemska oblika

                 -  enodelna pesem (ljudska pesem, pesem kot perioda)

                 -  dvodelna pesem

                 -  tridelna pesem

                 -  prehodna pesem

                 -  sestavljena tridelna pesem

     

    6.2.  Skladbe v pesemskih oblikah

                 - menuet

                 - scherzo

     

    6.3.  Sonatni ciklus

                -  sonatni stavek (ekspozicija, izpeljava, repriza, uvod, koda)

                -  rondo (couperinov, klasični, sonatni)

                -  simfonija, sinfonietta

                -  koncert, concertino

                -  sonata, sonatina

     

    6.4. Tema z variacijami (splošno)

                -  ornamentalne variacije

                -  karakterne variacije

     

    4. letnik (70 ur)

     

    7.     MODALNA POLIFONIJA

     

    7.1.  Osnovni pojmi

               -  modusi (alteracija)

               -  notacija

               -  metrum

               -  ritem

     

    7.2.  Melodija

                -  cantus firmus

               -  kontrapunkt

     

    7.3   Sozvočje v dvoglasju

               -  intervali

               -  klavzule

     

    7.4.  Dvoglasje

               -  kontrapunktične vaje (od 1 : 1 do floridus : floridus)

     

    7.5.  Sozvočja v triglasju

               -  akordi

               -  klavzule

     

    7.6.  Triglasje

               -  kontrapunktične vaje (le 1 : 1 : 1)

     

    8.     OBLIKOSLOVJE – POSAMEZNE OBLIKE

     

    8.1.  Polifone glasbene oblike (splošno)

                -   imitacija.

                -   kanon 

                -   kontrapunktične variacije (passacaglia, chaccona, partita)

                -   fuga

                -   fugeta

                -   fugato

     

    8.2.  Suita

                -  baročna dvodelna oblika

                -  baročna suita

     

    8.3.  Vokalne glasbene oblike

                -   motet

                -   arija da capo

                -   zborovska pesem

                -   prekomponirana pesem

     

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Glasbeni stavek je treba obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in igranjem na klavirj, s poslušanjem in analizo.

    Izdelava vaj iz homofonije je možna na več načinov; to so:

    -  harmonizacija basa z generalbasnimi označbami,

    -  harmonizacija basa brez generalbasnih označb,

    -  harmonizacija že metrično urejenih podanih funkcij brez generalbasnih označb,

    -  harmonizacija soprana, alta in tenorja.

    Vse vaje je potrebno igrati na klavirju. V razredu se vaje lahko tudi prepojejo. Določene harmonske vzorce je potrebno na klavirju igrati na pamet v vseh tonalitetah. Enako velja tudi za lažje modulacije. Vaje morajo biti sestavljene tako, da vsebujejo elemente glasbene sintakse. Lahko je podatek začetek vaje in mora učenec logično nadaljevati, lahko so elementi glasbene sintakse nakazani in učenec nakazani tematski material obdela, lahko pa je podatek že vaja kot celota, ki jo dobi učenec od učitelja ali pa jo napiše sam.

    Vaje iz modalne polifonije pišejo učenci v ključih, ki pripadajo posameznim glasovom. Pisanje soprana, alta ali celo tenorja v violinskem ključu ni ne praktično ne stilno. Vaje v razredu pojejo, vaje iz tonalne polifonije pa učenci preigrajo na klavirju. Dvoglasne invencije lahko pišejo učenci za različne sestave inštrumentov in jih v razredu (če je možno) preigrajo v izvirni zasedbi.

    Pouk glasbenega stavka naj bo v vseh letnikih povezan s poukom solfeggia.

    Podajanje snovi glasbenega oblikoslovja se mora navezati na praktične primere. Dijak mora obvladati analitično delo, to pa pomeni, da mora pedagog vsako trditev (pravilo) ponazoriti s primeri iz literature. Tudi preverjanje znanja mora potekati v povezavi s primeri iz literature.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijakovo znanje ocenjujemo pisno in ustno.


    4. ZGODOVINA GLASBE 

    I. OPREDELITEV PREDMETA

    Predmet se poučuje v tretjem in četrtem letniku po tri ure v skupnem obsegu 210 ur in je eden od temeljnih predmetov  tega modula.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

     

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Dijaki:

  • utrjujejo že pridobljeno spoznanje o glasbi kot posebnem fenomenu
  • poglabljajo sposobnosti za doživljanje, umevanje in estetsko vrednotenje glasbenih del
  • širijo svoje vedenje o zgodovinskem razvoju glasbe
  • razvijajo odnos do kulturne tradicije, še posebej nacionalne umetnosti
  • si ustvarjajo pozitiven odnos do neevropskih glasbenih kultur in tradicij,
  • poglabljajo spoznanja o raznostrani vpetosti glasbenih pojavov v času in prostoru
  • se naučijo analitičnega gledanja na umetnostne pojave; to naj pripomore do celovitejših sintez in oblikovanja kar najbolj pozitivnega odnosa in samostojne orientacije v glasbeni kulturi nasploh

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    3. letnik (105 ur)

     

    OD ZAČETKOV DO IZTEKA RENESANSE

    (do konca 16. stoletja - Gallus - vzpon instrumentalne glasbe)

    Stil

    Na splošno in v glasbi; stilna, kompozicijska in sociološka plat zgodovinske sistematike.

    Glasba zunajevropskih kultur in antike.

    Gregorijanski koral;sekvence, tropusi, liturgična drama; srednjeveško enoglasje na Slovenskem; posvetna glasba srednjega veka.

    Začetki in razvoj polifonije v srednjem veku.

    Pariška šola, ars antiqua in ars nova; burgundska in nizozemska šola.

    Obdobje renesanse: Josquin, slovenska glasba; oblike glasbenega dela do začetka 16. stoletja.

    Novi tokovi v 16. stoletju

    Glasbena situacija v Evropi; slovenska glasba, protestantska prizadevanja

    Glasba pozne renesanse

    Rimska in beneška šola; Palestrina, Orlando di Lasso, Gallus; vzpon instrumentalne glasbe.

    OD ZAČETKA 17. STOLETJA -

    ZGODNJA BAROČNA GLASBA DO VKLJUČNO VISOKE ROMANTIKE 1850 - R. Schumann, F. B. Mendelssohn, F. Chopin

    Zgodnja baročna glasba

    Vzpon opere; Monteverdi, slovenska glasba v tem času.

    Glasba srednjega baroka - vokal in instrumental

    Evropski mojstri in oblike prizadevanj (Corelli).

    Barok na Slovenskem (Dolar, Posch), Academia Philharmonicorum

    Glasba poznega baroka.

    Händel, Bach; barok v Sloveniji.

    Prehod h klasicizmu

    Galantni stil; mennheimska šola; Gluck.

    Klasicizem poznega 18. stoletja

    Haydn; Mozart; odmevi klasike na Slovenskem.

    Ludwig van Beethoven.

    19. in 20. Stoletje

    Obdobje zgodnje romantike

     

    4. letnik (105 ur)

    2.9.

    Obdobje romantike: vokalna glasba

    Od Schuberta do H.Wolfa; začetki zavestne nacionalne orientacije na Slovenskem (Foerster, Ipavec, Gerbič).

    2.10.

    Obdobje romantike: instrumentalna glasba - Schubert, Chopin.

    3.

    POZNA, NOVA ROMANTIKA -

    J. Brahms, A. Bruckner, F. Liszt, H. Berlioz, R. Wagner

    3.1.

    Obdobje romantike, opera in glasbena drama

    Verdi; Wagner.

    3.2.

    Prehod v novo stoletje

    Strauss; Mahler, Debussy; impresionizem; primerjava glasbenih kultur Slovencev z evropskim razvojem.

    3.3.

    Nastanek modernih stilnih smeri

    Ekspresionizem, neoklasicizem in neobarok; nacionalni stili;

    Schönberg, Stravinski, Bartok (Kogoj, Osterc).

    3.4.

    Glasba po drugi svetovni vojni

    Avantgardna oziroma nova glasba; predhodniki (Ives, Varese); ultraracionalizem: serialnost, elektronska glasba; antiracionalizem: aleatorika, odprte oblike, eksperimentalna glasba; tendence in perspektive postavantgarde

    3.5.

    Zunajevropski glasbeni vplivi

    Jazz; I. Nastanek in razvoj afroameriške glasbene tradicije

                II.  Tradicionalni jazz

                III.  Moderni jazz

    3.6.

    Popularna glasba

    3.7.

