KATALOG ZNANJA

GEOGRAFIJA

POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

105 ur (vrtnarski tehnik)

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, na 53. seji dne 24.10. 2002

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. USMERJEVALNI CILJI GEOGRAFIJE

3. VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI PREDMETA

3.1. RAZPOREDITEV VSEBIN

3.1.1.OBČA GEOGRAFIJA

3.1.2. IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA

3.2. OPERATIVNI CILJI

4. SPECIALNODIDAKTIČNA NAVODILA, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

5. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

1. OPREDELITEV PREDMETA

Mesto geografije v programu (kurikulumu) srednje šole je utemeljeno s tem, da le ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje, ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali nadaljnje izobraževanje na katerikoli stopnji.
Z uresničevanjem kataloga želimo dati bodočim "upravljalcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.

Pri geografiji usposabljamo učence za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije učenci razvijajo pozitivna čustva do lastne domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.
Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti učencev za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij ter delo v poklicu.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese učencev ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje učencev za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah kot je varovanje zdravega okolja.
Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo glede na program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.

Zgoraj navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.
Geografija je šolski predmet, ki je potreben mlademu človeku predvsem zato, da bi se lahko znašel v vsakdanjem okolju oziroma prostoru in, da bi ga lahko razumel in spoštoval.

Obča geografija daje pregled nad fizično- in družbenogeografskimi pojavi in procesi doma in po svetu, in omogoča njihovo razumevanje in uporabo tega znanja v vsakdanjem življenju in poklicu.
Obča geografija obravnava tudi položaj in gibanja Zemlje v vesolju in vplive, ki jih imajo na Zemljo in na naše vsakdanje življenje. Učenci se poleg tega usposabljajo za orientacijo in varno hojo v naravi s pomočjo zemljevidov.

Predmet vzgaja osebnost in značaj s tem, da usposablja tudi za odgovorno, angažirano in solidarno ravnanje v okoljskih, socialnih, prostorskih problemih s ciljem vzajemnega sožitja narave in človeka. Razvija pozitivna čustva do lastne domovine, torej pripadnost narodu in državi, ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Prispeva k razumevanju med narodi s spoznavanjem teh vrednot in človeka drugod po svetu in goji spoštovanje do drugačnosti.

Predmet razvija sposobnosti za odkrivanje geografskih informacij v okolju s pomočjo preprostih raziskovalnih metod, razvija sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, vrednotenje, posredovanje, ter osebno uporabo geografskih informacij.
Predmet se prilagaja tudi potrebam in interesom učenca, ter okolja, v katerem živi, kot tudi dnevnim aktualnim izzivom. Zato razvija zanimanje za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici in v domovini, kot tudi po svetu. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za vsa dogajanja v lastnem in tujem družbenem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu in samostojnemu odločanju o pomembnih zadevah, kot so varstvo in razvoj geografskega okolja.

Zgoraj omenjene cilje predmet dosega s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter z organizacijo čim bolj pogostega neposrednega opazovanja. Zlasti pouku v realnem okolju posveča predmet veliko pozornost, ker s tem omogoča doživljajsko učinkovitejši pouk.

2. USMERJEVALNI CILJI POUKA

Dijaki:

Pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju. Ta predstava je potrebna za ustvarjalno sprejemanje in razumevanje vsakodnevnih informacij, ki imajo prostorsko razsežnost, ter za lastno odgovorno ravnanje in odločanje.
Razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske pojave ter procese tako posamič kot v njihovih medsebojnih vzročnoposledičnih zvezah.
Razumejo zakonitosti razmestitve naravnogeografskih in družbenogeografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost posameznih izbranih držav in Slovenije.
Razumejo geografske vzroke za kulturno, gospodarsko, civilizacijsko in politično pestrost sveta ter jih znajo argumentirano predstaviti drugim. Razvijajo sposobnosti za skupinsko delo in medsebojno komunikacijo. Vzgajajo se v duhu tolerantnosti in spoštovanja do ljudi in ljudstev, ki so drugačni po jeziku, veri, rasi in navadah.
Razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena prizadevanj za vzdrževanje ravnotežja med človekovimi hotenji in naravo.
Pridobivajo in razvijajo sposobnosti neposrednega in posrednega geografskega opazovanja naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini.
Usposabljajo se za vseživljenjsko proučevanje in raziskovanje domače pokrajine, kar pripomore k zanimanju zanjo, njenemu razumevanju in pozitivnem odnosu do nje. Razvijajo sposobnosti za odločanje o njenem razvoju.

