Določil SSRSSI na 29. seji, 8. 7. 1999
VSEBINA
1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA
1.1. OPREDELITEV PREDMETA
1.3. SPLOŠNI CILJI
2.1. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG
2.2. OBVEZNI DEL PROGRAMA
2.3. IZBIRNI DEL PROGRAMA - za doseganje 210 oziroma 280 ur
2.4. LABORATORIJSKA IN TERENSKA DELA
3.1. OBVEZNI DEL PROGRAMA - cilji, dejavnosti, vsebine, pojmi
3.2. VSEBINE MODULOV
3.2.1. I. MODUL - uvod v biologijo, celica, osnovni življenjski procesi (obseg: 35 ur)
3.2.2. II. MODUL - organizacijski tipi živih bitij (obseg: 35 ur)
3.2.3. III. MODUL - ekologija, varovanje okolja (obseg: 35 ur)
3.2.4. IV. MODUL - Biologija človeka (obseg: 70 ur)
3.2.5. Praktično delo
3.3. DODATNI DEL PROGRAMA
3.4. IZBIRNI DEL PROGRAMA
3.4.1. IZBIRNI MODUL A. Virusi, glive,cepljivke, rastline (obseg: 35 ur)
3.4.2. IZBIRNI MODUL B. Živali (obseg: 35 ur)
3.4.3. IZBIRNI MODUL C. Dedovanje in evolucija (obseg: 35 ur)
3.4.4. IZBIRNI MODUL D. Zgradba in delovanje rastlin (obseg: 35 ur)
4. SPLOŠNA DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA
4.1. I. MODUL - UVOD V BIOLOGIJO, CELICA, OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI
4.2. II. MODUL - ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ
4.4. IV. MODUL - BIOLOGIJA ČLOVEKA
4.5. IZBIRNI MODULI
5.1. SPLOŠNI CILJI PREVERJANJA ZNANJ
5.2. MINIMALNI STANDARDI ZNANJ
5.3. NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
5.3.1. Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja
5.3.2. Priporočeni načini preverjanja in ocenjevanja
Biologija je splošno izobraževalni predmet. Z biološkimi vsebinami se učenci srečajo že v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu Spoznavanje narave in družbe ter v 4. in 5. razredu pri predmetu Spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija samostojen predmet. Katalog za biologijo v srednjih strokovnih in tehniških šolah je usklajen z vsebinami in cilji predmeta v osnovni šoli. Predvideno je, da dijaki določene pojme, predstave, dejstva, podatke itd. usvojijo na ravni osnovne šole, v srednjih šolah pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.
Katalog znanj za biologijo v srednjih strokovnih in tehniških šolah je zasnovan tako, da je poglabljanje, nadgrajevanje in dopolnjevanje učnih ciljev nadgradnja veljavnega učnega načrta osnovne šole.
Ob uvajanju prenovljene osnovne šole bodo dijaki prihajali v prve letnike srednjih strokovnih in tehniških šol z drugačnim znanjem, zato bo potrebno kataloge znanj takrat na novo prilagajati.
Pri pouku biologije so enako vključeni kognitivni, afektivni in konativni cilji.
Dijaki pridobijo temeljno znanje, ki omogoča razumevanje narave in življenja. Poleg tega je temeljno biološko znanje v oporo strokovno-tehniškemu izobraževanju.
Razumevanje narave in odgovoren odnos do živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje človeških posegov v naravo in vrednotenje njihovih posledic.
Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega biološkega znanja in razumevanja, ki naj bi ga usvojil vsak slovenski izobraženec ne glede na nadaljnjo študijsko pot. Hkrati pa so smotri pouka biologije naravnani v pridobitev primerne osnove za dijake, ki se bodo študijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.
Pri pouku biologije pridobi dijak tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in za celotno družbeno skupnost.
Pri pouku biologije se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oziroma z naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem.
Dijaki odkrivajo, s pridobivanjem informacij iz različnih virov, bistvo obravnavane vsebine, primerjajo in kritično presojajo informacije ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako doseženo znanje ni le "površinsko", saj je poglobljeno in uporabno ob številnih novih konkretnih primerih.
S poukom biologije želimo pri dijakih:
Biologijo poučujemo v različnih programih srednjih strokovnih in tehniških šol.
Katalog za biologijo ni opredeljen po letnikih, temveč po modulih. Katalog je sestavljen tako, da omogoča dijakom z izbranimi dodatnimi moduli doseči cilje in usvojiti vsebine iz biologije v obsegu 280 ur.
Učitelj lahko določi zaporedje modulov po lastni presoji. Prav tako ni nujno, da učitelj realizira zastavljene cilje v tistem tematskem sklopu, kot so zapisani, pač pa jih lahko realizira poljubno v drugem, če to njegovemu konceptu bolj ustreza.
Časovni obseg ur tematskih sklopov je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev lahko spreminja tudi obseg tematskega sklopa.
Obvezni del 70 urnega programa
Obsega 2 modula v časovnem obsegu 35 ur, kar je skupno 70 ur pouka.
PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA
Modul |
Tematski sklopi |
Obseg |
Laboratorijsko delo |
Terensko delo |
Vaje |
ur |
ur |
ur |
ur |
||
I. modul 35 ur |
Biologija kot znanost in veda |
5 |
1 |
||
Celica |
15 |
1 |
5 |
||
Osnovni življenjski procesi |
15 |
4 |
|||
III. modul 35 ur |
Ekologija in varovanje okolja |
35 |
1 |
4 |
7 |
|
SKUPNO ŠTEVILO UR |
70 |
7 |
4 |
12 |
Obvezni del 105 urnega programa
Obsega 3 module v časovnem obsegu 35 ur, kar je skupno 105 ur pouka.
PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA
Modul |
Tematski sklopi |
Obseg |
Laboratorijsko delo |
Terensko delo |
Vaje |
|
ur |
ur |
ur |
ur |
|
I. modul |
Biologija kot znanost in veda |
5 |
2 |
||
35 ur |
Celica |
20 |
2 |
5 |
|
Osnovni življenjski procesi |
10 |
5 |
|||
II. modul 35 ur |
Organizacijski tipi živih bitij |
35 |
16 |
||
III. modul 35 ur |
Ekologija in varovanje okolja |
35 |
1 |
4 |
7 |
|
SKUPNO ŠTEVILO UR |
105 |
10 |
4 |
22 |
Obvezni del 140 urnega programa
Obsega 4 module v časovnem obsegu 35 ur, kar je skupno 140 ur pouka.
PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA
Modul
|
Tematski sklopi
|
Obseg
|
Laboratorijsko delo
|
Terensko delo
|
Vaje |
|
ur | ur | ur | ur | |
I. modul |
Biologija kot znanost in veda |
5 |
2 |
||
35 ur |
Celica |
20 |
2 |
5 |
|
Osnovni življenjski procesi |
10 |
5 |
|||
II. modul 35 ur |
Organizacijski tipi živih bitij |
35 |
16 |
||
III. modul 35 ur |
Ekologija in varovanje okolja |
35 |
1 |
4 |
7 |
IV. modul 70 ur |
Biologija človeka |
35 |
2 |
15 |
|
|
SKUPNO ŠTEVILO UR |
140 |
12 |
4 |
37 |
Obvezni del 175 urnega programa
Obsega 3 module v časovnem obsegu 35 ur in 1 modul v časovnem obsegu 70 ur, kar je skupno 175 ur pouka.
PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA
Modul |
Tematski sklopi |
Obseg |
Laboratorijsko delo |
Terensko delo |
Vaje |
|
ur |
ur |
ur |
ur |
|
I. modul |
Biologija kot znanost in veda |
5 |
2 |
||
35 ur |
Celica |
20 |
2 |
5 |
|
Osnovni življenjski procesi |
10 |
5 |
|||
II. modul 35 ur |
Organizacijski tipi živih bitij |
35 |
16 |
||
III. modul 35 ur IV. modul 70 ur |
Ekologija in varovanje okolja |
35 |
1 |
4 |
7 |
Biologija človeka |
60 |
2 |
24 |
||
Humana genetika |
5 |
2 |
|||
Evolucija človeka |
5 |
2 |
|||
|
SKUPNO ŠTEVILO UR |
175 |
12 |
4 |
46 |
A) Obvezni del 210 urnega in 280 urnega programa
Obsega obvezni del: 3 module v časovnem obsegu 35 ur in IZBIRNI DEL: 1 modul v časovnem obsegu 70 ur, kar je skupno 175 ur pouka.
PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA
Modul |
Tematski sklopi |
Obseg |
Laboratorijsko delo |
Terensko delo |
Vaje |
|
ur |
ur |
ur |
ur |
|
I. modul 35 ur |
Biologija kot znanost in veda |
5 |
2 |
||
Celica |
20 |
2 |
5 |
||
Osnovni življenjski procesi |
10 |
5 |
|||
II. modul 35 ur |
Organizacijski tipi živih bitij |
35 |
16 |
||
III. modul 35 ur |
Ekologija in varovanje okolja |
35 |
1 |
4 |
7 |
IV. modul 70 ur |
Biologija človeka |
60 |
2 |
24 |
|
Humana genetika |
5 |
2 |
|||
Evolucija človeka |
5 |
2 |
|||
|
SKUPNO ŠTEVILO UR |
175 |
12 |
4 |
46 |
Obsega: Za doseganje 210 urnega programa izbere učitelj od ponujenih dodatnih 5 modulov v časovnem obsegu 35 ur en modul v skupnem obsegu 35 ur. Za doseganje 280 urnega programa pa izbere od petih ponujenih modulov 3 module v skupnem obsegu 105 ur.
Ponujenih je pet modulov, pri čemer lahko učitelj po lastni presoji, v skladu z usmeritvijo dijakov in z vsebinami in cilji strokovnih predmetov module različno strokovno obarva in jih po potrebi tudi ustrezno dopolni. Poleg tega lahko vsebine in cilje modulov po lastni presoji kombinira in iz njih sestavlja nove celote - nove module. S tem je zagotovljena največja možna povezanost s strokovno usmeritvijo dijakov. |
Moduli so oblikovani tako, da ima vsak od njih obseg 35 ur.
MODUL |
TEMATSKI SKLOPI |
OBSEG |
ur |
||
A. |
Virusi, glive, cepljivke, rastline |
35 |
B. |
Živali |
35 |
C. |
Dedovanje in evolucija |
35 |
D. |
Zgradba in delovanje rastlin |
35 |
E. |
Biološko laboratorijsko in terensko delo (izbirnost) |
35 |
Laboratorijska in terenska dela izvajajo dijaki v okviru posameznih tematskih sklopov in obsegajo do 20% pouka.
Laboratorijska in terenska dela so zasnovana tako, da so vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Dijaki o njih pišejo kratka pisna poročila.
Predlagana laboratorijska in terenska dela lahko učitelj nadomesti z drugimi ustreznimi, s katerimi dosega enake ali podobne cilje.
Pri laboratorijskih in terenskih delih se dijaki delijo v skupine.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvi, konkretnim predstavam, urjenju veščin itd. Učitelj jih vključuje v posamezne vsebine in naj obsegajo skupaj z laboratorijskimi deli približno 30% pouka.
Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po modulih. Vanj so vključeni cilji, dejavnosti, vsebine (tematski sklopi, poglavja) in pojmi.
Didaktična priporočila in medpredmetne povezave so na začetku vsakega modula.
Osnovno vodilo pri pouku biologije naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se odraža v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in v osebnem razvoju dijaka. Predmetni katalog je ciljno naravnan. V katalogu znanj so navedeni operativni cilji posameznih poglavij. Ker se cilji prekrivajo z vsebino in je ta s cilji tudi opredeljena, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji naj pri svojem delu od dijakov ne zahtevajo več, kot določajo cilji v katalogu znanj. V katalogu znanj so tudi posebej navedeni pojmi, ki jih mora dijak poznati, razumeti, znati uporabljati ali drugače usvojiti. Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in laboratoriju. Pri tem uporabljamo primerne biološke metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike (mikroskopiranje, uporaba indikatorjev, priprava preparatov...) in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje...). Učitelj mora poskrbeti za varno delo dijakov. Dijake mora pri delu usmerjati k odgovornemu odnosu do živih bitij. |
Cilji
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov.
Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter na vaje in imajo izhodišča v praktičnem delu.
Dejavnosti
Dejavnosti se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje. Z naslovi laboratorijskih in terenskih del so hkrati opredeljeni cilji, ki jih želimo pri tem delu doseči.
Predvidene dejavnosti lahko učitelj po lastni presoji zamenja z drugimi ustreznimi vajami ter laboratorijskimi in terenskimi deli z drugačno vsebino. Pomembno pa je, da doseže enake cilje.
Laboratorijska dela
Ta dela so zasnovana tako, da so vanje vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Posamezno delo načrtujemo v sklopih po približno dve šolski uri.
Laboratorijska dela so izhodišče za uresničevanje ciljev pri pouku biologije in so zato obvezni del programa. Cilji, ki jih želimo doseči pri laboratorijskih delih, so v poševnem tisku in številčno ustrezajo obsegu ur laboratorijskih del. Učitelj lahko predlagana dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Bistveno je, da ob koncu programa uresniči cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Laboratorijska dela lahko učitelj poljudno premika in jih vključuje v katalogu na mesta, kjer se po njegovi presoji najbolje vključujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati povsem ločeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi njihova povezanost z učno snovjo.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavitvam, urjenju veščin itd. V povprečju obsegajo 20 minut šolske ure. Tudi za vaje velja, da dijaki pridobivajo znanje in izkušnje med delom, zato so cilji, načrtovani iz vaj, tiskani v kurzivi. Cilji, ki jih želimo doseči pri dejavnostih, so po obsegu usklajeni z obsegom dejavnosti.
Terenska dela
Učitelj mora v programu izvesti vsaj eno terensko delo, ki obsega skupaj 4 ure pouka. Predlagana terenska dela so v sklopu ekologije. Učitelj lahko izpelje terenska dela tudi v okviru drugih sklopov. Terenska dela lahko učitelj nadomesti z alternativnimi deli, mora pa uresničiti zastavljene cilje.
Vsebine
Vsebine so navedene le v obliki tematskih sklopov, poglavij in podpoglavij. Natančneje so opredeljene s cilji na eni in s pojmi na drugi strani.
Pojmi
S pojmi in cilji so opredeljene vsebine predmeta.
V katalog so vključeni tudi pojmi in cilji, ki so jih dijaki že usvojili v osnovni šoli ali pri drugih predmetih, vendar so ključnega pomena za razumevanje, nadgrajevanje, dopolnjevanje in poglabljanje znanja.
TEMATSKI SKLOPI: UVOD V BIOLOGIJO, Celica, Osnovni življenjski procesi |
Didaktična priporočila: |
Uvod v biologijo |
|
Celica |
|
Osnovni življenjski procesi |
|
Medpredmetne povezave |
|
TEMATSKI SKLOP: UVOD V BIOLOGIJO
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
|
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
Biologija kot znanost in veda |
|
Dijak: |
|
Načrtovanje biološke raziskave |
|
|
Laboratorijsko delo: Raziskovanje neznane snovi ali druga ustrezna vaja. |
Značilnosti živega |
|
|
|
Mikroskopiranje |
|
Laboratorijsko delo: Mikroskop in mikroskopiranje. |
TEMATSKI SKLOP: CELICA
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
|
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
Celica - osnovna življenjska enota |
|
Dijak: |
Laboratorijsko delo: Mikroskopiranje rastlinskih in živalskih celic. |
Zgradba in vloga celične membrane |