    Glasba in družba

    Sociološka določenost glasbe, družbena funkcija glasbe, vloga ekonomskih in tehnoloških dejavnikov v glasbenem življenju: primerjava s preteklimi obdobji

     

    2.  Standard znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Vzgojno-izobraževalna vsebina predstavlja smiselno sintezo področij: zgodovina glasbe in spoznavanje glasbene literature. Cilj vzgojno-izobraževalnega procesa - doseči kar najbolj izoblikovano stopnjo samostojnega vrednotenja ob zadostnem zgodovinskem in sociološkem znanju - je bistvena sestavina predmeta - aktivno poslušanje glasbenih primerov; iz teh mora dijak znati izluščiti bistveno. Predmet se tesno povezuje z vsebinami solfeggia, glasbenega stavka in zbora.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Znanje ocenjujemo pisno in ustno; dijak mora opraviti najmanj eno seminarsko nalogo.


    5. KLAVIR (PETJE)

     

    I. OPREDELITEV PREDMETA

    Predmet se poučuje vsa štiri leta po eno uro; skupni obseg je 140 ur in predstavlja dopolnitev temeljnega predmeta - petja.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

     

    1.1 Splošni cilji predmeta

    Glej splošne cilje inštrumentalnega pouka.

     

    1. 2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (35 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Lestvice-durove v dveh oktavah skupaj, vzporedno in protipremično, molove v eni oktavi skupaj
    Akordi - durovi in molovi trizvoki v dveh oktavah vzporedno, sočasno in razloženo

     

    2. ETUDE

    Köhler op. 242, Löschchorn op.181, Lemoine op. 37, Pozzoli - 15 lahkih etud

     

    3. BACH - MALE SKLADBE


    4. SKLADBE

  • 19. in 20. stoletja (Pogumno naprej in druge zbirke)
  • Slovenske klavirske skladbe, 2. zvezek

     

    5. SPREMLJAVA PEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV

     

    Letni izpit:

  • dve lestvici
  • dve akordni vaji
  • etuda
  • Bach - ena skladba
  • poljubna skladba
  • skladba prima vista
  • spremljava


    2. letnik (35 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Lestvice-durove v štirih oktavah vzporedno in kombinirano, molove v  dveh oktavah skupaj, vzporedno
    Akordi - durovi in molovi trizvoki v dveh oktavah vzporedno in protipremično, sočasno in razloženo

     

    2. ETUDE

    Lemoine op. 37, Czerny op. 849 in 821, Duvernoy op. 276 in 210

     

    3. BACH - MALE SKLADBE

    12 malih preludijev

     

    4. SONATINE IN LAŽJE SONATE

    Izbor sonatin, I. del

     

    5. SKLADBE

  • 19. in 20. stoletja
  • slovenskih avtorjev

     

    6. SPREMLJAVA PEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV

     

    Letni izpit:

  • etuda
  • Bach - ena skladba
  • sonatina - en stavek
  • dve skladbi (ena slovenska)
  • skladba prima vista
  • spremljava

     

    3. letnik (35 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Lestvice-durove in molove v štirih oktavah vzporedno in kombinirano
    Akordi - durovi in molovi trizvoki v štirih oktavah, dominantni septakord v dveh oktavah

     

    2. ETUDE

    Czerny op. 299 - 1. in 2. zvezek, Berens op. 61 - 1. in 2. zvezek

     

     

    3. BACH - MALE SKLADBE

    12 malih preludijev

     

    4. SONATINE IN LAŽJE SONATE

    Izbor sonatin, II. zvezek

     

    5. SKLADBE

  • 19. in 20. stoletja
  • slovenskih avtorjev

     

    6. SPREMLJAVA PEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV

     

    Letni izpit:

  • etuda
  • Bach
  • sonatina - dva stavka
  • dve skladbi
  • spremljava

     

    4. letnik (35 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Durove in molove lestvice v štirih oktavah vzporedno in kombinirano
    Akordi - štiriglasni durovi in molovi akordi z obrati, priprava na veliko razložitev, dominantni in zmanjšani septakord

     

    2. ETUDE

    Czerny op. 299 - 3. in 4. zvezek, Berens op. 61 - 3. in 4. zvezek, Cramer - Bülow

     

    3. BACH - MALE SKLADBE

    6 malih preludijev

     

    4. SONATINE IN LAŽJE SONATE

     

    5. SKLADBE

  • 19. in 20. stoletja
  • slovenskih avtorjev

     

    6. SPREMLJAVA PEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV

     

    Letni izpit:

  • etuda
  • Bach
  • sonatina - ali dva stavka sonate
  • skladba 19. ali 20. stoletja
  • slovenska skladba
  • spremljava pevca

     

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Specialnodidaktična priporočila so navedena pri klavirju kot temeljnem predmetu. Vsebine se povezujejo s petjem.

     

    KLAVIR ZA INŠTRUMENTE:

    HARMONIKA, VIOLINA, VIOLA, VIOLONČELO, KONTRABAS, FLAVTA, OBOA, KLARINET, FAGOT, SAKSOFON, ROG, TROBENTA, POZAVNA, TUBA, TOLKALA, KITARA, HARFA

     

    I. OPREDELITEV PREDMETA

    Klavir je za navedene inštrumente dopolnilni predmet in se poučuje v vseh štirih letnikih (razen kitare in harfe) v skupnem obsegu 96 ur.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

     

    1.1 Splošni cilji predmeta

     

    Dijaki:

  • se seznanijo z osnovami klavirske igre
  • se naučijo brati dva notna sistema hkrati
  • si pridobivajo osnovo za igranje pesmi, lažjih skladb in preprostih spremljav; to je za kasnejšo klavirsko spremljavo zelo pomembno

     

    1.2 Operativni cilji premeta in/ali vsebine

     

    1. letnik (24 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Lestvice-durove v eni oktavi posamezno
    Akordi - durovi in molovi trizvoki posamezno, sočasno in razloženo

     

    2. KLAVIRSKA ŠOLA

    Nikolajev, Kršič, Bayer, Matz-Šaban

     

    3. SKLADBE

  • 19. in 20. stoletja (Prvi koraki, druge zbirke za začetnike)
  • slovenske klavirske skladbe za mladino, zvezek I.a

     

    Letni izpit:

  • dve lestvici
  • dve akordni vaji
  • dve vaji iz klavirske šole
  • dve skladbi

     

    2. letnik (24 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Lestvice durove v eni oktavi skupaj vzporedno in protipremično, molove v eni oktavi skupaj
    Akordi - durovi in molovi trizvoki skupaj, vzporedno, sočasno in razloženo.

     

    2. KLAVIRSKA ŠOLA

    Köhler op. 224, Duvernoy op. 176, Löschchorn op. 181in druge.

     

    3. SKLADBE

  • 19. in 20. stoletja
  • slovenske klavirske skladbe za mladino

     

    Letni izpit:

  • dve lestvici
  • dve akordni vaji
  • etudi
  • dve skladbi
  • skladba prima vista

     

    3. letnik (24 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Lestvice-durove v dveh oktavah skupaj vzporedno in protipremično, molove v eni oktavi skupaj
    Akordi - durovi in molovi trizvoki v dveh oktavah vzporedno, sočasno in razloženo

     

    2. KLAVIRSKA ŠOLA

    Köhler op. 224, Löschchorn op. 181, Lemoine op. 37, Pozzoli - 15 lahkih etud

     

    3.  BACH – MALE SKLADBE ali enakovredne skladbe baroka in predklasike

     

    4.  SKLADBE

     

    5. PRIMA VISTA

     

    6. SPREMLJAVA SOLOPEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV ALI SKLADBE ZA  KLAVIRSKI DUO

     

    Letni izpit:

  • dve lestvici
  • dve akordni vaji
  • etuda
  • Bach - ena skladba ali enakovredna predklasična skladba
  • dve poljubni skladbi različne narave ali ena skladba in en stavek sonatine
  • skladba prima vista
  • spremljava ali skladba za klavirski duo (izvirna)

     

    4. letnik (24 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Lestvice-durove v štirih oktavah vzporedno in kombinirano, molove v štirih oktavah skupaj vzporedno
    Akordi - durovi in molovi štiriglasni trizvoki v dveh oktavah vzporedno in protipremično, sočasno in razloženo
    Dominantni septakord prek dveh oktav

     

    2. ETUDE

    Lemoine op. 37, Czerny op. 849 in 821, Duvernoy op. 276 in 120

     

    3.  BACH – MALE SKLADBE (12 malih preludijev) ali enakovredne skladbe baroka in predklasike

     

    4. SONATINE

    Izbor sonatin, I. del

     

    5. SKLADBE

  • 19. in 20. stoletja V F7
  • tujih avtorjev

     

    6. SPREMLJAVA SOLO PEVCEV IN INŠTRUMENTALISTOV

     

    Letni izpit:

  • etuda
  • Bach - ena skladba
  • sonatina - en stavek
  • dve skladbi (ena slovenska)
  • skladba prima vista
  • spremljava

     

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Po tem katalogu se učijo klavir dijaki - inštrumentalisti razen pianistov, orglavcev in pevcev. Učna ura traja praviloma 30 minut; je individualna, in to enkrat na teden.  Za dijake harfe in kitare traja pouk dve leti, za druge pa štiri leta.Predmet se povezuje s temeljnim predmetom - inštrumentom.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Dijaki opravljajo letni izpit - nastop.

