KATALOG ZNANJA

ZGODOVINA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

210 ur

Določil SSRSSI na 33. seji, 27. 1. 2000

 

VSEBINA

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3.1. VSEBINSKI SKLOPI KOT INFORMATIVNI CILJI

3.2. FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI TER MEDPREDMETNE POVEZAVE

4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA 

5. MEDPREDMETNE POVEZAVE

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV  

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

Katalog znanj je namenjen programom srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja, kjer imajo v predmetniku 210 ur zgodovine. Učni načrt izhaja iz modula 140 ur za srednje tehniško in strokovno izobraževanje in zagotavlja pridobitev širokih zgodovinskih znanj, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost. Učni načrt za 210 ur je v velikem delu tematskih sklopov skladen tudi z modulom 280 ur, ki predstavlja maturitetni standard. To bo kandidatom, ki bodo zgodovino izbrali kot maturitetni predmet, olajšalo izravnavo razlik v znanjih, kjer se učni načrt za 210 ur razlikuje po globini in vsebinah od maturitetnega standarda.

Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarsko-socialnih in kulturno-zgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja ter s prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih.

S prostorskega vidika je odprt predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v izvenevropski svet.

Pomembna novost je upoštevanje poklicne usmeritve, ki jo izvaja šola v posameznih programih. Učni predmet zgodovina daje poleg splošno-izobraževalnih tudi specifična znanja o razvoju strok, zato naj učitelji pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega  dela upoštevajo tudi poklicno usmeritev dijakov, ki jo izvaja šola. V vsakem letniku naj bo 10 ur namenjenih tistim vsebinam, ki so povezane z zgodovino stroke za katero se dijak izobražuje.

Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor, kar omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja in njihovo medsebojno povezanost. Tak pristop k realizaciji učnega načrta omogoča ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje celovitejši pogled na zgodovinska dogajanja in procese, s tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.

Cilj zasnove je, da z večjo pestrostjo pripomore k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter ji omogoča z aktivnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) razvijanje sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil ter sposobnosti medsebojnega povezovanja istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, s časovno globino kakor tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski orientaciji mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmišljenje.

Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo Slovencev (pa tudi drugih narodov) ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.

Pri tem se učni načrt navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako globoko. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program, učitelj pa ima pri izboru vprašanj in tem svobodo, da obravnavane tematske sklope izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali če opazi, da vlada v razredu zanje posebno zanimanje, lahko pa jih tudi združuje in povezuje med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje na jasno predstavitev razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine.

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

  • usvojijo znanje o pomembnih dogajanjih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske in slovenske zgodovine;

  • razvijejo sposobnost spoznavanja in razumevanja vplivov evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino;

  • usvojijo znanja o slovenski kulturni dediščini, jo vrednotijo in razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti in državni pripadnosti ter se ozaveščajo o pomenu ohranjanja lastnih kulturnih tradicij;

  • usvojijo znanje o življenju, delu, miselnosti in znanstvenih dosežkih v različnih zgodovinskih obdobjih;

  • razvijejo sposobnost razumevanja zgodovinskih pojavov, procesov in nasprotij v razvoju sodobnega sveta;

  • usvojijo znanje o gospodarskih procesih in socialnih odnosih v različnih zgodovinskih obdobjih;

  • usvojijo znanje o razvoju tehnike in tehnologije v posameznih zgodovinskih obdobjih ter o njihovem vplivu na življenje ljudi in razvijajo interes za spoznavanje novega;

  • razvijejo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti doma in v svetu;

  • pridobivajo vedenja o prizadevanjih za človekove in državljanske pravice, se ozaveščajo o pomenu njihovega spoštovanja in si oblikujejo življenjsko orientacijo, skladno z evropskimi kulturno-civilizacijskimi vrednotami;

  • pridobijo zgodovinske časovne in prostorske predstave;

  • pridobijo sposobnost uporabe zgodovinske karte, virov in besedil;

  • razvijejo sposobnost kritično presojati vse oblike sporočil (govore, programe, članke);

  • razvijejo sposobnost ločevanja vzrokov, povodov in posledic ter ugotavljanja soodvisnosti različnih pojavov, kontinuitete in sprememb v razvoju;

  • razvijejo sposobnost za samostojno in kritično ocenjevanje sodobnih dogodkov, družbenih pojavov in procesov ter ob tem razvijajo zgodovinski način mišljenja;

  • v povezavi s šolsko knjižnico pridobivajo knjižnična informacijska znanja, potrebna za aktivno iskanje strokovne in poljudne literature;

  • pridobivajo delovne navade: natančnost, sistematičnost, vztrajnost.

    3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    3.1. VSEBINSKI SKLOPI KOT INFORMATIVNI CILJI

    Prvi letnik (70 ur)

    1.    ZGODOVINA

    Čas in prostor kot temeljni določili človeka in družbe. Datiranje in predstava o zgodovinskem času - od nastanka človeške družbe do danes.

    Zgodovina kot znanost; pot k zgodovinski resnici. Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

    2.   PODOBE IZ PRAZGODOVINE

    Podobe iz življenja človeka v prazgodovini. Iz življenja lovca in nabiralca. Iz življenja poljedelca in živinorejca. Življenje v kovinskih dobah. Duhovni svet in miselno (prostorsko) obzorje človeka v prazgodovini. Naši kraji v prazgodovinskem obdobju.

    3.   ZGODNJE VISOKE KULTURE

    Zgodnje visoke kulture (prve civilizacije): čas in prostor. Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt, Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska. Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih. Glavne pridobitve v znanosti in umetnosti; književnost in religija.

    4.   ANTIČNI SVET STARE GRČIJE IN RIMA

    Vzpon in zaton kretsko-mikenske kulture. Od Iliade in Odiseje do grških polis. Kolonizacija in širjenje grškega vpliva. Enotnost in različnost grškega sveta. Grški svet bogov in grški svet ljudi. “Zlata doba” grških polis. Grško-perzijske vojne in odnos do svobode. Vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestih in na deželi). V grški šoli in gledališču. Boj in tekmovanje med polis, slabitev mestnih držav. Vzpon Makedonije.

    Helenizem - povezava grške kulture z Vzhodom. Grška kulturna zapuščina: slovstvo, govorništvo, znanost, zgodovina, umetnost. Pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov.

    Rim od nastanka do republike. Širjenje v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov. Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur. Rimska družba in gospodarstvo. Kriza republike in prehod v cesarstvo: principat - Avgustus prvi med enakimi.

    Meje rimskega cesarstva. Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži, zabave in igre; življenje na podeželju; življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).

    Naši kraji v rimski dobi.

    Rimska kultura: arhitektura, znanost in likovna umetnost. Rimsko pravo. Rimski svet bogov.

    Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje, Biblija in zgodovina, socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva. Krščanstvo od preganjane do državne religije.

    Kriza rimskega cesarstva in njegov propad: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod, naraščanje pritiska tujih ljudstev, propad Zahodnorimskega cesarstva.

    5.   ZGODNJI SREDNJI VEK

    Zemljevid Evrope v 5. stoletju. Preseljevanje ljudstev v Evropi: Germani in Slovani; novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

    Nova etnična in politična podoba Evrope: nastanek barbarskih držav (ob zemljevidu). Novi gospodarski temelji; nova družbena struktura; različni tipi fevdalizma.

    Trije evropski duhovnokulturno-civilizacijski krogi: evropski zahod, evropski vzhod (Bizanc), islam in Arabci.

    Sprehod po Evropi - podobe iz življenja: na zgodnjesrednjeveških gradovih in v vaseh na evropskem zahodu, vzhodu, severu in jugu.