|
|
Laboratorijsko delo: Lastnosti celične membrane: difuzija in plazmoliza v rastlinski celici. |
Celična stena |
|
|
Vaja: Opazovanje slik rastlinskih celic fotografiranih z elektronskim mikroskopom. |
Citoplazma |
|
|
Vaja: Opazovanje celic čebule pod mikroskopom. |
Celični organeli. Celično jedro. |
|
|
Vaja: Opazovanje slik celic fotografiranih z elektronskim mikroskopom. |
Nukleinske kisline |
|
|
Vaja: Proučevanje modela ali sheme nukleotidne verige. |
Celični cikel |
|
|
Vaja: Opazovanje posameznih faz celične delitve (mikroskopski preparat ali TV film). |
TEMATSKI SKLOP: OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI
INFORMATIVNI CILJI |
|
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI |
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
Energijsko bogate molekule |
|
Dijak:
|
|
Encimi |
|
|
Laboratorijsko delo: Delovanje enostavnih katalizatorjev in encimov. |
Vrenje |
|
|
Laboratorijsko delo Proučevanje alkoholnega vrenja |
Fotosinteza |
|
|
Laboratorijsko delo: Barvila v zelenih listih (ločevanje fotosintetskih pigmentov s kromatografijo). Laboratorijsko delo: Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika pri fotosintezi. Film – Fotosinteza. |
Celično dihanje. Povezanost življenjskih procesov. |
|
|
Laboratorijsko delo: Raziskovanje neznane snovi. |
TEMATSKI SKLOP: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ |
Didaktična priporočila: |
|
Medpredmetne povezave: |
tematski sklop: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
||
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
|
Nivoji notranje organizacije |
|
Dijak:
|
Vaja: Opazovanje strukture enoceličnega mnogoceličnega organizma. (npr. paramecija in kotačnika). |
|
Sistemi živih bitij |
|
|
Vaje: Opazovanje in primerjanje morfološkh lastnosti različnih bitij, Preprosti ključi in njihova uporaba. |
|
Virusi |
|
|
Vaja: Opazovanje slike in sheme bakteriofaga. Okrogla miza: Medsebojno posvetovanje na temo AIDS. |
|
Mikroorganizmi |
|
|
Vaja: Zbiranje podatkov o delovanju mikroorganizmov. |
|
Prokarioti CEPLJIVKE |
|
|
Vaja: Določanje razširjenosti mikroorganizmov. |
|
Evkarioti |
|
|
||
GLIVE Lišaji |
|
|
Vaja: Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv in lišajev. |
|
RASTLINE |
|
|
Vaje: Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg. Prepoznavanje glavnih predstavnikov mahov. Prepoznavanje praprotnic domačega okolja. Prepoznavanje osnovnih družin in predstavnikov semenk. |
|
ŽIVALI |
|
|
Vaje: Prepoznavanje osnovnih skupin praživali. Prepoznavanje spužev in mehkužcev, kolobarnikov in členonožcev. Prepoznavanje iglokožcev. Prepoznavanje vretenčarjev. |
TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA, varovanje okolja |
Didaktična priporočila: |
|
Izbrane ekološke vsebine: |
|
Medpredmetne povezave: |
TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
|
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
Osnovni ekološki pojmi |
|
Dijak: |
Terensko delo: Spoznavanje ekosistema. Vaja: Dejavnosti v naravnem okolju. |
Ekologija populacij |
|
|
Vaja: Opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v izbranem naravnem okolju. |
Kroženje snovi in pretok energije v naravi |
|
|
Vaji: Opazovanje kroženja snovi v izbranem naravnem okolju. |
Odnosi med organizmi |
|
|
Vaja: Opazovanje odnosov med organizmi na izbranih primerih. |
Ekosistemi |
|
|
Terensko in laboratorijsko delo po lastni izbiri npr.: Živi svet prsti. Vaja: Ponazoritev prehranjevalnih verig in prehranjevalnega spleta. |
|
|
Terensko in laboratorijsko delo po lastni izbiri npr.: Biološka analiza vode; Metoda transektov; Izdelava lišajske karte. |
|
Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje |
|
|
Dejavnosti v naravnem okolju. V izbranem ekosistemu prepozna glavne vire onesnaževanja in ovrednoti negativne posledice za okolje. Vaja: Dejavnosti v naravnem okolju. |
Varovanje naravne dediščine |
|
|
Vaja: Iskanje rešitve ekoloških problemov s pomočjo zakonodaje na področju varstva narave. |
TEMATSKI SKLOP: Biologija človeka (60 ur); (za 140 urni program je 40% izbirnosti vsebin in ciljev) |
Didaktična priporočila: |
|
Medpredmetne povezave: |
|
TEMATSKI SKLOP: BIOLOGIJA ČLOVEKA
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
|
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
Celice Tkiva |
|
Dijak:
|
Vaja: Opazovanje tkiv (mikroskopski preparati ali histološki atlas). |
Organski sistemi |
|
|
Vaja: Opazovanje modela ali slike v anatomskem atlasu Zgradba človeškega telesa. |
Koža |
|
|
Vaja: Mikroskopska zgradba kože. |
Okostje |
|
|