     

    KLAVIR (ORGLE)

     

    I. OPREDELITEV  PREDMETA

    Predmet se poučuje vseh štirih letnikih po eno uro v skupnem obsegu 140 ur in predstavlja dopolnitev temeljnega predmeta - orgel.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

     

    1.1 Splošni cilji predmeta

    Dijaki:

    . razvijajo tehnične prvine
    . spoznajo stilna obdobja in glasbene oblike, ki so pri pouku orgel v manjši meri navzoče

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

               

    1. letnik (35 ur)

     

    1. TEHNIKA

    Razne pettonske vaje v isti poziciji, sekvenčno in v  transpozicijah. Vaje za lestvice in akorde. Skale: durove in molove v razmiku oktave; vzporedno, protipostopno in kombinirano prek štirih oktav. Akordi: durovi trizvoki z obrati v veliki razložitvi čez dve in čez štiri oktave; vzporedno in kombinirano.

     

    2. ETUDE

    Czerny op. 821 (1., 2. zvezek)
    Czerny op. 299 (2., 3., 4. zvezek)
    Berens op. 61 (2., 3., 4. zvezek)
    Pozzoli: 24 etud
    Cramer-Bulow (1., 2. zvezek)

    Opomba: V šolskem letu naj bo predelanih pet etud.

     

    3. SKLADBE

    Sonatine Clementija, Haydna, Mozarta, Beethovna, variacije, rondoji, fantazije Haydna, Mozarta, Beethovna, poljubne skladbe slovenskih ali tujih skladateljev 19. in 20. stoletja.

    Opomba: Med letom naj bosta predelani vsaj dve skladbi.

     

    4. DELA J. S. BACHA:

    Mali preludiji (BWV *glej op. 924-932 (9), BWV 933-938 (6), BWV 939-943 (5) fughette (BWV 907, BWV 908, BWV 961) in orgelske koralne priredbe (versus manualiter) n.pr. BWV 690, 691, 691a, 692, 695, 696, glej: Ed.Peters: Bachova Orgelska dela ter dela baročnih mojstrov kot: D.Scarlattija, G.F.Haendla, F.Couperina, G.F.Telemanna itd.

     

    Letni izpit:

    durova in molova lestvica v razmiku oktave - prek štirih oktav, kombinirano ena akordna vaja. Velika razložitev durovega trizvoka z obrati, ena etuda, ena sonatina (2 stavka) ali 1 poljubna skladba. J. S. Bach: Mali preludij ali fughetta.

     

    2. letnik (35 ur)

    1. TEHNIKA

    Pettonske in poljubne prstne vaje. Vaje za repeticije in razpetje. Skale: durove in molove lestvice v razmiku terce, vzporedno, protipostopno in kombinirano, prek štirih oktav. Akordi: molovi trizvoki z obrati v veliki razložitvi čez dve in štiri oktave, vzporedno in kombinirano.

     

    2. ETUDE

    Cramer-Bülow (3., 4. zvezek)
    Czerny op. 740 (1. in 2. zvezek)
    Clementi: Gradus ad Parnassum (1. zvezek)
    Czerny op. 821

    Opomba: V šolskem letu naj bo predelanih pet etud.

     

    3. SKLADBE

    Sonate Clementija, Haydna (npr. D-dur Hob. XVI: 37, e-mol Hob. XVI: 34), Mozarta (npr. K.282, K.283, K.545), Beethovna (npr. op. 49 št. 1, št. 2, op. 79). Variacije, rondoji in fantazije Haydna, Mozarta, Beethovna. Poljubne skladbe slovenskih in tujih skladateljev 19. in 20. stoletja.

    Opomba: Med letom naj bosta predelani vsaj dve skladbi.

     

    4. DELA J. S. BACHA

    Dvoglasne invencije (BWV 772-786), dueti (BWV 802-805), preludiji in fuge iz zbirke Prav ubrani klavir (WTK), *glej op. Orgelske koralne priredbe BWV 697, 698, 701, 703, 704, 713) koral BWV 681 - versus mannaliter, orgelska pastorala F-dur, BWV 590 (samo stavki versus mannaliter) ter dela starih mojstrov: Buxtchudeja, D. Scarlattija, G.F.Haendla, Galuppija, Pachelbela, Couperina, Rameauja, angleških virginalistov (Fitzwilliam Virginal-Book) itd.

     

    Letni izpit:

    Ena-durova in ena-molova lestvica v razmiku terce prek štirih oktav, kombinirano; ena akordna vaja:  velika razložitev molovega trizvoka z obrati, ena etuda, ena med letom predelana klasična fantazija ali rondo. J.S.Bach: Dvoglasna invencija ali duet ali preludij in fuga iz WTK-ja.

     

    3. letnik (35 ur)

    1. TEHNIKA

    Pettonske vaje (glej: Hanon, Beriot, Pozzoli, Lebert-Stark). Vaje za oktave (istočasne, razložene, izmenjane) na osnovi lestvic in akordov. Vaje za skoke. Skale: durove in molove lestvice v razmiku sekste, vzporedno, protipostopno in kombinirano, prek štirih oktav. Akordi: skupni in razloženi, durovi ter molovi četverozvoki. Dominantni septakord z obrati, velika razložitev prek štirih oktav - vzporedno.

     

    2. ETUDE

    Czerny op. 740 (2., 3. zvezek)
    Cramer-Bulow (3., 4. zvezek)
    Clementi: Gradus ad Parnassum (2. zvezek)
    Moscheles: op. 70 (1. zvezek)
    Czerny op. 821

    Opomba: V šolskem letu naj bo predelanih pet etud.

     

    3. SKLADBE

    Sonate Haydna (npr. F-dur Hob. XVI: 23, Es-dur Hob. XVI: 49, G-dur, Hob. XVI: 27), Mozarta (npr. K.282, K.283, K.311, K.332, K.570), Beethovna (npr. op. 14 št. 1, št. 2, op. 79). Variacije, rondoji in fantazije Haydna, Mozarta, Beethovna. Poljubne skladbe slovenskih in tujih skladateljev 19. in 20. stoletja.

    Opomba: Med letom naj bosta predelani vsaj dve skladbi.

     

    4. DELA J. S. BACHA

    Francoske suite (BWV 812-817), posamezne suite (npr. BWV 823), klavirske sonate (BWV 965 in 966) preludiji in fuge iz zbirke Prav ubrani klavir (WTK), orgelske koralne partite (BWV 761, 770)

  • samo stavki versus manualiter ter dela starih mojstrov: D.Scarlattija, G.F.Haendla, F.Couperina, Matthesona, H.Purcella, angleških virginalistov, francoskih clarecinstov itd.

     

    Letni izpit:

    Ena-durova in ena-molova lestvica v razmiku sekste, prek štirih oktav, kombinirano; ena akordna vaja: dominantni septakord z obrati, ena etuda, variacije (v celoti). J.S.Bach: dva (2) stavka iz Francoske suite (obvezna sarabanda) ali preludij in fuga iz WTK-ja.

     

    4. letnik (35 ur)

    1. TEHNIKA

    Prstne vaje na osnovi petih tonov z zadržanimi posameznimi prsti (glej Joseffi, Cortot, Dohnany). Vaje za oktave, dvojne terce in sekste. Skale:  durove in molove lestvice v razmiku decime, vzporedno, protipostopno in kombinirano, prek štirih oktav. Akordi: dominantni septakord z obrati in zmanjšani septakord v veliki razložitvi prek štirih oktav - kombinirano.

     

    2. ETUDE

    Czerny op. 740 (3., 4. zvezek)
    Clementi: Gradus ad Parnassum (2., 3. zvezek)
    Moscheles: op. 70 (1., 2. zvezek)
    Moschowsky: op. 72

    Opomba: V šolskem letu naj bo predelanih pet etud.