    5.1 SLOVENCI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

    Slovenski naselitveni prostor, Karantanija. Širjenje krščanstva iz Ogleja in Salzburga in postopna izguba samostojnosti. Podobe iz življenja Slovencev.

    6.   EVROPA MED 10. IN 12. STOLETJEM

    Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid, geografsko obzorje človeka.

    Zahodna Evropa po razpadu frankovskega imperija: investiturni boj, meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne). Vzhodna Evropa. Jugovzhodna Evropa.

    Drugi letnik (70 ur)

    7.   VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK

    Znani in neznani svetovi od 12. do 15. stoletja: politični, etnični in kulturno-zgodovinski zemljevid. Vpadi ljudstev z Vzhoda in vpliv na evropsko dogajanje. Turki in njihov prodor na Balkan.

    Srednjeveško podeželje - podobe iz življenja: kmetje, plemstvo, duhovščina. Duhovno obzorje takratnih ljudi - do kod je videl kmet, do kod evropski plemič.

    Srednjeveška mesta in meščanstvo. Nastanek mest in razlike v različnih tipih. Podobe iz življenja različnih meščanov.

    Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov (vraževerje). Papeštvo in meništvo. Inkvizicija. Šolstvo in nastanek srednjeveških univerz. Evropa viteštva, romanike in gotike.

    7.1 SLOVENSKE DEŽELE V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

    Slovenci v rimsko - nemškem cesarstvu, na Ogrskem in v okviru Beneške republike; kolonizacija. Gospodarski in kulturni razvoj. Nastanek zgodovinskih dežel.

    8.   EVROPA NA PREHODU V NOVI VEK

    Zgodnje oblike kapitalizma: založništvo in manufaktura. Vzpon znanosti. Tehnična odkritja do 16. stoletja, ki so pomembna za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Geografska odkritja in spajanje različnih svetov. Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

    Humanizem in renesansa - spremenjen odnos do življenja in smrti.

    Herezije in kriza papeštva v 15. stoletju. Reformacija, protireformacija in katoliška prenova: vzroki in smeri reformacije; razširjenost; nastop proti reformaciji in zmaga katoliške Cerkve.

    Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Absolutizem: utrjevanje absolutne monarhije, višek absolutizma (Ludvik XIV.). Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije.

    8.1 SLOVENCI OD 15. DO 18. STOLETJA

    Gospodarski in kulturni razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.

    Kmečki upori in turški vpadi. Reformacija in začetki slovenske književnosti.

    Življenje v slovenskih deželah v 17. in 18. stoletju. Podobe iz življenja v slovenskih mestih in na podeželju. Kultura.

    9.   KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS, DA SE MODERNIZIRA

    Začetki moderne industrializacije in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju. Iznajdbe in izumi v 18. stoletju, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Evropska miselnost in kultura 18. stoletja.

    Britanske kolonije v Ameriki in nastanek ZDA. Vpliv na evropska gibanja.

    Počasna modernizacija Francije in pomembnejši vzroki za revolucijo. Francoska revolucija - leto 1789 in njena gesla. Jakobinizem; kratkotrajna zmaga in poraz. Pomen in vpliv na poznejša zgodovinska dogajanja.

    Napoleon in napoleonske vojne.

    9.1 SLOVENCI V ČASU FRANCOSKE REVOLUCIJE IN NAPOLEONSKIH VOJN

    Slovenski prostor v času francoske revolucije in napoleonskih vojn (kratek opis življenja v mestih in na podeželju).

    10.   SVET IN EVROPA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

    Dunajski kongres in nova ureditev Evrope: nov zemljevid Evrope, poskus vzpostavitve ravnotežja teritorialnih interesov, sveta aliansa, vpliv kongresa na usodo naslednjih evropskih generacij.

    Svet in Evropa v 1. polovici 19. stoletja; nacionalna gibanja.

    Znanstveno-tehnični razvoj in širjenje industrializacije. Revolucija v prometu - železnica, parniki, telegraf. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje.

    Življenje v mestih in na podeželju v prvi polovici 19. stoletja. Nova mesta in novi problemi. Krepitev meščanstva. Življenjske razmere ter pogoji za delo in ustvarjanje. Agrarni problemi v različnih delih sveta. Podobe iz vsakdanjega življenja plemstva in kmetov. Kulturni tokovi v prvi polovici 19. stoletja.

    10.1 SLOVENCI V 1. POLOVICI 19. STOLETJA

    Slovenske dežele v času od 1815 do 1848. Narodnostne in kulturne razmere: Bleiweisov in Prešernov krog, romantika. Začetki industrializacije.

    10.2 REVOLUCIJE 1848

    Revolucije 1848 in začetek nove dobe. Okrepitev meščanstva in njegova vodilna vloga. Pomlad narodov.

    Leto 1848 in Slovenci: kmečko vprašanje, nacionalni problemi. Zedinjena Slovenija.

    11.   SVET IN EVROPA V DRUGI POLOVICI 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA

    Druga industrijska revolucija. Iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Gospodarske, družbene in kulturne posledice druge industrijske revolucije (industrializacija in nastajanje monopolov, nastajanje velikih mest, izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva). Kultura v drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja.

    Življenje v evropskih mestih in na podeželju konec 19. in začetku 20. stoletja (primerjava med evropskimi in slovenskimi mesti).

    Pregled političnega razvoja pomembnejših držav pred prvo svetovno vojno. Kolonializem razvitih kot posledica izvoza kapitala. Boj med velesilami za prevlado v svetu.

    11.1 SLOVENCI NA PREHODU MED 19. IN 20. STOLETJEM

    Gospodarske razmere, položaj slovenskega kmeta in delavca. Ustavna doba; oblikovanje slovenskih političnih strank. Slovenska kulturna ustvarjalnost.

    Jugoslovansko vprašanje; velikosrbski in velikohrvaški program, trializem. Cankar in jugoslovanstvo, Preporodovci.

    Tretji letnik (70 ur)

    12.   PRVA SVETOVNA VOJNA

    Prva svetovna vojna - vzroki in povod. Vojaške zveze. Glavna evropska bojišča. Značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni.

    Življenje Evrope v vojni - evropska mesta in podeželje. Revolucija v Rusiji.

    Konec prve svetovne vojne.

    12.1 SLOVENCI MED PRVO SVETOVNO VOJNO

    Nemški nacionalistični pritisk. Soška fronta, begunstvo. Življenje na Slovenskem med prvo svetovno vojno.

    13.   SVET MED OBEMA VOJNAMA

    Pariška mirovna konferenca (temeljni pogledi in problemi; obnovitev starih in nastajanje novih konfliktov). Društvo narodov in mirovne pogodbe.

    Povojni evropski “nered” in vplivi oktobrske revolucije na revolucionarna gibanja v Srednji Evropi. Znanstveno-tehnični in kulturni razvoj: znanost in tehnika; iznajdbe in izumi, ki so pomembni za razvoj stroke, ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Kultura v obdobju med obema vojnama.

    Razvoj svetovnega gospodarstva v obdobju med obema vojnama - vzponi in padci. Velika svetovna gospodarska kriza 1929 - 1934.

    Kriza demokracije in nastanek fašističnih sistemov: države parlamentarne demokracije, socialistični sistem, fašizem in nacizem.

    Razvoj nekaterih neevropskih držav in narodnoosvobodilna gibanja v kolonijah.

    13.1 SLOVENCI V OBDOBJU MED OBEMA VOJNAMA

    Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (majniška in krfska deklaracija ter država Slovencev, Hrvatov in Srbov), boj za slovenske meje po prvi svetovni vojni, nerešena vprašanja Kraljevine SHS.

    Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno: kriza jugoslovanskega parlamentarizma. Življenje v Kraljevini Jugoslaviji - mesta in podeželje.

    Šolstvo, univerza, kulturne ustanove na Slovenskem in njihov pomen za  nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.

    Življenje in položaj zamejskih Slovencev.

    14.   DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Agresija fašističnih držav in njihova prva osvajanja: vzroki za drugo svetovno vojno ter politični in vojaški tabori. Začetek druge svetovne vojne in njen potek. Oblikovanje protifašistične koalicije. Preobrat v vojni in protiofenziva antifašističnih sil.

    Značilnosti nacistične okupacijske politike in evropska odporniška gibanja. Koncentracijska taborišča.

    Zlom fašističnih sil in posledice največje vojne v zgodovini človeštva.

    14.1 SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

    Napad na Jugoslavijo in njen zlom. Jugoslavija po okupaciji in okupacijski sistemi. Osvobodilni boj Slovencev: začetek odpora, reakcije okupatorjev na vstajo. Stališče političnih strank do okupatorja; odnos meščanskih strank do Osvobodilne fronte; vprašanje revolucije in kontrarevolucije. Življenje v slovenskih mestih in na podeželju med drugo svetovno vojno. Oblikovanje "slovenske državnosti" v okviru jugoslovanske.

    Konec druge svetovne vojne v Sloveniji.

    15.   SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Obračun s poraženci in novi temelji svetovne politike. Nova razmerja sil v svetu. Organizacija združenih narodov in njen pomen za ohranitev svetovnega miru.

    Nič več vojne - a tudi ne miru: hladna vojna, blokovska razdelitev sveta, gospodarsko povezovanje.

    Različni svetovi - njihovi vzponi in krize: razvoj zahoda, vzhodni - socialistični svet, tretji svet - države v razvoju.

    Življenje se hitro spreminja. Svet naših staršev. Znanstveno tehnični napredek - iznajdbe in izumi ter njihov vpliv na vsakdanje življenje. Življenje se prilagaja novim časom. Kultura v obdobju po drugi svetovni vojni.

    15.1 SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Povojne razmere: optimizem in postopna obnova, nova oblast in obračun z nasprotniki, boj za meje, mednarodni položaj. Problemi razvoja večnacionalne države: gospodarske reforme in vedno znova krize, mednacionalni odnosi.

    Razpad Jugoslavije: vzroki za razkroj.

    Slovensko osamosvajanje in življenje v Republiki Sloveniji.

    16.   TEMELJNA PROTISLOVJA V SODOBNEM SVETU

    Sever - jug; bogati - revni; lačni - siti; oboroževanje; prenaseljenost; rast nestrpnosti; onesnaženo okolje. V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo?

    3.2.   FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI TER MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1. letnik

    1. ZGODOVINA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • zna zgodovinska dogajanja, pojave in procese postaviti v čas in prostor;

    • Čas in prostor - temeljni določili človeka in družbe.

    		  

  • ve, da so različna ljudstva v preteklosti drugače datirala, in navede najbolj znana štetja let pri starih ljudstvih;

    		•    

  • pojasni pomen zgodovinskih virov za spoznavanje preteklosti, spoznava zgodovinarjevo delo in ga vrednoti;

    • Pot k zgodovinski resnici.

    		  

    2.PODOBE IZ PRAZGODOVINE

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • ob slikovnem gradivu (obisk muzeja) ostankov materialne kulture pojasni delo, dejavnosti in življenje ljudi v posameznih dobah prazgodovine;

    • Iz življenja lovca, nabiralca; poljedelca in živinorejca.

    		  

  • primerja tehniko izdelave orodja v posameznih dobah in pojasni napredek;

    		•    

  • pozna velike spremembe, ki jih je povzročila uporaba kovin v vsakdanjem življenju in razvoju gospodarskih dejavnosti;

    		•    

  • navede in pojasni razloge za nastajanje razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu;

    		•    

  • pojasni družbeno organizacijo v posameznih prazgodovinskih dobah;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu spoznava materialno in duhovno kulturo ter miselno obzorje ljudi v najstarejši dobi;

    • Duhovni svet človeka.

    		  

  • analizira zemljevid in poišče večja arheološka najdišča posameznih prazgodovinskih dob pri nas ter sklepa o poseljenosti prostora;

    • Naši kraji v prazgodovini.

    obisk muzeja ali bližnjega arheološkega najdišča

    3.ZGODNJE VISOKE KULTURE

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • s pomočjo kronološke tabele in zemlje vida opredeli čas in prostor prvih“visokih kultur”;

    • Začetek in razvoj prvih “visokih kultur”.

    		  

  • ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti gospodarskih) dejavnikov na začetek prvih civilizacij ob velikih rekah;

    		•    

  • spoznava državno organizacijo in ugotavlja vzroke za različnost;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu in besedilih spoznava življenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin;

    • Izbrane podobe iz življenja po civilizacijsko-kulturnih območjih.

    		  

  • spoznava razlike v agrarni in neagrarni (poudarek na feničanski in izraelski) proizvodnji med različnimi civilizacijskimi področji;

    		•    

  • navede in vrednoti najpomembnejše dosežke najstarejših civilizacij na področju astronomije, medicine, tehnike, vojne tehnike, prava, književnosti in umetnosti ter poudari specifičnosti po področjih;

    • Kulturna dediščina najstarejših civilizacij.

    umetnost

  • navede razloge za nastanek pisave in ovrednoti njen pomen za ohranjanje vedenja kasnejšim generacijam;

    		•    

  • razloži pojme: politeizem, monoteizem in vlogo religij v življenju ljudi in njen odraz v umetnosti “starega Vzhoda”;

    • Religija.

    		  

    4. ANTIČNI SVET GRČIJE IN RIMA

    Formativni in socializacijski cilji Ključne teme Povezave
    Dijak:    
  • ob zemljevidu opredeli največja in najstarejša kulturna središča na egejskem območju;

    • Vzpon in zaton Kretsko- Mikenske kulture.

    		  

  • ob slikovnem gradivu in virih poglablja znanja o značilnostih kretske in mikenske kulture;

    		•    

  • s pomočjo zgodovinskega zemljevida ugotovi čas in prostor naselitve grških plemen na jug Balkanskega polotoka, egejsko otočje in obalo Male Azije;

    • Od Iliade do grških polis.

    		  

  • analizira značilnosti grške pokrajine in pojasni, zakaj je nastalo več polis;

    		•    

  • ob izbranih odlomkih iz Iliade pojasni življenje Grkov v času trojanskih vojn;

    		•  

    književnost, 1.l.

  • navede in pojasni vzroke za “veliko grško kolonizacijo”, analizira zemljevid in ugotovi območja grške kolonizacije;

    		•    

  • ovrednoti pomen grške kolonizacije v Sredozemlju v gospodarskem in kulturnem pomenu;

    		•    

  • na konkretnih primerih spoznava značilnosti mestnih državic, različnost gospodarskega in družbenega razvoja;

    • Mestna država – polis.

    		  

  • pozna razvoj atenske ustavne ureditve (Solon, tiranija, Klisten, Periklej) ;


    •       		 

  • primerja življenje v Atenah in Šparti (gospodarstvo, družba, politična ureditev) in spozna razlike med aristokratsko in demokratično ureditvijo;

    		•    

  • pozna vzroke za grško-perzijske vojne in pojasni grško obrambo in odnos do svobode odnos do svobode;

    • Grško perzijske vojne in grški odnos do svobode.

    		  

  • iz poljudne strokovne literature zbere informacije o življenju (bivanju, prehrani, navadah, zabavi) in položaju različnih socialnih slojev;

    • Vsakdanjik moških, žensk, otrok, sužnjev.