Vaja: Opazovanje zgradbe človeškega okostja (skelet ali anatomski atlas). Vaji: Proučevanje zgradbe sklepa (model, opazovanje lastnega telesa). Vaja: Delovanje sklepov (opazovanje lastnega telesa). |
Mišičje Skeletne mišice |
|
|
Vaji: Opazovanje zgradba skeletne mišice (kuhano kurje meso). Ločevanje glavnih mišičnih skupi pri človeku (model, anatomski atlas, lastno telo). |
Regulacijski sistemi Hormonalni sistem |
|
|
Vaji: Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov hormonalnih žlez. Opazovanje modela endokrinih žlez ali slike v anatomskem atlasu. |
Živčni sistem |
|
|
Vaja Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov prereza hrbtenjače. Vaja Preverjanje refleksov: stopalni, kolenski, zenični. |
Čutila |
|
|
Vaji: Sekcija živalskega očesa. Delovanje čutil. |
Obtočila |
|
|
Vaja: Opazovanje modela ali slik, ogled diapozitivov. |
Krvožilje |
|
|
Vaja: Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov krvi. Vaji: Opazovanje zgradbe srca sesalca (sekcija, model). Merjenje utripa srca pri različni obremenitvi. |
Mezgovni sistem |
|
|
Vaja: Opazovanje modela, slik, ogled diapozitivov, filma. |
Dihala |
|
|
Vaja: Makroskopska zgradba pljuč sesalca (sekcija, model). Laboratorijsko delo: Določanje količine ogljikovega dioksida v izdihanem zraku. Frekvenca dihanja in frekvenca srčnega utripa ob različnih fizičnih obremenitev. |
Prebavila |
|
|
Vaja: Sledenje grižljaju hrane (opazovanje lastnega telesa. |
Izločala |
|
|
Vaji: Sekcija svinjskih ledvic. Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov. Vaja: Opazovanje modela, slik, ogled diapozitivov, filma izločal. |
Spolovila |
|
|
Vaja: Opazovanje modela, slik, ogled diapozitivov, filma. |
Razmnoževanje človeka |
|
|
Vaja: Ogled diapozitivov, filma.od osemenitve do oploditve in razvoj človeka od spojka do novorojenčka. |
TEMATSKA SKLOPA: EVOLUCIJA ČLOVEKA, HUMANA GENETIKA
TEMATSKa SKLOPA: Evolucija človeka, Humana genetika (10 ur) - za 175 urni program |
Didaktična priporočila: |
Evolucija človeka |
|
Humana genetika |
|
Medpredmetne povezave: |
|
TEMATSKI SKLOP: Evolucija človeka
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
|
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti |
|
|
Vaja: Paeolitska najdišča hominidov v Sloveniji. |
TEMATSKI SKLOP: HUMANA GENETIKA
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI | ||
VSEBINE |
POJMI |
DEJAVNOSTI |
|
|
Dedovanje pri človeku |
|
|
Vaja: Analiza kariograma. Vaja: Analiza rodovnikov. |
Sestavni del pouka biologije je praktično delo, pri katerem ima dijak možnost opazovanja, eksperimentiranja ter oblikovanja lastnih ugotovitev in posplošitev. Praktično delo sestavljajo vaje ter laboratorijsko in terensko delo. Dijaki pri praktičnem delu načrtujejo, opazujejo, merijo ter zapisujejo podatke. Te uporabijo za poizvedovanje rezultatov, ki jih interpretirajo.
Vsebine tematskih sklopov Uvod v biologijo, Celica, Osnovni življenjski procesi, Ekologija in Biologija človeka uporabimo kot izhodišče za eksperimentalno in raziskovalno delo dijaka.
Struktura praktičnega dela
etape: |
CILJI: |
Samostojno načrtovanje eksperimentov |
Pri dijakih želimo doseči, da znajo: |
Zbiranje podatkov |
|
Analiza podatkov in oblikovanje sklepov |
|
Razlaga in vrednotenje zbranih podatkov |
|
Cilji predlaganih laboratorijskih in terenskih del
1. Mikroskop in mikroskopiranje
Dijak:
2. Živalska in rastlinska celica
Dijak:
3. Lastnosti celične membrane
S svetlobnim mikroskopom opazuje rastlinske celice v hipotoničnem in hipertoničnem okolju (plazmoliza in deplazmoliza).
4. Določanje razširjenosti mikroorganizmov
Dijak:
5. Delovanje enostavnih katalizatorjev
Na osnovi poskusa z anorganskim in organskim katalizatorjem – encimom - spozna razlike in podobnosti v njihovem delovanju ter
6. Delitev rastlinske celice
S svetlobnim mikroskopom opazuje in skicira posamezne faze jedrne delitve.
7. Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika med fotosintezo
Dijak:
8. Kromatografsko dokazovanje rastlinskih barvil
Izvede papirno kromatografijo rastlinskega izvlečka,
9. Proučevanje alkoholnega vrenja
Opazuje poskus z glivami kvasovkami v anaerobnih razmerah:
10. Kriteriji za razvrščanje živih bitij v sisteme
Dijak:
11. Terensko delo
Dijak uporablja različne metode dela na terenu:
12. Živi svet prsti
Dijak:
13. Ugotavljanje biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) po metodi transekta
Dijak:
14. Bioindikatorski organizmi v vodnih habitatih
Popiše organizme ter jih določa in poimenuje,
15. Lišaji kot bioindikatorski organizmi
Dijak:
modul: BIOLOŠKO LABORATORIJSKO IN TERENSKO DELO
Obseg programa: 35 ur
Program obsega 15 ur skupnega programa in 20 ur po izbiri, pri čemer so ponujeni trije moduli.
