Informativni cilji

Formativni in socializacijski cilji

Vsebine

Uvod v psihologijo

Opredeli pojem psihologija in pojem duševnosti; razčleni duševne pojave.

Opredelitev psihologije

psihologija; duševnost, duševni procesi, duševne lastnosti, duševna stanja.

Pojasni temelje delovanja centralnega, perifernega in vegetativnega živčevja.

centralni, periferni in vegetativni živčni sistem; nevron, živčni prenos

Občutki in zaznave, čustva.

Biologija.

Opredeli pojme doživljanja, obnašanja, osebnosti; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave.

Reflektira in analizira lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v različnih konkretnih življenjskih situacijiah; opiše in poimenuje te duševne procese in stanja. Izkušnje izmenja s sošolci in jih primerja z njihovimi v podobnih življenjskih situacijah.

Predmet in metode psihologije

Doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost.

Opredeli in s konkretnimi primeri ponazori opazovanje  in introspekcijo; opredeli psihološki test in ga razlikuje od drugih “testov”.

Reflektira lastne izkušnje s pravim in kvazi –psihološkim testiranjem; Pojasni ali oblikuje stališče do obeh vrst testiranj in ga sooči s stališči sošolcev.

Opazovanje, introspekcija, test.

Osebnost

Opredeli pojem osebnosti; razloži in utemelji celovitost in individualnost.

Pojmovanje in razvoj osebnosti

osebnost; celovitost; individualnost

učenje; motivacija,

posameznik v družbenem okolju.

Opredeli in pojasni pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti

Dednost, raziskave dvojčkov

Biologija,

sociologija, strokovni predmeti, geografija.

Opredeli pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika.

Reflektira in analizira vplive družine, vrstniške skupine, šole in drugih socialnih okolij na lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v konkretnih življenjskih situacijah;  o tem razpravlja s sošolci, izmenja izkušnje, izvaja primerjave in zaključke.

Okolje: fizično (npr. hrup, temperatura, klima,...), socialno (družina, vrstniške skupine, širše družbeno okolje,...)

Strokovni predmeti, geografija, fizika, biologija.

Opredeli in pojasni pojem samodejavnost.

Reflektira in primerja lastno razmišljanje, doživljanje  in ravnanje ob vsakodnevnih odločitvah z razmišljanjem doživljanjem in ravnanjem ob sprejemanju življenjskih odločitev ; izdela lastno rang lestvico težavnosti odločitev in pojasni, zakaj so nekatere odločitve zanj težavne; opažanja, misli in izkušnje izmenja s sošolci.

Samodejavnost

Motivacija

Razloži interakcijo med temeljnimi dejavniki.

Interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo.

Temperamentznačaj, sposobnosti, konstitucija

Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.

Pojasni pojem razvoja; navede in opiše značilnosti posameznih razvojnih obdobij.

Prikliče nekaj prijetnih spominov na otroštvo in zgodnje mladostništvo in napravi refleksijo nanje. Razmisli o tem, kaj so mu o njem kot otroku povedali starši. Skozi refleksijo spominskih epizod iz otroštva ter informacij, ki jih je dobil o sebi od staršev ali drugih pomembnih oseb, razmišlja o lastnih razvojnih spremembah.

Svoje izkušnje izmenja s sošolci v parih ali manjših skupinah, če to želi.

Predstavlja naj si sebe v kasnejših življenjskih obdobjih ter predvidi lasten razvoj; razmišlja o ciljih in željah v zvezi s prihodnostjo.

Razvoj; razvojna obdobja (otroštvo, mladostništvo, odraslost)

Psihologija: vsi psihični procesi, osebnost, socialna psihologija.

Reflektira dejavnike, ki vplivajo na njegovo učenje v konkretni učni situaciji (npr. pri učenju določenega šolskega predmeta ali druge dejavnosti): identificira pozitivne in negativne, zunanje in notranje dejavnike učenja in razmisli, katere negativne dejavnike bi lahko odpravil oziroma zmanjšal njihov vpliv. Razmisli o lastni pripravljenosti na spremembo in napravi akcijski načrt.