    		  

  • primerja vzgojo in šolanje otrok v polis in danes;

    		•    

  • pozna glavne vzroke, ki so privedli do konfliktov med Atenami, Šparto in njunimi zaveznicami in sklepa o posledicah dolgotrajnih vojn med grškimi polis;

    • Boj med polis, vzpon Makedonije.

    		  

  • analizira zemljevid in pojasni vzpon makedonskega imperija;

    		•    

  • vrednoti pomen imperija Aleksandra Makedonskega za gospodarski in kulturni razvoj;

    		•    

  • navede najvidnejše dosežke Grkov na področju znanosti, arhitekture, slikarstva, zgodovinopisja;

    • Grška kulturna zapuščina.

    slovenščina književnost (1.l.)

  • spozna značilnosti znanstvenega in kulturnega razvoja v času helenizma;

    		•  

    umetnost

  • ovrednoti pomen grške in helenistične kulture za prihodnji razvoj evropske kulture in političnih ustanov;

    		•    

  • ob zemljevidu razloži etnično in kulturno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom Rima;

    • Rim od nastanka do republike.

    		  

  • opredeli čas in prostor nastanka mesta Rim in spozna razliko med ljudskim sporočilom in ugotovitvami arheologije;

    		•    

  • razloži položaj plebejcev in njihova prizadevanja za politično enakopravnost in ovrednoti izenačenje pravic in dolžnosti plebejcev in patricijev;

    		•    

  • ob skici navede najpomembnejše organe rimske republike in njihove pristojnosti;

    • Rim - obdobje republike.

    		  

  • analizira zgodovinski zemljevid in prikaže širjenje rimske nadoblasti na Apeninskem polotoku in v Sredozemlju;

    		•    

  • pojasni različne vzroke in razsežnosti propadanja rimskih kmetov in posledice neuspelih poskusov agrarne reforme;

    		•    

  • ob tematski karti pojasni značilnosti trgovine in obrti;

    		•    

  • pojasni poglabljanje krize rimske republike (upori, vstaje) in razmere, ki so pripeljale do nove oblike vladavine(triumvirata);

    • Kriza rimske republike in prehod v cesarstvo – principat.

    		  

  • razloži značilnosti Oktavijanove vladavine( “pax Romana”; gospodarski in kulturni razvoj; ureditev provinc; vloga vojske in uradništva);

    		•    

  • razume pojem romanizacija, navede poglavitne nosilce njenega širjenja in razlike med vzhodnimi in zahodnimi provincami;

    		•    

  • analizira zemljevid in ugotovi obseg imperija (kje so bile meje na S, Z, J in V), ko je bil Rim na višku svoje moči;

    		•    

  • ob virih opiše družbeni položaj in življenje različnih socialnih slojev v mestu in na deželi (bogataši in reveži, bivališča, prehrana, vzgoja položaj moških, žensk, otrok, sužnjev, osvobojencev) ;

    • Iz življenja Rimljanov.

    		  

  • pojasni pomen rekla “panem et circenses”;

    		•    

  • konkretizira vpliv rimske dobe na življenje staroselcev (napredek obrti, promet, verski in kulturni vpliv);

    		•    

  • pozna družbeno in duhovno podlago za nastanek krščanstva;

    • Začetki krščanstva.

    		  

  • ovrednoti versko-socialna sporočila zgodnjega krščanstva in razvoj od preganjene do državne religije;

    		•  

    slovenščina književnost (1.l.)

  • navede glavne dosežke Rimljanov na področju znanosti, zgodovinopisja, prava, medicine, tehnike;

    • Rimska kultura.

    		  

  • pozna dosežke rimskega gradbeništva in tesno povezanost s potrebami vsakdanjega življenja (ceste,vodovodi, kanalizacija, terme, ...);

    		•    

  • ovrednoti pomen rimske kulture za poznejšo evropsko civilizacijo;

    		•    

  • pozna glavne notranje in zunanje vzroke za krizo cesarstva, njegovo razdelitev na zahodno in na vzhodno cesarstvo in za propad Zahodnega rimskega imperija;

    • Kriza in propad cesarstva.

    		  

    5. ZGODNJI SREDNJI VEK

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira zgodovinski zemljevid in pojasni vzroke za preseljevanje ljudstev ter njihov potek;

    • Preseljevanje ljudstev in nova politična, etnična in gospodarska podoba Evrope.

    		  

  • ob zemljevidu pojasni novo politično in etnično podobo Evrope;

    		•    

  • pojasni razloge za začasni gospodarski in kulturni zastoj ter prevlado naturalnega gospodarstva

    		•    

  • razloži postopno nastajanje fevdnih in fevdalnih odnosov;

    • Trije kulturno-civilizacijski krogi:

    		  

  • analizira zemljevid vzpona frankovske države in ugotovi njeno širjenje od Klodvika do Karla Velikega;

  • Evropski zahod;

    		•  

  • pojasni organizacijo in gospodarstvo zemljiškega gospostva ter življenje kmetov;

    		•    

  • razloži oblikovanje in značilnosti fevdalne družbene hirarhije, tipične za frankovski tip fevdalizma, ter življenje fevdalcev;

    		•    

  • pozna vlogo Cerkve pri širjenju duhovnega in kulturnega vpliva;

    • Karolinška renesansa.

    		  

  • pozna temeljne težnje in značilnosti karolinške renesanse;

    		•    

  • ponovi glavne razloge, ki so Bizancu omogočili preživeti selitve ljudstev obrazloži razvoj Bizanca v času Justinijana;

  • Bizanc;

    		•  

  • ob zgodovinskem zemljevidu opredeli domovino Arabcev , pojasni nastanek islama in širjenje arabske oblasti, zlasti spremembe v Sredozemlju;

  • Islam in Arabci;

    		•  

  • ob slikovnem gradivu opiše značilnosti arabske kulture in dosežke;

    		•  

    književnost

  • vrednoti stičišče treh civilizacijskih krogov za prenašanje spoznanj in odkritij;

    		•    

    5.1 SLOVENCI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira zemljevid in prikaže naselitev prednikov Slovencev v Vzhodnih Alpah;

    • Naselitev prednikov Slovencev, Karantanija in Spodnja Panonija.

    		  

  • ovrednoti širjenje krščanstva iz zahodnih cerkvenih središč;

    		•    

  • ovrednoti misionsko delo Cirila in Metoda ter njunih učencev na verskem in kulturnem področju;

    		•  

    slovenščina književnost

  • pozna glavne značilnosti razvoja družbe in gospodarstva;

    		•  

    Brižinski spomeniki

  • pozna zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo samostojnosti;

    • Postopna izguba samostojnosti.

    		  

    6. EVROPA MED 10. IN 12. STOLETJEM

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira zgodovinski zemljevid in opiše politično podobo Evrope v 10. stoletju;

    • Zahodna in Srednja Evropa.

    		  

  • obrazloži pojem fevdalna in politična razcepljenost

    		•    

  • ve, da so vpadi Normanov, Saracenov in Ogrov zaznamovali razvoj nekaterih evropskih držav;

    		•    

  • pozna vzroke in posledice investiturnega boja za razvoj Nemčije;

    		•    

  • ve, kdaj je prišlo do razkola med katoliško in pravoslavno Cerkvijo in kje v Evropi je stičišče med Zahodno in Vzhodno Cerkvijo;

    • Meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom (križarske vojne).

    		  

  • ovrednoti vlogo Cerkve in samostanov v kulturnem, gospodarskem, političnem in znanstvenem razvoju srednjega veka;

    		•    

  • pozna poglavitne razloge in cilje križarskih vojn;

    		•    

  • ovrednoti gospodarske in kulturne vplive križarskih vojn;

    		•    

  • pozna notranje in zunanje vzroke nastajanja, propadanja in ponovnega obnavljanja slovanskih državic;

    • Slovani - Vzhodna Evropa.