3.VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI PREDMETA

3.1. RAZPOREDITEV VSEBIN

3.1.1.OBČA GEOGRAFIJA

UVOD
Geografija kot znanost ter področja njenega proučevanja ter njena vloga v poklicu, za katerega se izobražujejo.
Kartografija in orientacija: dijaki spoznajo vrste kart in se usposabljajo za orientacijo v naravi in na karti.

FIZIČNO GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN ELEMENTI

Vpliv zemeljske zgradbe in njenega površja na življenje ljudi
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: vpliv notranje zgradbe zemlje, litosfere in zemeljske skorje, kamninske sestave zemeljske skorje, premikanja litosferskih plošč, geološkega razvoja zemlje in reliefa na življenje ljudi; geološki razvoj površja Slovenije; zunanje preoblikovalne procese in pojave v odvisnosti od človekovih aktivnosti na primeru Slovenije in v svetu.
Podnebje
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka; zgradbo atmosfere; vzroke za nastanek tople grede in posledice le-te; vzroke in posledice nastanka ozonske luknje; klimatske elemente in dejavnike; klimatske tipe; klimatske značilnosti Slovenije v primerjavi s klimatskimi značilnostmi Evrope na študiju izbranih primerov.
Prsti
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: proces nastanka prsti in odvisnost človekovih dejavnosti od prsti; sestavo in lastnosti prsti; spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti v posameznih horizontih prsti zaradi intenzivnih posegov človeka v kmetijsko pokrajino; klasifikacijo prsti; značilnosti prsti v primerjavi s tipi prsti v Evropi na študiju izbranih primerov; vzroke in posledice erozije in degradacije prsti na izbranih primerih iz Slovenije in sveta.
Rastlinstvo in živalstvo
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: glavne ekosisteme v svetu; vzroke in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor na primeru izbranih primerov iz Slovenije in sveta.

Vodovje
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: kroženje vode, značilnosti podzemeljskih voda, reke in rečne sisteme, rečne režime; odvisnost ljudi od vodnega ovoja; onesnaženje vode s študijem primerov iz Slovenije in sveta; gospodarski pomen voda; oceane in morja, lastnosti morske vode - slanost, barva, gibanje, vzroki in posledice onesnaževanja morja; značilnosti Jadranskega morja; (študij primerov iz Slovenije in sveta).

SVET KOT CELOTA
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: razlike v razvitosti držav; kriteriji za določanje razvitosti in klasifikacija držav; položaj Slovenije glede na kriterije za določanje razvitosti.

DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN PROCESI TER NJIHOVA VLOGA V POKRAJINI

Prebivalstvo
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: naravno gibanje prebivalstva; problem demografske eksplozije na primeru izbranih držav; model demografskega prehoda; vzroke in posledice selitev prebivalstva; tipe demografskih območij; starostne piramide v svetu in Sloveniji; sodobne probleme in posledice različne nacionalne sestave prebivalstva.

Naselja
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: tipe naselij, značilnosti podeželskih naselij, urbanizacijo vaških naselij, mestna naselja, funkcijsko strukturo mesta, socialno geografijo mesta, podobo in zgradbo mesta, probleme velikih mest (prenaseljenost, onesnaženost,) na primerih iz Slovenije in sveta.