Skupni del programa
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
|
||
|
Vaje: Imerzijski objektiv. Umerjanje okularnega merila. Priprava in barvanje svežih mikroskopskih preparatov: rezina, replika, mečkanec, kosmanec in razmaz. |
Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov. |
|
|
Vaji: Priprava enostavnih gojišč. Gojenje mikroorganizmov. |
Mikrobiološke tehnike. |
|
|
Vaji: Floristični ali fitocenološki popisi rastlin, gliv in lišajev. Metode lova kopenskih in vodnih organizmov. |
Terensko delo. |
|
MODUL: LABORATORIJSKO DELO
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
|||
|
Vaji: Priprava poltrajnega preparata. Priprava trajnega preparata. Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema. |
Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov. |
|
modul: terensko delo
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
|
||
|
Vaje: Proučevanje abiotskih dejavnikov okolja. Metoda transekta. Biološka analiza vode. Ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka. Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema. |
Metode terenskega dela. |
|
modul: gojenje organizmov
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
|||
|
Vaje: Monokulture živali. Akvarij, akvaterarij in terarij. Gojenje rastlin. Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema. |
Gojitvene tehnike. |
|
TEMATSKI SKLOPI: VIRUSI, GLIVE,CEPLJIVKE, RASTLINE |
Didaktična priporočila: |
|
|
|
Medpredmetne povezave:
|
TEMATSKI SKLOPI: VIRUSI, GLIVE,CEPLJIVKE, RASTLINE
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI | ||||
VSEBINE |
POJMI
|
|
DEJAVNOSTI | |||
Virusi |
|
|
||||
CEPLJIVKE |
|
|
Vaja: Razmaz bakterij iz jogurta. |
|||
GLIVE |
|
|
Vaja: Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv. |
|||
Lišaji |
|
|
Vaja: Prepoznavanje glavnih predstavnikov lišajev. |
|||
RASTLINE |
|
|
||||
Alge |
|
|
Vaja: Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg. |
|||
Mahovi |
|
|
Vaja: Prepoznavanje mahov. |
|||
Praprotnice |
|
|
Vaja: Prepoznavanje praprotnic. |
|||
Semenke Golosemenke |
|
|
Vaja: Prepoznavanje golosemenk. Vaja: Spoznavanje cvetov in plodov. |
|||
Kritosemenke |
|
|
Vaja: Prepoznavanje kritosemenk. |
TEMATSKI SKLOP: ŽIVALI |
Didaktična priporočila: |
|
|
|
Medpredmetne povezave: |
TEMATSKI SKLOP: ŽIVALI
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI | |
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
ŽIVALI
|
|
|
|
|
|
|
|
Praživali |
|
|
Vaja: Prepoznavanje osnovnih skupin praživali. |
Spužve |
|
|
Vaja: Prepoznavanje spužev. |
Pravi mnogoceličarji |
|
|
|
Nečlenarske skupine |
|
|
|
Ožigalkarji |
|
|
Vaja: Prepoznavanje ožigalkarjev. |
Ploski črvi ali ploskavci |
|
|
Vaja: Prepoznavanje ploskavcev. |
Valjasti črvi ali valjavci |
|
|
Vaja: Prepoznavanje valjavcev. |
Nitkarji |
|
|
|
Mehkužci |
|
|
Vaja: Prepoznavanje mehkužcev. |
Mnogočlenarske skupine |
|
|
|
Kolobarniki |
|
|
Vaja: Prepoznavanje kolobarnikov. |
Členonožci |
|
|
Vaja: Prepoznavanje členonožcev. |
|
kačji pastirji, kobilice, paličnjaki, strigalice, ščurki, termiti, bogomolke, uši, stenice, listne uši; žuželke s popolno preobrazbo: metulji, hrošči, kožekrilci, dvokrilci, bolhe); |
|
|
Iglokožci |
|
|
Vaja: Prepoznavanje iglokožcev. |
Strunarji |
|
|
|
Brezglavci |
|
|
|
Plaščarji |
|
|
|
Vretenčarji |
|
|
Vaja: Prepoznavanje in primerjanje vretenčarskih skupin. |
Obloustke |
|
|
|
Hrustančnice Kostnice |
|
|
Vaja: Prepoznavanje hrustančnic in kostnic. |
Dvoživke |
|
|
Vaja: Prepoznavanje dvoživk. |
Plazilci |
|
|
Vaja: Prepoznavanje plazilcev. |
Ptice |
|
|
Vaja: Prepoznavanje ptic. |
Sesalci |
|
|
Vaja: Prepoznavanje sesalcev. |
TEMATSKA SKLOPA: DEDOVANJE in Evolucija |
Didaktična priporočila: |
Modul je pomemben za osebnostno rast dijakov. Cilji predstavljajo zgolj okvir in opomnik za učitelja. Učitelju ni obvezno uresničiti vseh navedenih ciljev, lahko pa jih po lastni presoji ustrezno dopolni oziroma zamenja. |
|
Medpredmetne povezave: |
TEMATSKA SKLOPA: DEDOVANJE IN EVOLUCIJA
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI | |
VSEBINE |
POJMI |
|
DEJAVNOSTI |
DEDOVANJE Mendlovi zakoni dedovanja. Križanje.
|
|
|
Vaja: Mono- in dihibridno križanje. Vaja: Spolno vezano dedovanje. Vaja: Različni primeri dedovanja. |
HUMANA GENETIKA Dedovanje pri človeku |
|
|
Vaja: Analiza kariograma. Vaja: Analiza rodovnikov. |
EVOLUCIJA Kemoevolucija in bioevolucija |
|
|
Laboratorijsko delo: Pasteurjev poskus. |
Razvojna teorija |
|
|
|
Dokazi (izkazi) za evolucijo |
|
|
Vaja: Primerjava vretenčarskih zarodkov (slikovnogradivo). Vaja: Flora in fauna celin (slikovnogradivo). |
Genetske osnove za evolucijo |
|
|
|
Selekcija |
|
|
|
Speciacija |
|
|
Laboratorijsko delo: Variabilnost znotraj vrste |
Evolucija človeka Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti |
|
|
Vaja: Paeolitska najdišča hominidov v Sloveniji. |
TEMATSKA SKLOPA: ZGRADBA in DELOVANJE RASTLIN |
Didaktična priporočila: |
Glede na usmeritev dijakov naj učitelj prilagaja cilje pouka. Cilji predstavljajo zgolj okvir in opomnik za učitelja. Učitelju ni obvezno uresničiti vseh navedenih ciljev, lahko pa jih po lastni presoji ustrezno dopolni oziroma zamenja. |
|
|
Medpredmetne povezave: |
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI | ||||
VSEBINE
|
POJMI
|
DEJAVNOSTI | ||||
Rastline |
|
|
|
|||
Korenina |
|
|
Vaja: Spoznavanje korenin. |
|||
|
|
|
|
|||
Steblo |
|
|
Vaja: Spoznavanje stebel. |
|||
List |
|
|
Vaja: Spoznavanje listov. |
|||
Transport snovi po rastlini |
|
|
Laboratorijsko delo: Transport snovi pri rastlinah. |
|||
Fotosinteza |
|
|
Laboratorijski deli: Fotosinteza in dihanje rastlin. ali Barvila v zelenih listih. |
|||
Razmnoževanje, rast in razvoj |
|
|
Laboratorijsko delo: Zgradba cveta. Vaja: Spoznavanje semen in plodov. Laboratorijsko delo: Razvoj rastlinskega zarodka. Vaja: Prepoznavanje semenk. |
|||
|
|
|
|
|||
Rastlinski hormoni
|
|
|
Laboratorijsko delo: Delovanje rastlinskih hormonov. Laboratorijsko delo: Gibanja pri rastlinah. |
|||
Dodatek |
|
|
Osnovno vodilo pri pouku biologije naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se odraža v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in v njegovem osebnem razvoju.