    		  

  • opredeli značilnosti in temelje slovanskega krščanstva ter slovanske kulture;

    		•    

  • ovrednoti pomen in vlogo prvih južnoslovanskih političnih tvorb;

    • Jugovzhodna Evropa.

    		  

    3.2.2. 2. letnik

    7. VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • pozna prednosti natriletnega kolobarjenja in ovrednoti postopni napredek kmetijske tehnike ter širjenja kultiviranih površin;

    • Srednjeveško podeželje.

    		  

  • ob zemljevidu pojasni gospodarske, etnične in politične posledice kolonizacije v evropskem prostoru;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu in virih opiše položaj podložnika v visokem srednjem veku (obveznosti, bivalne in prehranske razmere)v

    		•    

  • pojasni položaj plemstva in duhovščine (različna struktura in položaj) ;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih v času viteštva pojasni razmere, ki so omogočile nastajanje in razvoj srednjeveških mest; pozna razliko med srednjeveškim in antičnim mestom;

    • Srednjeveška mesta in meščanstvo.

    		  

  • pojasni gospodarsko dejavnost meščanov in ovrednoti blagovno-denarno gospodarstvo;

    		•    

  • ob odlomkih virov spoznava življenje in pravila medsebojnih odnosov (značilnosti mestne samouprave) ter položaj meščanov;

    		•    

  • analizira zgodovinski zemljevid in pojasni razmere, ki so omogočile hiter vzpon osmanske države;

    • Turki in njihov prodor na Balkan.

    		  

  • navede in pojasni posledice razširitve osmanske države na Balkan;

    		•     

  • spozna etični, znanstveni in kulturni razvoj v srednjem veku;

    • Duhovni svet srednjega veka.

    		  

  • ovrednoti nastanek laičnih meščanskih šol in srednjeveških univerz;

    		•    

  • pojasni značilnosti srednjeveške miselnosti, poišče zvezo med načinom življenja različnih družbenih slojev in oblikami kulture (sholastika, viteška kultura, ljudska kultura) ;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu prepozna in loči romaniko in gotiko;

    		•    

  • pozna glavne vzroke za nezadovoljstvo, izraženo v herezijah in kmečkem nemiru med 12. in 15. st. ;

    		•    

    7.1 SLOVENSKE DEŽELE V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira zgodovinski zemljevid in pojasni nastanek slovenskih zgodovinskih deželv

    • Nastanek zgodovinskih pokrajin.

    		  

  • ob zemljevidu ugotovi razdeljenost slovenskega ozemlja med Habsburžane, Ogrsko in Beneško republiko;

    		•    

  • razloži posamezne faze kolonizacije in z njo povezane gospodarske, etnične, pokrajinske in druge spremembe na Slovenskem;

    • Kolonizacija.

    		  

  • primerja gospodarski razvoj na Slovenskem z deželami zahodne Evrope;

    		•    

  • pojasni nastajanje srednjeveških mest na Slovenskem;

    • Mesta.

    		  

  • pozna glavne značilnosti kulturnega razvoja;

    		•    

    8. EVROPA NA PREHODU V NOVI VEK

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • pozna pomembne izume, zlasti še pomorske tehnike;

    • Tehnična spoznanja in odkritja; zgodnje oblike kapitalistične proizvodnje.

    		  

  • ovrednoti znanstvene dosežke in izume, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na življenje;

    		•    

  • vrednoti pomen odkritja tiska za širjenje pismenosti in pisane besede (primerja delo v skriptoriju in tiskarni) ;

    		•    

  • ovrednoti prve oblike kapitalistične proizvodnje, primerja založništvo in manufakturo ter ugotovi razlike;

    		•    

  • analizira zgodovinski zemljevid in pojasni, do kod je segalo geografsko obzorje Evropejcev v srednjem veku;

    • Geografska odkritja in spajanje različnih svetov.

    		  

  • navede in pojasni glavne vzroke in pogoje geografskih odkritij - iskanja druge poti v Indijo;

    		•    

  • ob zemljevidu in slikovnem gradivu pojasni evropsko ekspanzijo in posledice geografskih odkritij za novo odkrite dežele in za Evropo;

    		•    

  • pozna najbolj znane nosilce humanizma in njihova dela;

    • Humanizem in renesansa.

    umetnost

  • ovrednoti humanizem in renesanso pri uveljavljanju nove miselnosti v umetnosti, znanosti in kulturi;

    		•  

    Slovenščina književnost

  • ob zemljevidu pojasni politične razmere v Evropi v 15. in 16. stoletju;

    • Reformacija in protireformacija.

    		  

  • pozna glavne vzroke, ki so povečali nezadovoljstvo nižjih slojev v 16. stol. in sprožili verski in socialni konflikt;

    		•    

  • iz zgodovinskega zemljevida razbere različne smeri reformacije, primerja njihove težnje in nosilce;

    		•    

  • ugotovi spremenjeno versko podobo Evrope po reformaciji;

    		•    

  • obrazloži pojem protireformacija, pozna velike posledice dolgotrajnih verskih vojn v 16/17. stoletju;

    		•    

  • pojasni značilnosti duhovne prenove katoliške Cerkve;

    		•    

  • ovrednoti prenos težišč gospodarskega razvoja iz Sredozemlja na Atlantik za gospodarski vzpon Anglije in Nizozemske;

    • Začetki modernih meščanskih družb.

    		  

  • ovrednoti nizozemsko osvobodilno vojno za razvoj Nizozemske v svetovno pomorsko in gospodarsko silo v 17. in 18. stoletju;

    		•    

  • pozna gospodarsko in politično vlogo Anglije, njeno parlamentarno ureditev in poišče razliko med stanovsko ter parlamentarno ureditvijo;

    		•    

  • razloži pojem absolutizem in razmere, ki so omogočile njegovo uveljavitev v nekaterih evropskih državah;

    • Utrjevanje absolutne monarhije.

    		  

  • na primeru Francije navede in pojasni značilnosti absolutne vladavine ter sklepa o posledicah;

    		•    

  • ponovi vzroke za nemoč nemških cesarjev;

    • Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije.

    		  

  • ob zgodovinskem zemljevidu pojasni uveljavljanje Avstrije kot samostojne državne enote znotraj nemškega cesarstva;

    		•    

  • pojasni modernizacijo državne uprave v Avstriji v 17. in 18. stoletju in odpor proti centralizmu;

    		•    

  • iz zemljevida razbere širjenje Avstrije v Panonsko nižino;

    		•    

  • pozna razliko med merkantilizmom in fiziokratizmom;

    		•    

    8.1 SLOVENCI OD 15. DO 18. STOLETJA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • opiše nastajanje novih socialnih slojev na deželi (kajžarji, gostači) in njihovo gospodarsko dejavnost;

    • Razvoj slovenskih dežel v 15. in 16. stoletju.

    		  

  • ob odlomkih besedil spoznava življenjski vsakdanjik kmetov (način obdelave, poljščine, prehrana, ...) ;

    		•    

  • ob zgodovinskem zemljevidu pojasni uveljavljanje zgodnjega kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo, fužinarstvo, trgovina);

    		•    

  • pozna glavne vzroke velikih kmečkih uporov v 15. in 16. stoletju, primerja njihove zahteve in ugotovi kvalitativno rast (zahtev in organizacije uporov);

    		•    

  • iz zemljevida razbere čas in področja najpogostejših turških vpadov in opiše obrambni sistem in posledice turških vpadov na Slovenskem;

    		•    

  • ob zemljevidu pojasni razširjenost reformacije na Slovenskem in ovrednoti pomen reformacije za Slovence;

    		•  

    književnost

  • pozna pojave, ki so zaznamovali življenje (novi kmečki upori, čarovniški procesi) na Slovenskem;

    • Slovenske dežele v 17. in 18. stoletju.

