POGLED V SVET SNOVI
(20 ur + 3 ure samostojno eksperimentalno delo / delitev v skupine)

Učni cilji

Primeri dejavnosti za pouk

RAZVRŠČANJE SNOVI

Dijaki:

oblikujejo kriterije za razvrščanje snovi v posamezne skupine (naravne/pridobljene, čiste snovi/zmesi, homogene/heterogene snovi, prevodniki/neprevodniki, kovine/nekovine …), preučujejo lastnosti snovi in jih razvrščajo po izbranih kriterijih;

S pomočjo različnih virov (učbeniki, priročniki, IKT, neposredno opazovanje okolja) urejajo podatke glede na skupne lastnosti.

Opazujejo in eksperimentalno preučujejo različne snovi iz okolice, jih primerjajo in razvrščajo (npr. prevodnost kovin in nekovin, ugotavljanje homogenosti in heterogenosti z uporabo mikroskopa ali lupe, drobljivost snovi …)

povezujejo spremembe snovi z dogajanji na nivoju delcev;

Z uporabo IKT (računalniške animacije) preučujejo dogajanja pri spremembah na nivoju delcev.

spoznavajo razlike v lastnostih raztopin in čistih topil (prevodnost, temperatura tališča, gostota …) in ugotavljajo vplive na topnost;

Eksperimentalno delo:

Merijo gostoto, prevodnost (čistega topila in  raztopin različne sestave).

Opazujejo topnost snovi v različnih topilih (olje, voda, bencin …)

uporabljajo masni delež za določanje sestave raztopin in spoznajo pomen masne koncentracije;

Priprava raztopin z določenim masnim deležem iz koncentratov (škropiva, čistila, gnojila …).

pri eksperimentalnem delu upoštevajo simbole  za nevarne snovi ter R- in S- stavke.

Ugotavljajo sestavo čistil, gnojil in pesticidov in povežejo z varno uporabo.

Na različni embalaži razbirajo simbole za označevanje nevarnih snovi in jih razlagajo.

Odnosni cilji:

• Razvijajo odgovoren odnos do varnega eksperimentalnega dela in skrb za kemijsko varnost.
• Poglabljajo  zavedanje o pomenu poznavanja  lastnosti snovi za ustrezno uporabo.

Učni cilji

Primeri dejavnosti za pouk

Zgradba snovi in njen vpliv na lastnosti snovi

Dijaki:

spoznajo odnos med položajem elementa v periodnem sistemu in zgradbo atoma;

iz položaja elementa v PSE razberejo  nekatere lastnosti elementa (kovina, nekovina, polkovina, reaktivnost …);

Z uporabo periodnega sistema, IKT, učnega filma preučujejo razporeditev elementov v periodnem sistemu.

iz lastnosti  različnih snovi sklepajo na osnovne gradnike in vrsto vezi med njimi;

Eksperimentalno preučujejo lastnosti (temperatura tališča, prevodnost, topnost, kovnost …) izbranih snovi in sklepajo, iz kakšnih osnovnih delcev so te snovi zgrajene.

uporabljajo simbolne zapise za   pomembnejše elemente in njihove spojine.

Odnosni cilj:

• Razvijajo odgovoren odnos do varnega eksperimentalnega dela in skrb za kemijsko varnost.

Snovi se spreminjajo

Dijaki:

opredelijo kemijsko reakcijo kot snovno in energijsko spremembo;

spoznajo pomen simbolnega zapisa kemijske enačbe (urejanje enačb in navajanje agregatnih stanj reaktantov in produktov);

preučujejo energijske spremembe pri kemijskih reakcijah (toplota, svetloba, el. energija) in opredelijo reakcije glede na energijske spremembe (eksotermne/endotermne reakcije);

Eksperimentalno delo:

Izvedba različnih kemijskih reakcij in ugotavljanje snovnih in energijskih sprememb. Preučevanje reaktantov in produktov ter energijskih sprememb.

spoznajo pomen nafte kot pomembnega vira energije in kot surovine za pridobivanje najrazličnejših snovi/produktov;

S pomočjo IKT in drugih virov preučujejo sestavo nafte in njenih derivatov.

spoznajo reakcijo polimerizacije;

Eksperimentalno delo: reakcije polimerizacije (npr. sinteza najlona, PUR, formaldehidne smole …).

preučujejo lastnosti, uporabo in pomen polimernih materialov v življenju in poklicu;

poznajo pomen oznak za recikliranje na polimernih materialih in jih povežejo s pomenom za življenje.