     

    3. SKLADBE

    Sonate Haydna (npr. Es-dur Hob. XVI: 49, C-dur, Hob. XVI: 50, c- mol Hob. XVI: 20), Mozarta (npr. K.280, K.310, K.311, K.332, K.333, K.570), Beethovna (npr. op. 14 št. 1,  št. 2,  op. 79. op. 2 št. 1, op. 10 št. 1, št. 2). Rondoji, fantazije in variacije Haydna, Mozarta, Beethovna. Poljubne skladbe slovenskih in tujih skladateljev 19. in 20. stoletja.

    Opomba: Med letom naj bosta predelani vsaj dve skladbi.

     

    4. DELA J. S. BACHA

    Triglasne invencije (BWV 787-801), Angleške suite (BWV 806-811), Partite (BWV 825-830), preludiji in fuge iz zbirke Prav ubrani klavir (WTK), Canoni iz dela Umetnost fuge ter orgelske koralne partte (versus manuali ter BWV 766-II., III., IV., V., BWV 768-I., II., IV., V., VI. BWV 770-I., II., III., IV.), dela baročnih mojstrov: G.F.Händla, D.Scarlattija, Pachelbela, Matthesona, Telemanna, angleških virginalistov, francoskih clavecinistov.

     

    Letni izpit:

    Ena-durova in ena-molova lestvica v razmiku decime, prek štirih oktav, kombinirano; ena akordna vaja: dominantni septakord z obrati - kombinirano, ena etuda, ena klasična sonata v celoti). J.S.Bach: triglasna invencija ali preludij in fuga iz WTK-ja ali preludij k Angleški suiti.

     

    Splošna opomba: Na letnih izpitih dijaki ne igrajo Czernyjevih osemtaktnih vaj op. 821!

     

    2. Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Vsebine predmeta klavir za orgle so grajene na predhodnem znanju v obsegu 6 letnikov po programu glasbene šole.

    Upoštevaje zahteve, ki so postavljene pred dijaka orgel, naj bi pouk klavirja tako v tehničnem kot v muzikalnem pogledu dopolnjeval  pouk na orglah. Pedagogi naj bi razvijali tehnične prvine, tako da bi dijak v štirih letih pridobil razlago prstne tehnike na osnovi pettonskih vaj na raznih pozicijah in kombinacijah. Predelati mora celotno tehniko diatoničnih skal v raznih razmikih ter akordov; prav tako še ostale elemente tehnike inštrumentov s tipkami, kot so: repeticije, skoki, vaje za razpetje, oktave in dvojemke. K utrjevanju in razvijanju tehničnega znanja pripomore študij ustreznega števila etud (pet).

    V muzikalnem pogledu je cilj dopolnilnega pouka klavirja, da dijak spozna stilna obdobja in glasbene oblike, ki so pri pouku orgel v manjši meri navzoče. Omenimo naj obdobje glasbene klasike in za ta stil značilne kompozicije, kot so: variacije (karakterne), sonatine, sonate, rondoji, fantazije id. Izbor skladb pa lahko posega tudi v druga stilna obdobja.

    Poleg tehnične in muzikalne izdelave skladb priporočamo glasbeno analizo le-teh, ki uvede dijaka do pravega razumevanja in ozaveščenega podajanja skladb.

    Če imajo pedagogi možnost, priporočamo študij baročnih skladb še na čembalu in študij iste baročne skladbe tako na klavirju kot na čembalu.

    *Opombe

    Kratice: BWV (orig. Bach Werkverzeichis) pomeni v prevodu seznam Bachovih  del.
                 WTK (orig. Das Wohltemperierte Klavier) pomeni v prevodu Prav ubrani klavir.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijak opravlja letni izpit.


    6. KOMORNA IGRA

     

    I. OPREDELITEV PREDMETA

    Vsebine komorne igre se poučujejo v tretjem in četrtem letniku v skupnem obsegu 140 ur in predstavljajo pomembno dopolnilo izvajanju temeljnih predmetov.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1.Cilji

     

    1.1 Splošni cilji

     Dijaki:

  • spoznavajo osnovne zakonitosti komorne igre
  • se navajajo na skupinsko muziciranje in rešujejo specifične, ritmične, agogične in tonske probleme
  • pridobivajo sposobnosti za prilagajanje, obzirnosti do soigralca in usklajevanja z drugimi izvajalci ter tako razvijajo smisel za kolektivno delo
  • še posebej razvijajo čut odgovornosti

     

     1. 2 Operativni cilji in/ali vsebine

     

    1.

    VIOLINA – KLAVIR

    Barok:

    A. Vivaldi: Sonate (Schott)
    G. P. Telemann: 6 sonatin (Peters)
                               Sonate (Mitteldeutscher V.)
    P. Nardini: Sonata v D-duru (Hermann)
    A. Corelli: Sonate (Schott)
    G. Tartini: Sonate (E. Musica ali Hermann)

    Klasika:

    W. A. Mozart:     6 zgodnjih sonat (E.Musica)
                             Izbor ostalih sonat (npr.Es-dur, K 302) (Peters)
    L. v. Beethoven: Sonati op. 12 v D-duru št. 1 in A-duru št. 2 (Peters)

    Romantika:

    F. Schubert: 3 sonatine (B-dur, A-dur, g-mol) (Peters)
    J. Brahms: Sonata v G-duru op. 78 (Peters)
    A. Dvořak: Sonatina (E.Praga)
    E. Grieg: Sonata št. 1 v F-duru op. 8 (Muzika Moskva)

    XX. stoletje:

    A. Srebotnjak: 3 sonatine (I. in II. DSS, III. v tisku)
    B. Martinu: Sonatina (Artia-Praga)

     

    2.

    VIOLINA – KITARA

    Predklasika:

    L. Ferronati: Sonata, C-dur
    G. der Zotti: Sonata, a-mol (vse Hohler V)
    A. Caldara: Sonata, e-mol
    P. Locatelli: Simfonija, a-mol (Doblinger)
    A. Corelli:       Sonata, d-mol op. 5/7
                          Sonata, e-mol op. 5/8
    G. F. Randel: Sonata, A-dur
    A. Vivaldi:       Sonata, d-mol
                          Sonata, g-mol
    G. P. Telemann: Partita, G-dur (vse Doblinger)

    Klasika:

    F. Carulli: Serenada št. 1 op. 109 (Schott)
    C. G. Scheidler: Sonata, D-dur (Universal)
    L. v. Beethoven: Sonatina za violino (flavto) in kitaro (Doblinger)
    A. Diabelli: Duo (Doblinger)
    M. Giuliani: Velika sonata op. 25 (Zimmermann)

    Romantika:

    N. Paganini:  Sonatine op. 2 in op. 3 - izbor (Zimmermann)
                         Cantabile (Zimmermann)

    XX. stoletje:

    J. de Apiazu: Sonata Basque (Zimmermann)
    J. Ibert: Entr’acte (E.Musicales-Paris)
    W. Bloch: Sonata
    A. Reiter: Sonatina
    O. Siegl: Sonatina
    J. Takacs: Dialogi op. 77 (vse Doblinger)
    I. Štuhec: Mobile (rokopis)
    P. Ramovš: Rondo v tisku

     

    3.

    FLAVTA - KITARA

    Predklasika:

    C. in Gambarini: 6 sonatin (Ricordi)
    S. de Konink: Sonata, d-mol (H.Hohler V.)
    J. C. Pepusch: Sonate, G-dur, F-dur, d-mol
    P. Locatelli: Sonata, G-dur, D-dur
    J. B. Loillet:     Sonata, a-mol op. 171
                          Sonata, G-dur
    H. F. Händel: Sonata, a-mol op. 1/4
                          Sonata, F-dur, C-dur, d-mol, G-mol (vse Doblinger)

    Klasika:

    F. Molino: Nocturno op. 37
    M. Guliani: Velika sonata op. 3
    F. Carulli: Serenada op. 109/1
    F. Sor:      L'encouragement op. 34
                    Divertissement op. 38 (vse Zimmermann)

    XX. stoletje:

    M. Castelnuovo-Tedesco: Sonatina op. 205 (Schott)
    J. Truhlar: Sonatina semplice op. 18 (Zimmermann)
    J. Ibert: Entr’acte (E.Musicales-Paris)
    P. Kont: Balada (Doblinger)
    I. Štuhec: Mobile (rokopis)

    4.