    		  

  • ob izbranih odlomkih vrednoti delo J. V. Valvasorja; opredeli vlogo jezuitov v šolstvu in kulturi;

    		•    

  • ob slikovnem gradivu spozna značilnosti baročne;

    		•  

    slovenščina književnost;

    umetnost

  • pozna najpomembnejše reforme razsvetljenih vladarjev v Avstriji in vrednoti pomen reform za razvoj slovenskega ozemlja in spreminjanja načina življenja;

    		•    

    9. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POIZKUS, DA SE MODERNIZIRA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • pozna razmere, ki so omogočile nove izume in začetek industrijske revolucije v Angliji;

    • Začetki moderne industrializacije.

    		  

  • konkretizira iznajdbe in izume, ki so pomembni za razvoj stroke ter njihov vpliv na vsakdanje življenje;

    		•    

  • navede največje znanstvene dosežke, zlasti na področju naravoslovnih ved;

    • Evropska miselnost 18. stoletja.

    slovenščina književnost

  • pojasni pojem razsvetljenstvo in razširjenost tega idejnega gibanja med posameznimi sloji;

    		•    

  • pozna najpomembnejše ideje razsvetljenstva

    		•    

  • ovrednoti vpliv razsvetljenstva na vzgojne metode, človekovo življenje in na teorije o državni organizaciji;

    		•    

  • analizira zemljevid angleških kolonij v Severni Ameriki, pojasni posebnosti gospodarskega in družbenega razvoja ter izlušči glavne vzroke za osvobodilno vojno;

    • Nastanek ZDA in vpliv na evropska gibanja.

    		  

  • ovrednoti pomen ameriške osvobodilne vojne za gospodarski in teritorialni razvoj ZDA ter njen vpliv na liberalna gibanja v svetu;

    		•    

  • konkretizira gospodarske in politične razmere v Franciji v 18. stoletju;

    • Francoska revolucija.

    		  

  • pozna velike razlike v položaju prebivalstva znotraj stanov in med njimi ter izloči glavne vzroke za revolucijo;

    		•    

  • v osnovnih potezah pozna potek in rezultate revolucije po treh stopnjah(1789-91;1792-94; 1794-99) ;

    		•    

  • pojasni pomen francoske revolucije;

    		•    

  • pozna razmere, ki so omogočile vzpon Napoleona;

    • Napoleon in napoleonske vojne.

    		  

  • ob zemljevidu pojasni francosko ekspanzijo in značilnosti osvajalne politike v podrejenih deželah;

    		•    

    9.1 SLOVENCI V ČASU FRANCOSKE REVOLUCIJE

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • pozna glavne miselne tokove na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja;

    • Slovensko ozemlje v času francoske revolucije.

    		  

  • ovrednoti začetke slovenskega narodnega prebujenja;

    		•    

  • analizira zemljevid in pojasni nastanek, obseg, ureditev in pomen Ilirskih provinc;

    		•  

    slovenščina književnost

    10. SVET IN EVROPA V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • opredeli težnje dunajskega kongresa po restavraciji Evrope;

    • Dunajski kongres 1815.

    		  

  • ob zemljevidu ugotovi teritorialne spremembe in poskus vzpostavitve ravnotežja sil;

    		•    

  • pojasni odnos protifrancoske koalicije in Svete alianse do liberalnih in narodnih gibanj;

    • Nova nezadovoljstva in nemiri.

    		  

  • ovrednoti vpliv kongresa na usodo naslednjih evropskih generacij;

    		•    

  • na zgodovinskem zemljevidu razbere področja in rezultate liberalnih in narodnih nemirov v prvi polovici 19. stol.;

    		•    

  • analizira zemljevid in statistične podatke ter pojasni tempo širjenja industrializacije na evropski celini;

    • Znanstveno tehnološki razvoj in širjenje industrijske revolucije.

    		  

  • pozna velike tehnološke spremembe v prometu, komunikacijah in proizvodnji;

    		•    

  • ovrednoti izume, ki so pomembni za razvoj stroke, in pojasni njihov vpliv na vsakdanje življenje;

    		•    

  • ob statističnih podatkih izdela graf naraščanja mestnega prebivalstva, opiše spremembe v strukturi, blišč in revščino v mestnega življenja;

    • Življenje v mestih in na deželi.

    		  

  • opiše delovne pogoje in življenjske razmere nižjih socialnih slojev ter prve oblike delavskih gibanj;

    		•    

  • pozna pridobitve poljedelske tehnike in vzroke za njeno počasno uvajanje v Evropi;

    		•    

  • primerja položaj kmetstva v različnih delih Evrope in zapiše razlike;

    		•    

    10.1 SLOVENCI V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • razloži osnovne značilnosti gospodarskega razvoja (napredek v kmetijstvu, začetek industrializacije);

    		•    

  • spozna narodnostne razmere v prvi polovici 19. stoletja;

    		•    

  • ovrednoti delo Prešernovega in Bleiweisovega kroga;

    		•  

    Slovenščina književnost (2.l.)

    10.2 REVOLUCIJE 1848

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira tematski zgodovinski zemljevid, ugotovi žarišča revolucije in konkretizira njeno širjenje;

    • Okrepitev meščanstva in pomlad narodov.

    		  

  • pojasni različne razmere in težnje revolucij 1848 v evropskih državah;

    		•    

  • pojasni širjenje revolucije v Avstriji (vključenost in pričakovanja različnih socialnih slojev in narodov) ;

    • Slovenci v revoluciji 1848.

    		  

  • pojasni zemljiško odvezo, ovrednoti njen pomen in posledice;

    		•    

  • pojasni zahteve in pomen Zedinjene Slovenije - slovenskega političnega programa;

    		•    

    11. SVET IN EVROPA V DRUGI POLOVICI 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • primerja in poišče razlike med prvo in drugo industrijsko revolucijo;

    • Druga industrijska revolucija.

    		  

  • pozna večje izume in tehnološke izboljšave, zlasti še tiste, ki so pomembne za razvoj stroke in opiše njihov vpliv na vsakdanje življenje;

    		•    

  • pojasni pozitivne in negativne posledice druge industrijske revolucije;

    		•    

  • ob statističnih podatkih pojasni hitro rast industrijskih mest, opiše njihov videz in spremembe v življenju mestnega prebivalstva;

    • Življenje v mestih in na deželi.

    		  

  • se seznani z vprašanjem odraščanja, vzgoje in izobraževanja otrok različnih družbenih skupin (meščanskih, kmečkih, delavskih) v 19. stoletju;

    		•    

  • ob grafu prikaže vzroke in posledice notranjih in zunanjih migracij;

    		•    

  • pozna življenjske razmere delavstva in prizadevanja za osem urni delavnik ter splošno volilno pravico;

    		•    

  • razloži pojem monopol;

    • Izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva v izven evropski svet.

    		  

  • ob tematskem zgodovinskem zemljevidu razloži novo fazo evropskega kolonialnega osvajanja;

    		•    

  • ovrednoti vpliv tehnične revolucije na nove oblike množične kulture;

    • Kultura, šolstvo.

    		  

  • ovrednoti pomen obveznega šolstva za dvig znanja, spozna razvoj tehničnega šolstva;

    		•    

  • pojasni pomen zmage ameriškega severa v secesijski vojni za gospodarski in politični vzpon ZDA;

    • Pregled političnega razvoja najpomembnejših držav.