Svoje izkušnje in razmišljanja izmenja s sošolci, ugotavlja podobnosti in razlike in izvaja sklepe.

Razmisli in analizira lasten proces reševanja konkretnega problema (metakognicija), npr. pisanje seminarske naloge, reševanje matematičnega problema, … 

Reflektira primere lastnega zdravorazumskega in logičnoveljavnega ter  realističnega in domišljijskega razmišljanja. O svojih izkušnjah se pogovori v paru ali v manjših skupinah.

Pojmovanje mišljenja,

vsakodnevno in  logično veljavno mišljenje; realistično in domišljijsko.

Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi primeri.

Razloži vlogo psiholoških dejavnikov (čustva, motivacija, znanje,..) pri reševanju problemov.

Reševanje problemov, načini reševanja problemov: poskusi in napake, vpogled, postopna analiza.

Dejavniki reševanja problemov

(sposobnosti, znanje, motivacija, čustva).

Identificira konkretne situacije in probleme v katerih je razmišljal ali ravnal ustvarjalno ter identificira področja na katerih je večkrat ustvarjalen (npr. aranžiranje daril…). Analizira okoliščine v katerih je večkrat ustvarjalen in identificira potencialne (zunanje in notranje, pozitivne in negativne) dejavnike lastne ustvarjalnosti. Razmišlja o pripravljenosti in možnosti razvijanja lastne ustvarjalnosti, svoje misli in sklepe pa izmenja s sošolcem ali v manjših skupinah.

V razredu rešuje naloge odprtega tipa (ki omogočjo lateralno mišljenje) ter reflektira svoje doživljanje. Izkušnjo primerja z izkušnjo reševanja nalog zaprtega tipa in se o ugotovitvah pogovori s sošolci v manjši skupini.

Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi in navede konkretne primere.

Opredeli pojem vrednot in navede pomembne kategorije vrednot.

Razmišlja o lastnih potrebah in motivih ter načinih njihovega zadovoljevanja: identificira lastne potrebe v konkretni življenjski situaciji in razpravlja o tem, kako jih zadovoljuje (jih je zadovoljeval). Reflektira tudi svoje razmišljanje doživljanje in ravnanje v situacijah, ko svojih potreb ni mogel zadovoljiti.

Sestavi lastno lestvico vrednot. Ugotavlja podobnosti in razlike med seboj in sošolci. Opiše situacijo  v kateri je ravnal skladno  z neko lastno vrednoto in situacijo v kateri je ravnal v nasprotju z njo. Reflektira svoje razmišljanje in doživljanje v obeh situacijah, ju primerja in analizira vzroke svojega ravnanja.

Potreba, motiv;

vrste motivov (po Maslowu)

Vrednote (hedonske, statusne, družbene, kulturne, spoznavne, estetske, religijske)

Reflektira lastne aspiracije in storilnostno motivacijo v konkretni življenjski situaciji; opiše situacije, v katerih je bil visoko / nizko storilnostno motiviran oziroma je imel visoke / nizke aspiracije in razmišlja o možnih vzrokih.

O svojih refleksijah se pogovarja s sošolcem ali v manjših skupinah.

Frustracija, konflikt;

stres;

čustvovanje

motivacija, zaznavanje

Opredeli pojem socializacija in pojasni njen vpliv na različna področja razvoja.

Opredeli pojem družbene norme in navede konkretne primere upoštevanja in neupoštevanja družbenih norm.

Opredeli pojme in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, prepričanje, predsodek

Identificira norme, ki veljajo v skupinah, ki jim pripada (družina, vrstniška skupina, razred,…) in reflektira svoj odnos do le-teh. Reflektira svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v situacijah, ko je kršil katero izmed skupinskih ali socialnih norm ter doživljanje, ko je nekdo drug kršil veljavno normo. O svojih izkušnjah se pogovarja s sošolci.

Reflektira svoja stališča do različnih objektov, vprašanj in pojavov ter jih sooči s stališči sošolcev. Razmisli o tem ali je kdaj spremenil kakšno stališče, opiše okoliščine ter spremembo argumentira. O svoji izkušnji se pogovori s sošolcem.