GOSPODARSTVO

Kmetijstvo
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: osnove za razvoj kmetijstva, oblike kmetijstva, deagrarizacija in degradacija okolja zaradi kmetijstva, problemi kmetijstva pri nas in v svetu; neenakomerna razporeditev hrane po svetu; značilnosti kmetijstva v Sloveniji.
Rude
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: vzroke za različno razprostranjenost rudnih bogastev po svetu; problematiko koriščenja rudnih bogastev; vpliv rudarjenja na spremembe v pokrajini; vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti; problematiko zalog rudnih bogastev v Sloveniji.
Energijski viri
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: obnovljive in neobnovljive vire energije; probleme obremenjenosti in degradacije okolja zaradi izkoriščanja in uporabe različnih virov energije; probleme oskrbe z energijo s študijem primerov iz Slovenije in sveta.
Industrija
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: industrializacijske procese v svetu; delitev industrije; glavne razmestitvene dejavnike; razvoj in usmeritve industrije v Sloveniji; vzroke in posledice nastanka industrijskih pokrajin; značilnosti industrializacije s študijem primerov iz Slovenije in sveta.
Promet
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: vrste prometa in njihov razvoj, cestni promet, obremenitev cest v Sloveniji, cestni križ v Sloveniji, železniški promet; Slovenijo kot tranzitno državo, vodni promet, letalski promet; vpliv različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja.
Turizem
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: pomen in razvoj turizma, probleme množičnega turizma, učinke turizma v Alpah; položaj in razvoj turizma v Sloveniji; turistična območja in vrste turizma v Sloveniji; primere iz Sveta.

3.1.2. IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA

GOSPODARSKA RAZVITOST SVETA
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: kriterije za merjenje gospodarske razvitosti, procese in posledice, ki jih v pokrajini povzroča različna gospodarska razvitost.

NEKATERI PROBLEMI IN PROCESI SODOBNEGA SVETA
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: naravne pogoje za življenje, probleme in posledice deagrarizacije okolja, rabo tal, pridelovanje hrane in neenakomerno razporeditev hrane po svetu, naravne katastrofe; globalizacija, informatizacija in njihov vpliv na življenje človeka.

ŠTUDIJE REGIONALNOGEOGRAFSKIH PRIMEROV IZ SVETA, EVROPE IN SLOVENIJE
Dijaki spoznajo naslednje vsebine: uporabne vrednosti členitev in regionalizacij, družbeno- in naravnogeografske regije, celovito in kompleksno povezanost družbeno- in naravnogeografskih dejavnikov in procesov v izbranih regijah.