    DVE - ŠTIRI VIOLINE

     Dve violini:

    G. F. Haendel: Mali plesi za dve in tri violine (Heubruchshofenis V.)
    W. A. Mozart: Dvanajst lahkih duov (Peters)
    G. B. Viotti: Trije dui op. 28 (Universal)
    F. Mazas: Dui (Litolf)
    J. Haydn: Trije op. 99 (Universal)
    L. Spohr: Dui op. 9 (Peters)
    B. Bartok: 44 duov (E-Musica)

    Tri violine:

    C. Dancla: 6 lahkih triov op. 94 (Schott)

    Štiri violine:

    G. Gabrielli: Suita, G-dur (Schott)
    S. Premrl: Koračnica za štiri violine in klavir (Gl.Matica - ZGBI)
    P. Köchler: Lahki kvartet op. 46 (Schott)

     

    5.

     

    DVE KITARI

    Predklasika:

    T. Susato: Stari flamski plesi (Schott)
    B. Pasquini: Sonata, d-mol (Doblinger)
    D. Scarlatti: Sonata (Ricordi)
    G. P. Telemann: Sonata v kanonu, A-dur (Doblinger)

    Klasika:

    F. Carulli: Dva dua op. 164
                     Dvanajst duov (vse Schott)
    F. Giuliani: Koncertne variacije op. 130 (Ricordi)

    Romantika:

    I. Albeniz: Tango op. 165/2 (Schott)

    XX. stoletje:

    M. de Falla: Prvi španski ples (Schott)
    P. Hindermith: Rondo (Schott)
    P. Petiti:  Tarantelle (Schott)
                   Toccate (Schott)
    J. Lechthaler: Suita op. 49/1 (Doblinger)
    F. Burkhart:       Duo
                             Tema z variacijami
                             Roccata (vse Doblinger)
    J. Kronsteiner: Partita (Doblinger)
    W. J. Laufensteiner: Duet, A-dur (Doblinger)
    M. Castelnuovo-Tadesco: Sonatina Canonica op. 96 (Schott)

    6.

    KITARA - KLAVIR

    A. Diabelli: Sonatina op. 68 (Universal)
    F. Carulli: Dve sonatini op. 21 (Zimmermann)
    G. C. W. Agenseil: Divertimento (Doblinger)

     

    7.

    KOMBINACIJA S HARMONIKO

    Siegfried Borris: Sonatine für Violine und Akkordeon
    Ernst Lother von Knorr: Sonatine in B für Violine und Akkordeon
    Herrmann Zilcher: Variationen  über ein Thema von Mozart für Violine und Akkordeon
    Heinz-Christian Schaper: Theatermusik für 2 Akkordeon oder für
    Melodie-Instrument und Akkordeon (vse: Matth.Hohner, AG Musikverlag, Trossingen Wütt).
    Peter Fiala:  Capriccio für Violine und Akkordeon faksimil
                         Metamorphosen für Gitarre und Akkordeon faksimil
    Jeromir Baant: Musica Serena pro kytaru a akkordeon op. 27 faksimil
    Jan Truhlar: Kontraverse kytary s akkordeonom op. 36 faksimil
    Vaclav Trojan: Des Kaisers Nachtigall, Suita, violino, Chittara e Accordeon (Panton, Praha)
    Jindrich Feld: Miniaturen für violine, Gitarre und Akkordeon (Hohner)
    Diether de la Motte: Atmen, Laufen, Singen, Traumen, 4 Stücke für Akkordeon und Streichtrio (Hohner)

    8.

    VIOLINA - HARFA

    M. Tournier: Dva preludija A.Durand
    M. Ibert: Entr’acte za violino (flavto) in harfo

    9.

    BAROČNE TRIO SONATE

    Možnost zasedbe: dva melodična inštrumenta - violini, flavti, oboi ali kombinirano in basso continuo - čembalo (klavir) z neobligatnim violončelom.

    G. P. Telemann:  Sonata, g-mol
                                Trio, d-mol (vse Schott)
    G. F. Händel: Dve sonati
    J. C. Pepusch: Sonata, g-mol (Peters)
    J. S. Bach:             Trio sonata št. 1 v G-duru (Mitteldeutscher V.)
                                Štiri trio sonate (Peters)
    A. Corelli: Tri trio sonate (Peters)
    C. Frescobaldi: Canzoni a due cantri con b.c. (Schott)
    J. B. Loillet: Trio sonata, F-dur (Hortus Musicus)
    J. Sammartini: Sonata, d-mol (Schott)
    W. Williams: Sonata, a-mol (Hortus Musicus)
    A. Vivaldi: Trio, g-mol (Moeck E.)
    J. Naudot: Trio, C-dur (Schott)
    J. J. Quantz: Trio sonata, C-dur (Schott)

    10.

    GODALNI TRIO

    Predklasika:

    L. Boccherini: 3 trii op. 38 (Barenreiter)
    J. Kleczynski: 3 trii

    Klasika:

    F. Giardini: 6 triov op. 4 (Hummel)
    J. Haydn:    3 trii op. 32 (Peters)
                      Divertimenti (izbor)
    K. D.von Dittersdorf: Divertimento, D-dur (Schott)

    Romantika:

    F. Schubert: Prvi trio v Es-duru (Peters)

    XX. stoletje:

    E. von Dohnanyi: Trio v Es-duru

    11.

    KLAVIRSKI TRIO

    Barok:

    Baročne sonate raznih avtorjev za violino in basso continuo (violončelo in čembalo - klavir)

    Klasika:

    J. Haydn: izbor (npr.: G-dur, fis- mol, D-dur, C-dur) (Peters)
    J. Klengel: Trio G-dur, F-dur
    L. v. Beethoven:  Trio op.1, št.1 v Es-duru
                              Trio op. 11 v B-duru
                              14 variacij op. 44 v Es-duru (vse Peters)

    Romantika:

    C. Schumann: Trio op. 17, W.W.Ollenweber V.
    S. Rahmaninov: Elegični trio št. 1 v g-molu (Musika Moskva)
    C. Frank: Trio op. 1 št. 1 (Peters)
    F. Schubert: Nocturno op. 148 (Breitkopf)
    F. Mendelssohn: Trio v d-molu op. 49 (I. in II. stavek) (Peters)
    A. Dvoržak: Dumky trio op. 90 (Simrock)
    M. Glinka: Elegija

    XX. stoletje:

    R. Savin: Trio v g-molu
    L. M. Škerjanc: Maestozo lugubre - marcia funebre (istria v f-molu) (DSS)
    B. Bjelinski: Trio
    J. Magdič: Suita Trije dnevi na Marsu, rokopis
    A. Rowely:  Trio na angleške teme
                      Trio na francoske teme
                      Trio na irske teme (vse Peters)

    12.

    GODALNI KVARTET

    Predklasika:

    P. Nardini: šest kvartetov (Breitkopf)
    L. Bocherini:   Lahki plesi (Schott)
                          Lahki plesi za godalni kvartet (Schott)
    I. Posch: Ludith author chromatice
                  Intrade in curante (NUK - AG)
    K. J. Dolar: Balleti a4 (NUK - AG)
    A. Miča: Kvartet, A-dur (AG) (Artia)
    Zach: Kvartet, C-dur

    Klasika:

    J. Haydn: Godalni kvarteti (izbor) (Peters)
    W. A. Mozart:   Godalni kvartet
                            B-dur K. 159 in G-dur K. 156

    Romantika:

    A. Glazunov: Suite za godalne kvartete (AG, RTV)
    A. Dvoržak: Ciprese (Artia)
    S. Šantel: Kvartet, d-mol (RTV)

    XX. stoletje:

    S. Osterc: Silhuete rokopis (AG)
    I. Petrič: 1. godalni kvartet
    D. Šoštakovič: 8.kvartet (RTV)
    P. Hindemith:     8 skladb op. 44 (Schott)
                              5 skladb op. 44 (IV) (Schott)
    D. Boič:  Godalni kvartet
                  Audiogemi I-IV
    L. M. Škerjanc: Mala suita (DSS)
    I. Karlin: Zbirka 12 godalnih kvartetov (DZS)
    D. Wickens: šest godalnih kvartetov (Novello and Company)
    S. Prek: 2. mladinska suita

    13.