    		  

  • pozna razloge, ki so upočasnili gospodarski razvoj Francije po letu 1871;

    		•    

  • ovrednoti pomen nastanka združene Nemčije in Italije za gospodarski razvoj obeh držav in za spremenjeno razmerje sil v Evropi;

    		•    

  • ve, da se je Rusija razvila v evro-azijsko silo z velikimi problemi notranjega razvoja;

    		•    

  • na primeru Avstrije razloži pojem neoabsolutizem;

    		•    

  • pojasni razmere, ki so sprožile nastanek Avstro-Ogrske značilnosti;

    		•    

  • ob tematskem zemljevidu razloži novo fazo evropskega kolonialnega osvajanja in navede večje kolonialne imperije pred prvo svetovno vojno;

    • Boj med velesilami za prevlado v svetu.

    		  

  • razloži zakaj je Balkan hkrati sod smodnika in most na Bližnji vzhod;

    		•    

  • ve, kje na Balkanu so se najbolj križali interesi evropskih držav;

    		•    

    11.1 SLOVENCI V DRUGI POLOVICI 19 IN NA PREHODU V 20. STOLETJE

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • opiše razvoj neagrarnih dejavnosti (industrija, železnice, obrt);

    • Gospodarske razmere.

    		  

  • pojasni vzroke in posledice agrarne krize slovenskega podeželja ter ovrednoti Vošnjakovo in Krekovo delo pri reševanju socialne stiske;

    		•    

  • pojasni slovensko narodno plitično organiziranje v času ustavne dobe v 60. letih; loči pojma staroslovenci in mladosloslovenci;

    • Politično organiziranje.

    		  

  • konkretizira širjenje volilne pravice in vstop nižjih slojev na politično prizorišče ter nastanek političnih strank;

    		•    

  • spozna položaj slovenščine kot učnega jezika v posameznih slovenskih “historičnih deželah”v

    • Slovenska kulturna ustvarjalnost.

    Slovenščina književnost (2.in 3.l.)

  • ovrednoti uveljavljanje slovenščine v znanosti in kulturi; navede vidnejše in v svetu poznane slovenske znanstvenike in umetnikev

    		•    

  • pojasni odnos do Avstrije in njenega obstoja - glavne značilnosti programov in konceptov (trializem, preporodovci, I. Cankar; jugoslovansko vprašanje);

    • Jugoslovanska misel in različni koncepti.

    		  

  • pozna razmere, ki so sprožile pojav nacionalističnih konceptov (velikosrbski in velikohrvaški), in posledice za današnje konflikte na Balkanu;

    		•    

    3.2.3. 3. letnik

    12. PRVA SVETOVNA VOJNA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira zgodovinski zemljevid in ugotovi sisteme zvez pred prvo svetovno vojno;

    • Razdeljenost Evrope v dva bloka in vojni spopad

    		  

  • pozna bistvene vzroke za napetosti med velesilami in ve, zakaj je sarajevski atentat postal iskra julijske krize in začetka svetovne vojne;

    		•    

  • analizira zemljevid bojišč in pojasni pojem pozicijska vojna;

    		•    

  • opiše vpliv totalizacije vojne na življenje civilnega prebivalstva  (pomanjkanje in racionalizacija dobrin, ženska in otroška delovna sila v tovarnah, begunstvo, žrtve;

    • Življenje med vojno, totalizacija vojne.

    		  

  • ob odlomkih besedil in slikovnem gradivu spoznava trpljenje v strelskih jarkih in sklepa o naraščanju protivojnega razpoloženja;

    		•    

  • ob zemljevidu ugotovi, kako in zakaj se je širila vojna na kopnem in na morju;

    • Širjenje vojne, vojni preobrat.

    		  

  • pozna razloge za vstop ZDA v vojno na strani antante in pojasni vojni preobrat, zlom centralnih sil ter usodo Avstro-Ogrske;

    		•    

  • v osnovnih potezah pojasni razmere, ki so sprožile revolucijo v Rusiji in navede rezultate februarske revolucije;

    • Revolucionarno vrenje v Rusiji.

    		  

  • pojasni vzpon boljševikov na oblast, njihovo zgledovanje po izkušnjah francoske revolucije (revolucinarni odloki, teror) in pomen miru v Brest Litovsku;

    		•    

  • ve, kako so Slovenci občutili vojno;

    • Slovenci med prvo svetovno - doživljanje vojne.

    Slovenščina književnost (3.l.)

  • razloži posledice Londonskega sporazuma za slovensko narodno ozemlje in potek vojne (soška fronta) ;

    		•    

  • razloži dejavnost Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanskega odbora v zvezi z narodnim vprašanjem in pojasni deklaracijsko gibanje;

    		•    

    13. SVET MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNOMA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • primerja zemljevid Evrope pred prvo svetovno vojno in po njej ter navede teritorialne spremembe (nove države nove meje, razpad imperijev, mejna vprašanja, ki so vodila v nove konflikte) ;

    • Pariška mirovna konferenca in nova podoba Evrope.

    		  

  • ovrednoti ustanovitev Društva narodov - organ kolektivne varnosti;

    		•    

  • pojasni bistvene vzroke za državljansko vojno in tujo intervencijo v Rusiji, ob ilustrativnem gradivu spozna posledice;

    • Povojni evropski “nered” in odmevi oktobrske revolucije.

    		  

  • ve, kje so bili odmevi oktobrske revolucije ob koncu vojne najmočnejši, in sumarno prikaže revolucionarno vrenje v Nemčiji in na Madžarskem;

    		•    

  • pojasni vzroke in posledice razcepljenosti delavskega gibanja med komunistično in socialistično internacionalo;

    		•    

  • pozna največje dosežke na področju znanosti, tehnike in komunikacij;

    • Znanstveno-tehnični in kulturni razvoj.

    		  

  • vrednoti pomen široke uporabe novih izumov (pozitivne in negativne strani) za življenje posameznih slojev in za razvoj gospodarstva;

    		•    

  • spozna vpliv zaostrenih družbenih razmer na kulturno ustvarjanje;

    		•    

  • ob statističnih podatkih opiše posledice prve svetovne vojne na področju gospodarstva in pojasni značilnosti povojnega gospodarskega razvoja evropskih držav in ZDA;

    • Gospodarski vzpon in krize med obema vojnama.

    		  

  • pozna bistvene vzroke velike svetovne gospodarske krize, ob grafu razloži socialne in druge posledice krize;

    		•    

  • opiše razreševanje krize v ZDA in postopno oživljanje gospodarstva v 30. letih (graf)

    		•    

  • na zemljevidu označi države s parlamentarno ureditvijo, fašistične države in države z vmesnimi sistemi;

    • Kriza demokracije, pojav fašističnih in drugih totalitarnih sistemov.