3.2. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI
Fizičnogeografski dejavniki
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
opisati področja, ki jih proučuje geografija kot znanstvena veda opisati notranjo zgradbo Zemlje, posamezne plasti in bistvene značilnosti njihove sestave na tematski karti pokazati območja najmočnejšega vulkanskega in potresnega delovanja na zemlji, našteti glavne geološke dobe našteti in opisati zunanje preoblikovalne procese primerjati tipe kamnin po nastanku opisati glavne značilnosti kraškega reliefa, ga prepoznati na sliki in v naravi imenovati kraške oblike in jih opisati prepoznati vetrni (eolski) tip reliefa na sliki pokazati in imenovati največje puščave na Zemlji opisati glavne ovire za življenje človeka v puščavskem svetu razlikovati in prepoznati akumulacijski in abrazijski tip obale	primerjati različne vrste zemljevidov z vidika vsebine in merila izračunati razdaljo v naravi iz poljubne topografske karte se orientirati s pomočjo karte v naravi in s pomočjo stopinjske mreže na zemljevidu primerjati tektonske procese epirogeneze in orogeneze ter povezati premike litosferskih plošč z nastankom nagubanega gorovja, tektonskih jarkov, potresov in vulkanov na izbranih primerih iz Slovenije in sveta na osnovi izbranih primerov iz Slovenije in sveta primerjati pomen zunanjih preoblikovalnih procesov in pojavov za življenje ljudi razlikovati različne vrste reliefa, jih prepoznati na sliki razložiti kemične procese, ki pogojujejo kraške pojave analizirati vzroke za nastanek puščav različnih geografskih širin ob opazovanju slikovnega materiala primerjati posamezne tipe obal in jih ovrednotiti z vidika prometa in turizma	spoznati uporabnost zemljevidov v vsakdanjem življenju našteti solidarnostne ukrepe ob potresih opisati glavne ovire za življenje ljudi na slovenskem krasu (oskrba z vodo, pogoji za kmetovanje)
Podnebje
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
razlikovati vreme in podnebje našteti in opisati klimatske elemente in dejavnike	s pomočjo skice v atlasu razložiti zgradbo atmosfere razložiti odvisnost podnebja od geografske širine opisati klimatske značilnosti Slovenije primerjati klimatske značilnosti Slovenije s klimatskimi značilnostmi Evrope in Afrike (na izbranih primerih)	analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje in predvideti posledice na izbranih primerih opisati vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka
Prsti
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
opisati proces nastanka prsti ob opazovanju slikovnega materiala in skic opisati sestavo prsti na karti sveta pokazati razširjenost osnovnih tipov prsti	označiti vlogo podnebja in kamninske sestave na tvorbo prsti primerjati osnovne tipe prsti in jih vrednotiti glede na rodovitnost na izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice erozije in degradacije prsti	na izbranih primerih opisati odvisnost človekovih dejavnosti od prsti na izbranih primerih ovrednotiti intenzivne posege človeka v kmetijsko pokrajino in spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti prsti
Rastlinstvo in živalstvo
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
ob opazovanju slikovnega materiala primerjati tipe rastja na karti sveta pokazati razširjenost posameznih tipov rastja	opisati medsebojno povezanost in odvisnost rastja, podnebja, prsti, vode in človeka	analizirati vzroke in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor, na izbranih primerih iz Slovenije in sveta
Vodovje
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
označiti razprostranjenost voda v različnih agregatnih stanjih na Zemlji opisati lastnosti morske vode	razložiti proces kroženja vode na Zemlji opisati gospodarski pomen voda primerjati rečne sisteme in rečne režime v Sloveniji z izbranimi primeri sveta	ovrednotiti pomen voda za človeka in njegovo preživetje ter razvoj analizirati vzroke in posledice onesnaženja kopenskih vod na študiju primerov iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice za onesnaženost morja na izbranem primeru iz Slovenije in iz sveta
Prebivalstvo
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