Človek - družbeno bitje, socializacija

(primarna, sekundarna), družbene norme

Stališča, prepričanja, predsodki (verski, nacionalni, rasni, spolni).

Emocije in motivacija,

socialno zaznavanje, temeljni dejavniki duševnosti

Psihologija: zaznavanje, učenje, emocije, potrebe, …

Sociologija, strokovni predmeti

Navede različne vrste skupin.

Pojasni pomen članstva v različnih skupinah za posameznika.

Razloži in na primerih pojasni prosocialne, proindividualne in antisocialne vidike obnašanja; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose na delovnem področju.

Opredeli pojem socialne zaznave.

Razloži in s primeri ponazori napake in pristranskosti v socialnem zaznavanju.

Opredeli pojem medosebni konflikt; navede in na primerih pojasni izvore medosebnih konfliktov.

Ovrednoti različne načine reševanja konfliktov glede na prednosti in pomanjkljivosti.

Opiše primer lastnega  prosocialnega, proindividualnega in antisocialnega vedenja, reflektira svoje doživljanje situacije v kateri je tako ravnal in analizira možne vzroke svojega ravnanja. O tem se pogovarja s sošolci.

Prikliče spomin na prvo srečanje z neko osebo ter reflektira svoje doživljanje, razmišljanje in ravnanje. Opiše kako je osebo zaznaval oziroma katere lastnosti ji je pripisal (prvi vtis). Razmisli o morebitnih kasnejših spremembah (potrjevanju) prvega vtisa ter izvede zaključke. Svoje izkušnje in ugotovitve izmenja s sošolci.

Prikliče izkušnjo vpletenosti v konfliktno situacijo,  jo opiše in reflektira svoje doživljanje, razmišljanje in ravnanje; opiše lastno zaznavo doživljanja, razmišljanja in ravnanja drugih vpletenih; analizira potencialne izvore konflikta ter razmišlja o tem, kako so (bi) drugi vpleteni navedli vzroke zanj; razmišlja o izvorih potencialnih razlik v zaznavanju vzrokov konflikta; opiše strategijo reševanja konflikta ter jo ovrednoti z vidika konstruktivnosti; razmišlja o alternativnih možnostih reševanja te konfliktne situacije. Razmisli o tem kaj je na osnovi te izkušnje spoznal o sebi in drugih ljudeh ter kakšne zaključke bi lahko v zvezi s tem napravil.

O svoji izkušnji in ugotovitvah se pogovarja s sošolci.

Medosebni odnosi in sporazumevanje

Konflikti

Sodelovanje, altruizem,

tekmovanje egoizem, agresivnost.

Socialne zaznave; 

napake in pristranskosti v socialnem zaznavanju (prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, zaznavna obramba).

Konflikti v medosebnih odnosih;

Izvori konfliktov (nasprotujoča si stališča, cilji, potrebe, pogledi);

Načini reševanja medosebnih konfliktov in konfliktov v skupini (dogovarjanje, glasovanje, vzajemno zbliževanje stališč, iskanje skupnih namesto nasprotujočih si pogledov, stališč, ciljev)

Opredeli pojma delovni učinek in delovna uspešnost. Navede in opiše dejavnike delovne uspešnosti in jih ponazori s primeri z lastnega poklicnega področja.

Presodi pomen posameznega dejavnika za delovno uspešnost. Navede pomembnejše negativne dejavnike delovne uspešnosti s svojega poklicnega področja (npr. utrujenost, bolezen, alkohol, droge, monotonija) in oceni njihov vpliv na delovno uspešnost.

Delovni učinek, delovna uspešnost;

dejavniki delovne uspešnosti:

fizikalni (svetloba, temperatura, hrup, klima, vlaga, sevanje, strupi,...), psihološki (motivacija, sposobnosti, znanje, spretnosti, veščine, navade), socialni (medosebni odnosi, delovna klima), fiziološki (utrujenost, bolezni, telesno počutje, zdravstveno stanje, vpliv alkohola in drog.