Učni načrt je ciljno naravnan. V katalogu znanj so navedeni cilji posameznih poglavij. Ker se cilji ujemajo z vsebino in je ta s cilji tudi opredeljena, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji naj pri svojem delu od dijakov ne zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj. V katalogu znanj so tudi posebej navedeni pojmi, ki jih mora dijak poznati, razumeti, znati uporabljati ali drugače usvojiti.
Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne biološke metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike (mikroskopiranje, uporaba indikatorjev, priprava preparatov...) in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje...). Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k odgovorrnemu odnosu do živih bitij.
Uvod v biologijo
Izhodišče pri tem poglavju je dejstvo, da so dijaki v osnovni šoli že usvojili znanje, ki ga opredeljujejo operativni cilji. Znanje naj poglobijo in vzpostavijo nove miselne zveze. Vodimo jih tako, da bodo sami prišli do spoznanj in zaključkov na osnovi osnovnošolskega znanja in na osnovi lastnih izkušenj iz vsakdanjega življenja.
Celica
Celico obravnavamo kot samostojen sistem in kot sestavni del večceličnega organizma. Dijaki osvojijo osnove o zgradbi in delovanju celice. Pri tem jih ne obremenjujemo z množico strokovnih izrazov.
Osnovni življenjski procesi
V poglavju Osnovni življenjski procesi dijaki primerjajo vrenje, fotosintezo in dihanje ter poznajo povezave med njimi. Dijakov ne obremenjujemo z podrobnostmi.
Pri tem poglavju velja, da naj dijaki čim več spoznanj pridobijo z izkušnjo pri dejavnostih. Iz tega naj sklepajo o procesih in pojavih ter njihovem pomenu.
Pri pojmih ostajamo na ravni zapisanih pojmov. To pomeni, da so navedeni pojmi zadnji v hierarhiji podrobnosti. Če je v pojmovni mapi zapisan svetlobni sklop reakcij, potem to pomeni, da ne pozna drugih podrobnosti o teh procesih. Pri vseh procesih ostajamo na ravni osnovne formule.
Bistven poudarek pri procesih je na njihovem pomenu in ne njihovem poteku.
Drugi bistven poudarek naj bo na povezanosti življenjskih procesov.
Dijake seznanimo z različnimi sistemi živih bitij ter kriteriji za razvrščanje živih bitij. Poudarimo bistvene značilnosti in razlike med organizmi posameznih višjih taksomov, s podrobnostmi pa jih ne obremenjujemo. Naučimo jih uporabljati dihotomne ključe ob konkretnih primerih.
Izhodišče pri tem poglavju naj bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti - zlasti vaje, ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na uporbo. Pri tem mora zasledovati osnovni cilj, da dijaki usvojijo znanje z izkušnjo in ne zgolj verbalno.
Pri tem poglavju je lahko učitelju v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov.
Termin v vajah "prepoznavanje" pomeni, da dijak spozna določene organizme tako, da jih lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd.
Cilji, ki so oblikovani kot "seznani se", pomenijo, da dijak to tematiko sliši, ni pa nujno, da jo tudi zna.
Navajanje predstavnikov v pojmovnih mapah je samo opomnik za učitelja. Učitelj naj pri delu vključuje tiste naravne objekte, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu.
Pri prepoznavanju "ogroženih in zavarovanih organizmov" naj učitelj vključuje znane primere iz bližnje okolice (na primer: barska sklednica, človeška ribica, ogrožanje dvoživk ob gradnjah avtocest - akcije za varovanje itd).
Dijakom razložimo pojme ekologija, varovanje okolja in varovanje narave. Pri tem izhajamo iz domačega okolja. Izpostavljamo interdisciplinarni vidik problematike. Osnovne ekološke pojme pojasnimo na posameznih primerih. Na podlagi poznavanja zgradbe in delovanja ekoloških sistemov vzbujamo pri dijakih zavest o neizogibni medsebojni povezanosti med organizmi in neživo naravo. Pri tem temeljito obdelamo samo en ekosistem, ostale ekosisteme obdelamo informativno.
Pri obravnavi ekosistemov poudarimo pomen kroženja snovi ter pretoka energije in informacij
To poglavje so dijaki obravnavali že v 7. razredu osnovne šole (70 ur) in že poznajo osnovno terminologijo in dejstva.
Dijaki naj najprej osnovnošolsko znanje ponovijo, utrdijo in poglobijo.
Učitelj naj vodi dijake tako, da bodo spoznali kavzalnost (vzroke in posledice) pri delovanju lastnega organizma.
Vaje in laboratorijska dela so namenjena pridobivanju znanja o sebi, zlasti pa zavedanju lastnega telesa in spoznanju, da lahko marsikaj spoznamo, če opazujemo lastne reakcije.