s pomočjo tematske karte pokazati svetovna območja zgostitve prebivalstva in navesti dejavnike, ki jih pogojujejo opisati pojem naravno gibanje prebivalstva na izbranem primeru izračunati naravni prirastek prebivalstva	s pomočjo grafikona opisati trende rasti prebivalstva na primeru izbrane države razbrati vzroke in posledice demografske eksplozije na primeru Slovenije opisati model demografskega prehoda na primerjati demografsko podobo izbranih držav s izbranih s Slovenijo na izbranih primerih iz Slovenije in sveta primerjati različne tipe demografskih območij	opisati sestavo prebivalstva na izbranih primerih in ovrednotiti sodobne probleme in posledice različne sestave prebivalstva analizirati vzroke in posledice selitev prebivalstva na primeru iz Slovenije in sveta
Naselja
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
ob opazovanju slikovnega materiala razlikovati tipe naselij opisati značilnosti podeželskih naselij na izbranih primerih iz Slovenije opisati značilnosti mestnih naselij na izbranih primerih iz Slovenije	opisati glavne probleme sodobnih mest in jih ilustrirati z izbranimi primeri	razložiti pomen uravnoteženega (nestihijskega) razvoja mest razložiti pomen razvoja manj razvitih območij
Gospodarstvo
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
definirati pojem kmetijstvo in opisati osnove za razvoj kmetijstva na izbranih primerih analizirati vzroke za probleme kmetijstva v Sloveniji in v svetu na izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice degradacije okolja zaradi kmetijstva in ovrednotiti ekološke probleme pri proizvodnji hrane v različnih podnebnih pasovih (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev) opisati proces industrializacije v svetu našteti najpomembnejše industrijske panoge opisati razvoj in usmeritev industrije v Sloveniji opisati pomen prometa in našteti vrste prometa, njihove prednosti in pomanjkljivosti opisati cestni križ v Sloveniji opisati pomen in razvoj turizma našteti vrste turizma in na karti sveta pokazati večja turistična območja	razlikovati glavne zemljiške kategorije, kmetijske panoge in oblike kmetijstva ovrednotiti kmetijstvo kot pomembno gospodarsko panogo z vidika pridobivanja hrane opisati odvisnost kmetijstva od naravnogeografskih dejavnikov (klima, prst) v različnih podnebnih pasovih v primerjavi s Slovenijo na izbranih primerih analizirati dejavnike, ki vplivajo na razmestitev industrije na izbranih primerih analizirati vzroke in posledice nastanka ter preobrazbe industrijskih pokrajin analizirati vzroke in posledice obremenitve cest v Sloveniji analizirati vzroke in posledice množičnega turizma na izbranih primerih opisati učinke turizma v Sredozemlju in Alpah primerjati položaj in razvoj turizma v Sloveniji z izbranimi primeri iz sveta	analizirati vzroke in posledice neenakomerne razporeditve pridelave in oskrbe s hrano po svetu na izbranih primerih opisati vplive različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja opisati vpetost vrtnarstva v sodobne gospodarske procese
Gospodarska razvitost držav
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
našteti in opisati kriterije za določanje razvitosti in klasifikacije držav	analizirati vzroke in posledice različne stopnje razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije	ugotoviti, da gospodarska razvitost ni edino merilo za določanje razvitosti oziroma socialno-kulturne revni družbe spodbujati solidarnost in povezovanje med državami
Problemi in procesi sodobnega sveta
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
spoznati posledice deagrarizacije za vrtnarstvo določiti svetovne integracijske in konfliktne procese in vzroke zanje	analizirati vzroke za naravne katastrofe vrednotiti vzroke za migracije prebivalstva vrednotiti evropske integracijske procese	razvijati ozaveščanje o zakonitosti svetovnih procesov razvijati toleranco med avtohtonim in alohtonim prebivalstvom razvijati strpnost do drugačnosti
Študije regionalno-geografskih primerov iz sveta, Evrope in Slovenije
Dijak zna:	Dijak zna:	Dijak zna:
določiti kriterije regionalizacij	vrednotiti družbeno- in naravnogeografske regije razložiti delovanje družbeno- in naravnogeografskih dejavnikov in procesov v izbranih regijah ugotoviti dominantne karakteristike izbranih regij	razvijati občutek solidarnosti do obrobnih regij spodbujati zavest o spoštovanju in varovanju regionalne pestrosti in različnosti