    RAZNI SESTAVI

    A. Scarlatti: Kvartet, F-dur, za dve violini, violončelo in čembalo
    (klavir) (Peters)
    G. P. Telemann: Kvartet, G-dur, oboa, violina, flavta, čembalo - klavir
    (Peters)
                               Koncert za tri oboe (flavte), tri violine in b.c.
                               v B-duru (H. Sikerskl)
    A. Corelli: 6 komornih sonat za violini, violončelo in čembalo (klavir)
    (Schott)
    J. F. Haendel: 7 nemških arij za sopran  in klavirski trio (Doblinger)
                        dve ariji v priredbi za sopran, violino ali flavto,
                        violončelo in kitaro (Doblinger)
    J. C. Bach: Kvintet D-dur (flavta, oboa, violine, violončelo, čembalo, klavir) 
                        (Hortus Musicus)
    H. Purcell: Tri sonate (dve violini, violončelo in čembalo ali klavir)
    (Peters)
    A. Caldara: Sonata a tre op. 1/9, h-mol, (dve violini, violončelo,
                      čembalo-klavir) (Osterreichischer bundesverlag)
    A. Torelli: Koncert v d-molu za solo violino, godalni kvartet in kitaro
                    Koncert, a-dur (enaka zasedba) (Doblinger)
    A. Vivaldi: Koncert, D-dur za kitaro in godalni kvartet (Doblinger)
    C. Monteverdi: Scherzi musicali (2 violini b.c.) (možnost kombinacije z glasovi) (Peters)

     

    A. Vivaldi: La pastoralla (flavta, oboa, violina in b.c)

    Klasika:

    J. Haydn: 12 kratkih divertimentov za tri violine in violončelo
                   (viola ad libitum)
                   Kvartet v G-duru op. 5/4 (flavta, violina, viola, kitara) (Doblinger)
                   Škotske in waleške narodne pesmi za glas in klavirski trio   
                   (Steingraber V.), Kassation, C-dur, za kitaro, violino in violončelo (Doblinger)
    L. v. Beethoven: Škotske pesmi za mezzosopran in klavirski trio
                             (Peters)
                             Narodne pesmi za glas in klavirski trio (Breitkopf)
                             Trio op. 11 v B-duru za klarinet, violončelo in klavir
    W. A. Mozart: Kvarteti za flavto in godalni trio (Peters)

    Romantika:

    C. M. Weber:   Trio za flavto (violino), violončelo in kitaro op. 64, g-mol
                           Menuet s triom, A-dur, za flavto, violo (violino) in kitaro
                           (Doblinger)
    A. Dvoržak:       Bagatelle op. 47 za dve violini, violončelo in klavir
                           (Artia)
    G. Mašek: Klavirski kvartet (AG)

    XX. stoletje:

    V. Kovalski: Sonatine za dve violini, violončelo in klavir (E. Supraphon)
    J. Jež: Pastirski spevi za dva glasova, flavto, klarinet, violino in klavir
               (DSS)
    B. Martinu: Serenada III. (flavta, klarinet, violine in violončelo)
     (Artia)
    S. Osterc: štiri Gradnikove pesmi (rokopis) za alt in godalni kvartet
    I. Petrič: tri skice za flavto in godalni kvartet
    D. Boič: Avdiogram za picolo in godalni kvartet

    14.

    RAZNI SESTAVI PIHAL, TROBIL IN TOLKAL

     

    Za komorno zasedbo na osnovi pihal, trobil in tolkal lahko štejemo vsako zasedbo od dua do okteta ali še naprej.

    Najpogostejše zasedbe:

  • pihalni trio
  • pihalni kvintet
  • trobilni kvartet
  • pihalno-trobilni oktet.

    Za omenjene ansamble je dovolj literature, vendar jo je treba pogosto prirejati za sestav, ki je na voljo v šoli.

  •  

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen s cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Dijaki naj se čim aktivneje vključujejo v komorno muziciranje, sodelujejo naj v čim več različnih sestavih, (dui do večji ansambli), sprva po možnosti z enakim ali sorodnim inštrumentom (pianisti štiriročno ali na dveh klavirjih, violinist z violinistom ali violončelistom), kasneje v kombinaciji s klavirjem, kitaro, harmoniko, harfo in pihali. Zelo pozitivno je tudi vključevanje vokalistov (naravno fraziranje); tako se problematika različnega intoniranja, artikulacije, fraziranja tid. seveda stopnjuje. Posebno pozornost posvečajmo tudi ustreznemu lokovanju in prstnim redom, različnim vrstam vibrata, oblikovanju tona in razvijanju njegove bogate barvne lestvice, določanju pravilnih tempov in samostojnemu nakazovanju začetkov in koncev fraz, zvokovnemu sorazmerju; predvsem pa intenzivnemu medsebojnemu  poslušanju.

    Učna snov naj bo primerna; razen, če so dijaki v določenem sestavu tehnično in muzikalno izjemno uspešni, ne posegajmo po prezahtevnih partiturah. Take dijake v ansamblih že v tehničnem pogledu tako obremenijo,  da jih odvrnejo od bistvenih ciljev medsebojnega usklajevanja, podrejanja, izdelovanja skupnega izvedbenega koncepta itd. Za dobro delo v določenem komornem sestavu je pomembno, da so dijaki kvalitetno vsaj približno izenačeni, sicer prihaja v delu do neljubih zastojev oziroma zmanjšanja pripravlejnosti pri tistih dijakih, ki snov hitreje dojemajo. Z naprej urejenimi parti za vsakega posameznika (lokovanje, prstni red, dinamika) prihranimo precej časa, vendar naj si vsak dijak vsako leto vsaj eno delo uredi popolnoma sam. Kasneje mu seveda pojasnimo, kaj  je napravil dobro, kaj pa se mu je manj posrečilo in zakaj. Taki poizkusi uvajanja v samostojnost so vsekakor potrebni in koristni. Mlade glasbenike moramo seznaniti tudi s tako imenovano igro z lista (igranje prima vista), saj razen v  simfoničnem orkestru nimajo možnosti za vajo; ta poleg urejanja v hitrem branju omogča tudi seznanjanje z različno literaturo.

    Študirati je treba dela vseh stilnih obdobij: od renesanse oziroma baroka, do glasbe današnjih dni (s posebnim poudarkom na domači ustvarjalnosti). Pri tem morajo (v praksi) spoznati različne glasbene oblike, predvsem sonatno formo kot najpogostejšo in po navadi tudi najzahtevnejšo obliko (ne samo v duih, temveč večinoma tudi v triih, kvartetih itd.). Izbirati moramo med takimi deli, ki so za vse sodelujoče v določenem ansamblu skoraj enake. Razdelitev snovi po letnikih pri tem predmetu ni mogoča. V komornih sestavih sodelujejo namreč dijaki različnih razredov in z različnim znanjem.

    Pri razporejanju dijakov v komorne skupine je osnovna težava v neenakovredni zasedenosti dijakov pri posameznih inštrumentih  (veliko število pianistov; med godalci pomanjkanje violončelistov in predvsem violinistov). Zato so možnosti za različne kombinacije inštrumentov v učnem načrtu kar najbolj pestre, literatura pa zelo obširna. Morda bo dobrodošla informacija in pomoč učiteljem v tistih glasbenih šolah, ki gojijo komorno muziciranje že bolj intenzivno in načrtno.

    Glavna težava komorne igre pihal in trobil je v raznorodnosti inštrumentov. Vsak ima svoje značilnosti pri podajanju in tu je uskladitev najbolj težavna.

    Pri komorni igri dijake nenehno navajamo, da drug drugega poslušajo na čim bolj enotno artikuliranje in enotno fraziranje.

    Poseben problem, ki mu moramo nameniti vso skrb, je intonacija. Če je vsak na svojem glasbilu natančen, je potrebno vse uskladiti in spraviti na skupni imenovalec, zato so nujne intonacijske vaje (skupno igranje lestvic, akordov itd.). Vso pozornost moramo posvetiti tudi enakomerni zasedenosti posameznih inštrumentalnih skupin in skrbeti zlasti za zadostno število dijakov na inštrumentih, ki niso pogosti, kot so oboa, fagot in rog.

    Skoraj odveč je poudariti, kako odločilno pomembna je komorna igra pri oblikovanju mladega glasbenika, ne glede na njegovo dokončno usmeritev - npr. za poklicnega glasbenika (orkestrski ali komorni muzik; solist ali pedagog).

    Vsak pedagog mora nujno poznati poznavanje osnovne zakonitosti komorne igre, saj se z njimi nenehno sooča pri svojem pedagoškem delu. Inštrumentalistu - solistu, ki je vezan na sodelovanje pianista, pomenijo sonate najrazličnejših slogovnih obdobij jedro njegovega repertoarja. Izvedba takih sonat pa je prav ena najčistejših in najzahtevnejših oblik komornega muziciranja. In končno - komorna igra je za orkestrskega glasbenika ena od osnov izobrazbe. Navajanje na skupinsko muziciranje, stilne zakonitosti, različne vrste intoniranja, prima vista igro, reševanje specifičnih ritmičnih, agogičnih in tonskih problemov pa sestavljajo tudi jedro orkestralne igre; vrhunski orkestri namreč niso nič drugega  kot skupek najrazličnejših izvrstnih komornih sestavov.