Z uporabo IKT iščejo in vrednotijo uporabo novih  polimernih materialov v življenju.

Preučujejo oznake za recikliranje na različni polimerni embalaži in jo na podlagi oznak razvrščajo v skupine.

Odnosni cilji:

• Razvijajo odgovoren odnos do varnega eksperimentalnega dela in skrb za kemijsko varnost.
• Poglobijo zavedanje o snovnih in energijskih spremembah ter njihovih posledicah.

KEMIJA IN OKOLJE
(20 ur + 3 ure samostojno eksperimentalno delo / delitev v skupine)

Učni cilji

Primeri dejavnosti za pouk

ZRAK

Dijaki:

poznajo sestavo zraka;

Učni film, IKT

eksperimentalno ali z uporabo IKT primerjajo kemijske (reaktivnost) in fizikalne lastnosti (Tv, r)  plinov (dušik, kisik, žlahtni plini) in jih povežejo z njihovo uporabo in pomenom za življenje;

Z eksperimentalnim delom (sinteza plinov in preučevanje njihovih lastnosti npr. v ziploc vrečkah) primerjajo lastnosti plinov.

poznajo lastnosti kisika in preučujejo reakcije različnih elementov s kisikom;

poznajo enostavne redoks reakcije (razgradnja snovi, gorenje ...) in jih zapišejo s kemijskimi enačbami;

Eksperimentalno  in z uporabo IKT  ugotavljajo procese oksidacije.

poznajo glavne onesnaževalce zraka (ogljikov dioksid, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ozon, CFC, smog) in posledice onesnaževanja zraka (kisli dež, topla greda, uničevanje ozonske plasti).

Eksperimentalno primerjajo lastnosti produktov, ki nastajajo v procesu zgorevanja različnih snovi (goriva, naravni in sintezni polimeri …).

Projektno delo:

V domačem okolju iščejo vire, ki onesnažujejo zrak. Ugotavljajo posledice tega onesnaževanja in iščejo rešitve za zmanjšanje virov onesnaževanja zraka.

Odnosni cilji:

• Razvijajo odgovoren odnos do varnega eksperimentalnega dela.
• Presojajo o lokalnih in globalnih vplivih onesnaževanja zraka.

VODA

Dijaki:

preučujejo zgradbo molekule vode (elementna sestava, kemijska vez, oblika molekule-polarni značaj vode), ugotavljajo, kako zgradba vpliva na lastnosti vode, in primerjajo njene lastnosti z lastnostmi po zgradbi sorodnih snovi;

Delo z modeli, uporaba IKT:

Primerjajo raznolike prikaze

zgradbe vode.

Eksperimentalno in z uporabo IKT primerjajo lastnosti vode s spojinami, ki imajo podobno zgradbo.

povezujejo lastnosti vode s pomenom za življenje (kroženje vode, voda kot medij …);

ločijo vrste voda, razumejo in poznajo pomen pitne vode  za življenje;

poznajo glavna onesnaževala pitne vode (fosfati, nitrati, pesticidi…);

preučujejo ravnanje z vodnimi viri.

Projektno delo:

V domačem okolju iščejo vire, ki onesnažujejo vodo. Ugotavljajo posledice tega onesnaževanja in

iščejo rešitve za zmanjšanje virov onesnaževanja zraka.

Terensko delo: Voden ogled čistilne naprave in  terensko eksperimentalno delo s pomočjo kovčkov za analizo vode (pH, trdota, fosfati, nitrati, vsebnost kisika).

Odnosni cilji:

• Razvijajo odgovoren odnos do varnega eksperimentalnega dela.
• Razmišljajo, kako bi sami lahko bolj odgovorno ravnali z vodnimi viri.
• Kritično presojajo o ekonomičnosti uporabe pitne vode v lastnem gospodinjstvu

Učni cilji

Primeri dejavnosti za pouk

TLA

Dijaki:

razlikujejo med minerali in kamninami;

poznajo primere uporabnih kamnin (peščenec, granit, apnenec …) in mineralov, njihovo zgradbo  in lastnosti;

Z uporabo različnih virov preučujejo lastnosti in uporabo kamnin v industriji in življenju (apnenec, silikati …).

preučujejo vire in posledice glavnih onesnaževal tal:

 (gnojila, biocidi, čistila, naftni derivati …);

preučujejo kakovost tal v odvisnosti od sestave tal (pH, prepustnost za vodo,…).

Eksperimentalno in z uporabo virov preučujejo sestavo tal.