Velika pozornost naj bo posvečena zdravstveni vzgoji, s katero je modul v celoti usklajen. Prav to znanje je za vsakega izmed nas izredno pomembno. S tem pri predmetu zasledujemo cilj, da mora biologija dati tisto znanje in razumevanje bodočemu izobražencu, ki mu pomaga živeti s svojim telesom in z okoljem.
Dejavnosti, ki dajo konkretne predstave o organih, se lahko opravljajo na "mrtvih" organizmih oziroma njihovih delih (volovsko srce, oko itd.).
Učitelj ima pri poglavju Biologija človeka v 140 urnem programu na voljo za 40% večji obseg ciljev in vsebin, kot jih lahko pri pouku realizira. Za njihovo realizacijo bi potreboval 60 ur. Učitelj naj iz ponujenih ciljev in vsebin izbire le tiste, ki so glede na dijakovo strokovno usmeritev najustreznejši in jih lahko realizira v 35. urah.
Didaktična priporočila so zapisana pred vsakim modulom.
Praktično delo
Bistveni sestavni del pouka biologije predstavlja praktično delo dijakov. Praktično delo sestavljajo vaje ter laboratorijska in terenska dela. Kot laboratorijska in terenska dela so tista praktična dela, ki po svoji zasnovi ustrezajo raziskovalnemu delu. Gre za kompleksnejše poskuse, iz katerih dijaki izdelajo poročila. Pri pripravi poročil se dijaki usposabljajo za:
Vaje so namenjene ilustraciji, prepoznavanju, urjenju veščin, utrjevanju in pridobivanju konkretnih predstav. O vajah dijakom ni potrebno pisati poročil.
Pri delu vzbujamo etičen odnos do živih bitij in odgovornost do narave.
Učni cilji so postavljeni za celostni razvoj učenčeve osebnosti - od pridobivanja znanja in spretnosti do oblikovanja vrednostnega sistema o sebi in svetu.
Dijak mora:
Preverjanje znanja iz biologije obsega tri ravni:
A. znanje in razumevanje,
B. zajemanje in obdelava podatkov ter
C. eksperimentalne veščine.
A. ZNANJE IN RAZUMEVANJE
Dijaki naj poznajo in razumejo:
Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto začenjajo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razloži, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj, naštej.
B. ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV
Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafično, numerično):
Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto začenjajo z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, določi, razloži, uporabi, poveži, primerjaj.
C. EKSPERIMENTALNE VEŠČINE
Dijaki naj znajo:
Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo te spretnosti, se pogosto nanašajo na prenos znanja na zglede. Pri odgovorih na vprašanja in reševanju problemov pri preverjanju sposobnosti in veščin morajo dijaki znanje logično in deduktivno uporabiti v novi situaciji.
TEMATSKI SKLOP UVOD V BIOLOGIJO
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
||
|
Biologija kot znanost in veda. |
|
|
Načrtovanje biološke raziskave. |
|
|
Značilnosti živega. |
|
|
Mikroskopiranje. |
|
TEMATSKI SKLOP: CELICA
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
|
|
|
Celica - osnovna življenjska enota. |
|
|
Zgradba in vloga celične membrane. |
|
|
Celična stena. |
|
|
Citoplazma. |
|
|
Celični organeli. Celično jedro. |
|
|
Nukleinske kisline |
|
|
Delitev |
|
TEMATSKI SKLOP: OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Energijsko bogate molekule |
|
|
Encimi |
|
|
Vrenje |
|
|
Fotosinteza |
|
|
Celično dihanje. Povezanost življenjskih procesov. |
|
TEMATSKI SKLOP: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
||
Nivoji notranje organizacije |
|
|
|
Sistemi živih bitij |
|
|
Virusi |
|
|
Mikroorganizmi |
|
|
Prokarioti CEPLJIVKE |
|
|
Evkarioti |
|
|
GLIVE Lišaji |
|
|
RASTLINE |
|
|
ŽIVALI |
|
TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
||
|
Osnovni pojmi iz ekologije. |
|
|
Ekologija populacij. |
|
|
Kroženje snovi in pretok energije v naravi. |
|
|
Odnosi med organizmi. |
|
|
Ekosistemi. |
|
|
Glavni ekološki problemi. |
|
|
Varovanje naravne dediščine. |
|
TEMATSKI SKLOP: BIOLOGIJA ČLOVEKA (za 140 urni program 40 % izbirnost)
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
||
|
Tkiva. Organi. Organski sistemi. |
|
|
Koža. |
|
|
Okostje. |
|
|
Mišičje. Skeletne mišice. |
|
|
Regulacijski sistemi. |
|
|
Hormonalni sistem. |
|
|
Živčni sistem. |
|
|
Čutila. |
|
|
Obtočila. |
|
|
Krvožilje. |
|
|
Mezgovni sistem. |
|
|
Imunski sistem. |
|
|
Dihala. |
|
|
Prebavila. |
|
|
Izločala. |
|
|
Spolovila. |
|
|
Razmnoževanje človeka. |
|
TEMATSKI SKLOP: Evolucija človeka (za 175 urni program)
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
|
|
|
Evolucija človeka |
|
TEMATSKI SKLOP: humana genetika (za 175 urni program)
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
||
|
Humana genetika |
|
Pri predmetu biologija preverjamo znanje na 3 možne načine:
Priporočamo, da učitelji preverjajo z vsemi možnimi načini preverjanja in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno, kjer dijak lahko na najustreznejši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.
Dijak je opravi obveznosti pri pouku biologije takrat, ko je usvojil minimalne standarde znanja.
Učitelj oceni delo in poročila iz laboratorijskih in terenskih del po kriterijih, ki so navedena v poglavju Kriteriji za vrednotenje znanja.