    Vsak dijak mora pri predmetu komorne igre na leto obvladati vsaj tri ciklična dela. Ker izpitov pri tem predmetu ni, je pogosto nastopanje na internih vajah nujno,vsaj enkrat na leto pa obvezno. Najboljši ansambli naj pogosto sodelujejo tudi na raznih javnih nastopih, revijah in tekmovanjih.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijak opravlja najmanj enkrat na leto nastop.

     


    7. ZBOR – ORKESTER

     

    ORKESTER:

    HARFA, VIOLINA, VIOLONČELO, KONTRABAS, FLAVTA, OBOA, KLARINET, FAGOT, SAKSOFON, ROG, TROBENTA, POZAVNA, TUBA, TOLKALA

     

    ZBOR:

    GLASBENI STAVEK, KLAVIR, PETJE, ORGLE, HARMONIKA, KITARA IN DRUGI INŠTRUMENTI, KI NISO VKLJUČENI V ORKESTER

     

    I. OPREDELITEV PREDMETA

    Pouk zbora oziroma orkestra poteka v drugem, tretjem in četrtem letniku (skupni obseg 210 ur) in predstavlja pomembno dopolnilno izobraževanje in povezovalno vlogo s temeljnimi predmeti.

    Dijaki, ki so vključeni v modul A glasbene smeri, obiskujejo  ZBOR.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji

     

    1.1 Splošni cilji

    Dijaki:

  • se sistematično uvajajo in seznanjajo z lepoto vokalnih oziroma instrumentalnih del, ki so dostopna njihovem tehničnem znanju in poustvarjalnim sposobnostim
  • razvijajo vse tiste glasbene dispozicije, ki imajo nadgradnjo v skupinskem muziciranju
  • se usposabljajo za umetniško poustvarjanje
  • intenzivno razvijajo estetsko doživljanje
  • razvijajo skupni pulz in ritmično prilagajanje
  • razvijajo zanesljivo intonacijo
  • oblikujejo in privzgajajo se na zvočnost pevskega glasu ali inštrumenta v odnosu do zborovske zasedbe posameznega glasu oziroma do celotnega izvajalskega telesa
  • razvijajo in poglabljajo občutek do sozvočja
  • razvijajo vrednostni odnos s kritično izbranim programom
  • razvijajo odnos do različnih notnih zapisov in stilnih opredelitev
  • razvijajo čut in smisel za vzajemno delo, delovno disciplino in odgovornost
  • se usposabljajo in prilagajajo načinom dela v zboru ali orkestru

     

    1.2 Operativni cilji in /ali vsebine

    2., 3., 4. letnik

     

    A.

    ZBOR

    1.

    Vsaka vaja je celostna enota, ki vključuje vaje za sproščanje, vokalno tehniko, študij literature s poudarkom na fraziranju, razumevanju dela in čustveni odzivnosti izvajanega dela (interpretaciji).

    2.

    Zborovodja naj pevcem vzgaja pravilen občutek za:

  • pevski dih
  • ritmiko
  • izgovorjavo
  • intonacijo
  • fraziranje
  • tempo
  • plastičnost
  • dinamiko in agogiko
  • zlitost glasov
  • izbiro programa
  • 3.

    Izbira programa:
    Dirigent zbora izbira program po zmožnostih zbora, zasedenosti posameznih glasov, velikosti celostne zasedbe in po vseh posebnostih, ki se pojavljajo z vsako generacijo novih pevcev v novem šolskem letu.

    4.

    Pesmi naj bodo izbrane glede na glasovne zmožnosti mladih pevcev. Posebno pozornost namenimo tistim pevcem, ki so v razvojnem obdobju, da ni forsiranja in s tem poškodb pevskega organa.

    5.

    Program naj obsega polifone skladbe (G. P. De Palestrina, O. Di Lasso, itd.), dela iz obdobja romantike (doseganje zlitosti akordov in glasov), Brahmsa, Mendelssohna, sodobne skladbe in ljudske pesmi v umetniški obdelavi.

    6.

    Pevci se obvezno seznanijo s slovensko zakladnico vokalne glasbe (Gallus, Prenner, Lajovic, E. Adamič, Kogoj, itd.).

    7.

    Zaradi večje motivacije so potrebni javni nastopi

     

    B.

    ORKESTER (simfonični, jazzovski, pihalni)

     

     

    2., 3., 4. letnik

     

    1.

    Tuje skladbe:

     

    J. C. Bach: Simfonija D-dur
    G. F. Telemann: Ouverture D-dur
    J. Haydn: Simfonija št. 85 Es-dur, št. 94 G-dur, št. 104 D-dur
    L. van Beethoven: Egmond, uvertura, Prometej, uvertura, 1. Simfonija v C-duru, Fantazija na klavir, zbor in orkester v c-molu
    F. Schubert: Italijanski uverturi, Simfonija št. 3, Simfonija št. 8
    I. Sibelius: Finlandia, Valse triste
    G. Bizet: Arležanka
    E. Grieg: Norveški plesi op. 64
    I. Borodin: V srednji Aziji
    J. Brahms: Madžarski plesi
    A. Dvoržak: Slovanska plesa št. 4, št. 8, Simfonija št. 8

    2.

    Skladbe slovenskih skladateljev:

    J. K. Dollar: Sonata a 4, Balleti a 4
    K. Mašek-U. Krek: Judit (uvertura)
    F. Gerbič: Kres (uvertura)
    S. Premrl: Scherzo, Tri pastorale
    B. Ipavec: Serenada
    E. Adamič: Tatarska suita, Suita iz moje mladosti
    A. Lajovic: Pesmi jeseni (pesmi)
    S. Osterc: Religioso iz Suite za godala, Ouverture classique
    M. Kozina: Baletna suita (uvertura), Davnina (simfonična pesnitev)
    D. Škerl: Simfonieta
    P. Ramovš: Slavnostna uvertura, Finale za simfonični orkester

    3.

    Orkester vsako leto spremlja najboljše soliste.

    Namen:

  • predstavitev večjega števila dijakov – solistov
  • predstavitev različnih inštrumentov.

    Pri izbiri programa je potrebno vendarle upoštevati vsakoletno zasedbo v orkestru, tako z ozirom na številčnost, na zasedenost posameznih orkestralnih skupin kot tehnične zmožnosti dijakov - izvajalcev.

    Predvsem ne pretiravajmo s tehnično zahtevnostjo posameznih programov!

  •  

    2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Z delom v orkestru se dijaki seznanjajo z orkestralno prakso, posebej z branjem z lista. Seznanjajo se z vsemi glasbenimi elementi: ritmom, intonacijo, dinamiko, artikulacijo in drugimi, ki jih izvajajo skupinsko.

    Dijaki praktično uporabljajo znanje, ki so ga pridobili pri pouku inštrumenta (glavnega predmeta), komornih vajah in drugih predmetih. Med izobraževanjem na srednji glasbeni stopnji usvojijo osnovne principe igre v orkestru in se na ta način usposabljajo za igranje v poklicnih ansamblih in orkestrih. Pri orkestralnih vajah spoznajo sestavo orkestra (simfoničnega, pihalnega, jazzovskega orkestra), vlogo dirigenta, koncertnega mojstra, vodij skupin; spoznajo se z nalogami posameznih skupin in vlogo orkestra pri spremljavi solistov. Z nastopanjem na koncertih in drugih prireditav dijaki pridobivajo izkušnje pri nastopanju; to je pomembno pri nadaljnjem šolanju.

    Vsakoletne novince v orkestru je treba seznaniti z osnovnimi pravili orkestrske igre, z načinom sedenja in razporedom skupnih inštrumentov. Potrebno jih je seznaniti z osnovnimi znaki dirigiranja, kot so pripravljalni gib, znaki za dinamiko, artikulacijo, prekinitev tona. Včasih je treba z njimi delati na posebnih vajah, da se tako lažje priključijo starejšim dijakom.

    Pri godalcih je treba oblikovati smisel za enake poteze ne samo v smeri gibanja, temveč tudi za mesto in način uporabe loka, izenačenost potez, homogenost zvoka in drugih elementov skupnega igranja, zlasti intonacije in ritma.

    Pri pihalcih in trobilcih moramo vztrajati pri čisti intonaciji, natančnem fraziranju in tudi pri artikulaciji, nastavku, skupnih vstopih in usklajevanju glede na preostali del ansambla.

    Delo v posameznih skupinah je potrebno zaradi obvladovanja posameznih skladb. Na ta način posamezne skupine precizneje obvladajo posamezne tehnične in muzikalne zahtevnejše probleme.