Projektno delo:

V domačem okolju iščejo vire, ki onesnažujejo tla. Ugotavljajo posledice tega onesnaževanja in

iščejo rešitve za zmanjšanje virov onesnaževanja tal.

Terensko eksperimentalno delo s pomočjo kovčkov za analizo tal

(barva, pH, vsebnost dušika, fosforja, karbonatov, organskih snovi …).

Odnosni cilji:

• Razvijajo odgovoren odnos do varnega eksperimentalnega dela.
• Razmišljajo o možnih načinih izboljšave kakovosti tal.

Učni cilji

Primeri dejavnosti

Dijaki:

razvrščajo hrano glede na vsebnost posamezne skupine hranil in razlikujejo, katera med njimi so nujno potrebna za organizem (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati);

Iz označb na različnih živilih prebirajo zastopanost in količino posameznih hranil v njih.

Z uporabo različnih virov ali IKT iščejo podatke o dnevnem vnosu beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov v organizem in jih primerjajo med seboj.

poznajo zgradbo aminokislin in razlikujejo med esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami;

zapisujejo nastanek di- ali tripeptidov in iz teh zapisov sklepajo na molekulsko zgradbo;

na preprostih primerih spoznavajo presnovo beljakovin v organizmu in posledice nezadostnega vnosa beljakovin v organizem;

Eksperimentalno delo: ugotavljanje prisotnosti beljakovin v različnih živilih.

utrdijo osnovno klasifikacijsko shemo delitve ogljikovih hidratov (monosaharidi, oligosaharidi in polisaharidi);

poznajo pomen hidrolize poli- in oligosaharidov v procesu prebave za delovanje organizma;

Eksperimentalno delo: Hidroliza škroba.

poznajo glavne predstavnike posameznih skupin ogljikovih hidratov in njihovo vlogo v organizmu;

Z uporabo različnih virov ali IKT iščejo nadomestke za naravna sladila in preučujejo njihov vpliv na organizem.

razlikujejo med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami in poznajo njihov vpliv na organizem;

Eksperimentalno delo: Dokaz maščob v živilih (mleko, oreški …).

spoznajo kemijsko reakcijo nastanka maščob;

zapisujejo kemijsko enačbo za hidrolizo maščob in jo povežejo s presnovnimi procesi v organizmu;

preučujejo dejavnike, ki pospešujejo pokvarljivost maščob.

poznajo druga pomembna hranila v živilih in njihov pomen za organizem (vitamini, minerali, vlaknine, voda);

Z uporabo različnih virov ali IKT iščejo podatke o dnevnem vnosu drugih hranil in jih primerjajo med seboj.

preučujejo energijsko vrednost živil;

Z uporabo literature, IKT ali eksperimentalno primerjajo množino energije, ki jo dajejo različne snovi v živilih.

preučujejo različne diete in jih povežejo z  njihovim vplivom na organizem;

Z uporabo literature, IKT primerjajo (ne)ustreznost posameznih diet in razpravljajo o njihovi primernosti za organizem.

Na temelju dobljenih podatkov poskušajo sestaviti prehransko in kalorično uravnotežen obrok-npr. kosilo.

spoznajo in izvedejo enostavne poskuse za določanje lastnosti živil in prisotnost posameznih hranil v živilih;

Določanje kislosti različnih živil (uporaba pH lističev ali pH-metra).

Določanje vode v živilih-npr. sušenje živil ali poskus s kobaltovim kloridnim papirjem.

Ugotavljanje prisotnosti ogljikovih hidratov (Molischev test), škroba, beljakovin, maščob, vitamina C (DI-reagent).

Na temelju dobljenih rezultatov živila razvrščajo po izbranih kriterijih-npr. glede na vsebnost kislin, beljakovin itd.

poznajo vrste in pomen aditivov (konzervansi, barvila, arome, emulgatorji itd.), označevanje posameznih skupin aditivov, zakonska določila glede uporabe aditivov v živilih ter preučujejo vpliv aditivov na organizem.

Iz označb na embalaži različnih živil preučujejo vsebnost aditivov.

Z uporabo literature ali IKT preučujejo vpliv posameznih aditivov na organizem in iščejo alternativne uporabe drugih živil.

Z uporabo IKT poiščejo zakonska določila, ki v Sloveniji urejajo področje uporabe aditivov.

Odnosni cilji:

• Poglabljajo razumevanje o pomembnosti posameznih hranil za nemoteno delovanje organizma.
• Kritično presojajo uporabo posameznih aditivov v živilih in njihov vpliv na organizem.