4. SPECIALNODIDAKTIČNA NAVODILA, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čimbolj uporabljajo aktivne oblike in metode dela,. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali v skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo; če dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo. Tudi opazovanje in komentiranje vremena in drugih naravnih dogajanj lahko izvajamo na enak način. Posebej opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značaj naravnih nesreč. V takih je o tem z dijaki koristno spregovoriti.

Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, geografskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, ki je brez dvoma pomembna sestavina geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske veščine, (spretnosti), ne samo zaradi mature ampak zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepanje na osnovi slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Dijaki naj imajo zato pri rednih urah čimveč možnosti pogoste uporabe in utrjevanja, s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake čimbolj spodbujamo k samostojnemu delu, tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.

Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja in to s pomočjo problemskega pristopa,. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov,. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije, ter pri regionalni geografiji Slovenije, poskušamo vsebine vedno konkretizirati. To je najboljša posredna pot za osvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk ne zadoščajo samo primeri v učbenikih, ampak jih je mogoče vzeti iz vsakdanjega življenja in iz primerne literature ali sodobnih medijev.

Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.

Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana diskusija. Diskusijo in njeno vsebino vnaprej najavimo, na kar se dijaki pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da diskusijo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo diskusije, mora biti praviloma lahko dostopno, zlasti če zahtevamo njegovo poznavanje od vseh dijakov. Argumentirano diskusijo lahko vežemo tudi na okoljevarstvene probleme.

Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem; lahko jih tudi kombinira. Vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije, ne samo na začetku pouka, temveč tudi vmes. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.

Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva, bodisi diapozitivov ali prosojnic, ki naj bodo čimbolj kvalitetne, ali pa uporabimo videoposnetke. Vse je mogoče uporabljati bodisi v uvodnem delu učne ure, ali pa pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v diskusijo.

Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.

Tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju znanja (ustnem in pisnem), naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj vzgaja v razmišljanju o načini reševanja problemov, o posebnem angažiranju in usposabljanju za lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, ampak tudi interese in sposobnosti dijakov.

Za izvajanje pouka geografije se zahteva izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu in najmanj dveh krajših terenskih del v posameznem šolskem letu . Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne. Pokrijejo naj čim več slovenskih pokrajin. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj se izvaja v najlažje dosegljivem, tako naravnem okolju, kakor tudi v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerne za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.

Pri pouku geografije uporabljamo tudi znanja, ki jih pridobivajo tako pri naravoslovnih, kakor tudi pri družboslovnih predmetih. Prav tako poskušamo, kjer je to smiselno, izvajati povezave s strokovnimi predmeti.

Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku prisotna čimbolj pogosto.

DODATNA NAVODILA ZA UPORABO KATALOGA

Pouk geografije v srednjih šolah naj temelji na predznanju, ki ga dijaki prinesejo iz osnovne šole; v srednji šoli učenci znanje iz obče geografije, ki so ga pridobivali ob regionalni geografiji v OŠ, povežejo med seboj in v sistem ter ga tako nadgradijo.

Katalog daje dovolj prostora za prilagajanje vsebin v različnih okoljih. Učitelji naj pri uresničevanju ciljev kataloga upoštevajo poklic - vrtnarski tehnik, za katerega se usposabljajo dijaki, ter njihove sposobnosti, praktične izkušnje in znanje iz predmeta družboslovje, ki so ga imeli v programu poklicnega izobraževanja..

Katalog je zasnovan problemsko, kar pomeni, naj se vsa poglavja iz obče geografije že ob obravnavi aplicirajo na konkretne primere iz Slovenije, Evrope in Sveta. S tem znanjem lahko dijak razume procese in pojave v konkretni pokrajini. Pri posameznih poglavjih dajemo poseben poudarek vzgoji za varstvo okolja.

Nujno je, da dijaki Slovenijo spoznajo tudi v prostoru, saj le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter aktivno sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije so interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. Priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V katalogu nismo posebej opredelili, kdaj in kako naj se izvajajo. Le-to je namreč odvisno od učiteljev samih in od letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene s katalogi predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.

V zaključnem poglavju obravnavamo nekatere najbolj aktualne probleme sodobnega sveta.

5. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo tako ustno kakor tudi pisno. Pisno preverjanje znanja opravljamo najpogosteje z objektivnimi testi, ki pokrivajo vse nivoje zahtevnosti, lahko pa izvedemo tudi pisni test esejskega tipa. Dijaki morajo biti v naprej seznanjeni s kriteriji tako ustnega, kakor tudi pisnega ocenjevanja. Oceno lahko pridobijo tudi na terenskem delu ali z izdelavo poročil, seminarskih nalog in podobnim.