    Te posebne, ločene vaje ne smejo trajati dalj časa, morajo se menjavati s skupnimi vajami, na katerih dijaki vidijo rezultate dosedanjega dela.

    To je pomembna motivacija za delo v orkestru; obenem pa se povečuje zanimanje za razumevanje in smisel za delo. Posebno pozornost je treba posvetiti branju z lista. Treba je izbirati lahke skladbe, pri katerih dijak ne bo imel tehničnih problemov, na ta način bodo imeli dijaki takoj pregled nad celotno kompozicijo, vsaj v osnovnih potezah.

    Še enkrat bi bilo potrebno poudariti pomen dobro izbranega programa. Ta mora biti kvaliteten, za dijake koristen in zanimiv, zlasti pa tehnično dostopen. Pretirano dolgo vadenje prezahtevnih vaj za en sam nastop na leto bo manj koristilo kot pa pogosto nastopanje z manj zahtevnimi deli.

    Uspešno nastopanje pred občinstvom je najboljša spodbuda za bodoče glasbenike, pri katerih je treba doseči, da se razvijeta zanimanje za ta predmet in ljubezen do njega.

    V zbor in orkester so vključeni vsi dijaki. Tako so v zboru dijaki modula A, iz B pa tisti, ki imajo za glavni predmet: petje, klavir, harfo in kitaro, ter dijaki, ki niso vključeni v orkester. Vsi ostali instrumentalisti se vključujejo v orkester in komorno igro.

    Posebnost dela z zborom ali orkestrom je v tem, da so v obliki skupinskega muziciranja vključeni hkrati dijaki več letnikov.

    Zbor se vsako leto oblikuje glede na število pevcev in razmerje med glasovi (dekliški, triglasni in štiriglasni mešani).

    Delo mora biti planirano na daljši rok.

    V primeru, da na šoli ni možno sestaviti ustrezne skupine( zborovske ali orkestralne), mora samostojno na šoli delovati v manjši sestavi, vendar v taki, da še vedno predstavlja orkestralno oziroma zborovsko in ne komorno zasedbo.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijak opravlja najman en nastop v šolskem letu.


    8. DOPOLNILNI INŠTRUMENT

     

    I. OPREDELITEV PREDMETA

    Predmet se poučuje v četrtem letniku v obsegu 35 ur; daje potrebna dopolnilna znanja za navedene inštrumente.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

     

    1.1 Splošni cilji predmeta

    -  opis in razlaga inštrumenta
    -  pregled originalne literature
    -  praktična uporaba inštrumenta
    -  drugi cilji muzikalnega dela so enaki temeljnemu predmetu - inštrumentu

     

    1.2 Operativni cilji in/ali vsebine

    1.  Čembalo za pianiste

            35 ur

    CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    - spoznavanje inštrumenta in razlaga načina igre v različnih registrih
    - prstne vaje v različnih registrih in kombinacijah
    - prstna tehnika pri tipki in s težo
    - interpretacija baročne literature

    SPOZNAVANJE LITERATURE BAROKA

    - italijanski barok (Scarlatti, Zipoli, Galuppi)
    - francoski barok (Rameau, Couperin)
    - nemški barok (Telemann, Bach, Handel)

    LITERATURA

    Baročne tri sonate
    (Solistični inštrument in basso continuo)
    J. S. Bach: Preludij in fuge iz WTK I. in II. zvezek

     

    2. Angleški rog

           35ur

    CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    - opis in razlaga inštrumenta
    - nega inštrumenta in vzdrževanje
    - tvorba tona - nastavek - pihanje
    - vloga ustnic, jezika, pljuč, rok in prstov
    - artikulacija tona
    - tonske in tehnične vaje
    - lestvice (dur, mol ) na različne načine (kot pri oboi)
    - akordi ( dur, mol, dom, zm) na različne načine (kot pri oboi)

    Literatura: L. Bleuzet: Tehnične vaje za oboo

     

    ETUDE

    - Debondue: Melodične etude
    - Barret: 12 etudes
    - Brod: Solo sonate
    - Fleming: Etudes

     

    SKLADBE

    - P. Hindemith: Sonata za angleški rog in klavir
    - M. P. Dubois: Sonatina za angleški rog in klavir
    - G. Donizetti: Concertino za angleški rog in orkester

    (op.Skladba je izrazito virtuozna, priporočljiva za najbolj talentirane dijake)

     

    ORKESTRALNA LITERATURA

    A. Dvoržák: Simfonija iz Novega sveta
    G. Rossini: Uvertura W. Tell
    M. Ravel: Koncert za klavir in orkester
    R. Wagner: Tristan in Izolda
    B. Bartok: Koncert za orkester
    H. Berlioz: Fantastična simfonija
    G. Bizet: Carmen

     

    3. Pikolo

           35 UR

    CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    - opis in razlaga inštrumenta
    - nega inštrumenta in vzdrževanje
    - tvorba tona - nastavek - pihanje
    - vloga ustnic, jezika, pljuč, rok in prstov
    - artikulacija tona
    - tonske in tehnične vaje
    - lestvice (dur, mol) na različne načine (kot pri flavti)
    - akordi (dur, mol, dom, zm) na različne načine (kot pri flavti)

     

    ETUDE

    M. Moyse: 100 kratkih etud
    J. Andersen: 24 etud op.15

     

    SKLADBE

    A. Vivaldi: Koncert za pikolo
    Skladbe za flavto, ki so primerne tudi za pikolo
    Spoznavanje orkestralne literature za pikolo

     

    3.4. Viola za violiniste

           35 UR

    CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    - opis in razlaga inštrumenta

    - spoznavanje glavnih razlik med violo in violino

     

    TEHNIKA

    O. Ševčik: op. 1
                       op. 2
    C. Flesch: Sistem lestvic

     

    ETUDE

    R. Hofmann: Etude op. 86
    J. Plaxachko: Etude op. 87

     

    SKLADBE

    G. P. Telemann: Koncert G-dur
    G. F. Haendel: Koncert h-mol
    J. S. Bach: 6 suit za violo solo (cello)

     

    Izpit:

  • ena etuda
  • 1 stavek iz Bacha za solo violo ali
  • 1 stavek koncerta

     

    5. Različki saksofona (sopranino, sopran, tenor, bariton, bas saksofon)

           35 ur

    CILJI IN VSEBINE TEHNIČNEGA IN MUZIKALNEGA DELA

    - opis in razlaga inštrumenta
    - tvorba tona - nastavek - pihanje
    - vloga ustnic, jezika, pljuč, prepone oziroma abdominalnih mišic, rok in prstov
    - artikulacija tona
    - tonske in tehnične vaje
    - lestvice (dur, mol) na različne načine (kot pri alt saksofonu)
    - akordi (dur, mol, dom, zur) na različne načine (kot pri alt saksofonu)

     

    ETUDE

    M. Mule: 48 etudes d’aprcs Ferling, augmentées de 12 études nouvelles
    M. Perrin: 22 exercises transcendents

    Predelati približno eno tretjino vseh omenjenih etud.

     

    SKLADBE

    Različne skladbe, izbrane glede na uglasitev (es, b) različka in težavnost (tudi transkripcije); skladbe za komorne zasedbe saksofonov (trio, kvartet, ansambel - gl. Komorna igra).

     

    ORKESTRALNA LITERATURA ZA RAZLIČKE

    M. Ravel: Bolero - (sopranino) sopran, tenor
    S. Prokofjev: Romeo in Julija - tenor
    G. Gershwin: Amerikanec v Parizu - alt, tenor, bariton

     

     

    6. Različki klarineta (mali Es, A klarinet, basovski klarinet, basetni rog, altovski klarinet)

           35 ur

    ETUDE

    Primerne za različke klarineta.

     

    SKLADBE

    W. A. Mozart: vse skladbe s klarinetom (originalno za basetni rog)
    J. M. Molter:  koncert št. 1 za mali klarinet, A-dur
                            koncert št. 2 za mali klarinet ,D-dur
                            koncert št. 3 za mali klarinet, G-dur
                            koncert št. 4 za mali klarinet, D-dur; Založba: Breitkopf & Hartel
    Komorna dela za kvartet klarineton
    Orkestrski material za A-, C-, B-, Es- klarinet, basovski klarinet: Orchestral Experts from the symphonic repertoire in 8 volumes; Založba: IMS, International Music Company

     

     2 Standardi znanj

    Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebnami.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Specialnodidaktična priporočila so za dopolnilni inštrument enaka kot za temeljni (glavni) inštrument. Predmet se povezuje z inštrumentom, katerega različek je in z ostalimi glasbenimi predmeti.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Dijak opravlja letni izpit - nastop.