    		  

  • razloži pojma fašizem in nacizem in konkretizira razmere, ki so omogočile vzpon te ideologije ter konec ustavnega življenja in demokracije v Italiji in Nemčiji;

    		•    

  • navede glavne značilnosti fašizma in nacizma ter pojasni posledice za življenje ljudi;

    		•    

  • navede evropske države, v katerih je imel fašizem svoje simpatizerje in so nastale diktatorske vladavine;

    		•    

  • ob virih opiše razvoj SZ in življenje pod Stalinovim režimom;

    		•    

  • spozna probleme nekaterih neevropskih dežel (državljanska vojna na Kitajskem; Gandhijevo gibanje v Indiji; japonsko ogrožanje JV Azije);

    		•    

    14. SLOVENCI V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • pojasni nastanek Države SHS, glavne probleme , različne motive in interese za združitev s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS;

    • Slovenci v Kraljevini SHS (mejna vprašanja, razvojni problemi)

    		  

  • navede bistvene kulturnozgodovinske, verske in gospodarske razlike združenih ozemelj in nakaže probleme heterogenosti za bodoči razvoj;

    		•    

  • ovrednoti vojaška in politična prizadevanja pri urejanju mejnih vprašanj;

    		•    

  • pozna posledice mirovnih pogodb v Saint Germainu, Trianonu in Rapallu za slovensko etnično ozemlje;

    		•    

  • ob analizi zemljevida ugotovi, zakaj je bilo vprašanje meja ob koncu vojne za Slovence najbolj pereče in dolgoročno usodno;

    		•    

  • interpretira statistične podatke o narodni sestavi prebivalstva in položaj narodov po vidovdanski ustavi;

    		•    

  • pojasni prednosti in slabosti novega ekonomskega prostora za razvoj slovenskega kmetijstva in industrije;

    • Slovensko gospodarstvo.

    		  

  • spoznava posledice gospodarske krize in življenjske razmere posameznih socialnih slojev;

    		•    

  • spozna krizo jugoslovanskega parlamentarizma in značilnosti šestojanuarske diktature;

    • Kriza jugoslovanskega parlamentarizma.

    		  

  • spozna gospodarske in politične razmere Stojadinovićeve vlade (moč in nemoč centralizma, hrvaško vprašanje, približevanje silam osi, poskus gospodarske konsolidacije) ;

    		•    

  • razloži pomen nastanka novih kulturnih in šolskih ustanov (univerza, SAZU, razširjena mreža gimnazij) za slovenski narodni razvoj ovrednoti dosežke slovenske znanosti in umetnosti;

    • Šolstvo in kulturne ustanove na Slovenskem.

    		  

  • opiše položaj zamejskih Slovencev v prvi avstrijski republiki, v Italiji in na Madžarskem;

    • Zamejski Slovenci.

    		  

  • razume različna prizadevanja Slovencev za ohranitev narodne samobitnosti;

    		•    

    15. DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • analizira zemljevid in izpiše pokrajine in države, ki so bile žrtev japonskih, nemških in italijanskih osvajalnih pohodov v 30. letih;

    • Od kršitev mirovnih pogodb do izbruha svetovne morije.

    		  

  • pozna razmere, ki so sprožile špansko državljansko vojno, in opiše opredeljevanje evropske in svetovne javnosti ter držav ob španski vojni;

    		•    

  • pozna glavne cilje in posledice sporazuma v Münchnu in pakta Hitler - Stalin;

    		•    

  • ob zemljevidu pojasni potek vojne v letih 1939-1941;

    • Začetek vojne, njeno širjenje oblikovanje protifašistične koalicije.

    		  

  • navede razloge za širjenje vojne na Balkan, v SZ in na Pacifik;

    		•    

  • pojasni oblikovanje protifašistične koalicije;

    		•    

  • opiše cilje in delovanje okupacijskih oblasti na zasedenih ozemljih, zlasti raznovrstni in neizprosni pritisk ter teror nad civilnim prebivalstvom;

    • Značilnosti okupacijske politike in evropska odporniška gibanja.

    		  

  • primerja cilje in oblike odporniških gibanj v evropskih okupiranih državah;

    		•    

  • pojasni pojem kolaboracija, vzroke za njen pojav, njene značilnosti in posledice;

    		•    

  • analizira zemljevid glavnih bojišč v letih 1942/43 in pojasni čas ter prostor vojnega preobrata;

    • Sprememba v razmerju sil in dogovori o povojni ureditvi sveta.

    		  

  • poda sumarni prikaz poteka vojne do zloma fašističnih sil;

    		•    

  • navede glavne zavezniške konference in pojasni njihove dogovore o povojni ureditvi sveta;

    		•    

  • ob analizi zemljevida pojasni napad, okupacijo in razdelitev Jugoslavije;

    • Jugoslavija po okupaciji.

    		  

  • konkretizira razdelitev slovenskega ozemlja med okupatorje in ob virih pojasni različne oblike okupacijskih raznarodovalnih ukrepov ter drugih pritiskov;

    		•    

  • spozna, da so se okupatorji tudi v Jugoslaviji naslonili na kolaboracijo, opiše cilje in razvoj različnih kvizlinških skupin;

    		•    

  • ob zemljevidu ugotovi žarišča odpora in opiše okupatorjeve reakcije;

    • Slovenci med drugo svetovno vojno.

    		  

  • ob odlomkih besedil in virov pojasni stališča političnih strank do okupatorja in odnos meščanskih strank do Osvobodilne fronte;

    		•    

  • ob ilustrativnem gradivu spoznava, kako je vojna spremenila življenje (pomanjkanje, žrtve, uničenje, tuj zunanji videz mest, stiske vasi zaradi različnih vojska, požiganja, ..) ;

    		•    

  • zna vzporejati pomembnejše vojaške in politične dogodke s pomembnejšimi dogajanji na svetovnem prizorišču;

    •  

    		  

  • pozna nastajanje organov nove “ljudske oblasti”;

    		•    

  • opiše razvoj slovenske državnosti kot dela jugoslovanske federacije;

    		•    

  • opiše odnos velikih treh do osvobodilnega gibanja in nastalih sprememb;

    		•    

    16. SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • primerja odnos zmagovalcev do poražencev konec prve in druge svetovne vojne;

    • Novi temelji svetovne politike, nova razmerja sil.

    		  

  • na zemljevidu Nemčije in Avstrije konkretizira dogovore Jalte in Potsdama o obeh državah;

    		•    

  • navede teritorialne spremembe po mirovni konferenci in odprta vprašanja;

    		•    

  • razloži vlogo OZN v povojnem svetu (begunci, ohranjanje miru, ...) ;

    		•    

  • razloži razmere, ki so sprožile bipolarnost in hladno vojno ter navede posledice delitve Evrope in sveta po “železni zavesi” na Vzhodn in Zahod;

    • Nič več vojne, a tudi ne miru.

    		  

  • spozna cilje in učinke Trumanove doktrine in Marshallovega načrta ter Kominforma;

    		•    

  • navede največje in najbolj znane evropske integracije (vojaške in gospodarske) na Zahodu in Vzhodu ter pojasni njihovo vlogo;

    		•    

  • navede velika krizna žarišča v Evropi po drugi svetovni vojni in pojasni njihovo razrešitev;

    • Različni svetovi, njihovi vzponi in krize.

    		  

  • navede in razloži glavne probleme v SZ in v vzhodnem bloku po Stalinu (vprašanje destalinizacije, poskus vzhodnih držav, da se rešijo odvisnosti od SZ, kriza socializma) ;

    		•  

    geografija

  • spozna bistvene probleme in značilnosti razvoja zahodnih držav: ZDA ( dvig življenjskega standarda, potrošništvo, rasno vprašanje, makartizem); na primeru Japonske in ZRN pojasni pojem gospodarski čudež; na primeru Anglije - etnične probleme (severno irsko vprašanje) ;

    		•  

    geografija

  • analizira zemljevid in prikaže razpad kolonialnih imperijev v Afriki in Aziji;

    • Tretji svet in države v razvoju.

    		  

  • pojasni cilje povezovanja držav tretjega sveta - v osnovnih potezah opiše nastanek in cilje gibanja neuvrščenih;

    		•    

  • pozna večje dosežke znanosti in tehnike v zadnjih petdesetih letih in njihov vpliv na spremembe v vsakdanjem življenju in razvoju;

    • Življenje se hitro spreminja.

    geografija

    16.1 SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • konkretizira posledice vojne na Slovenskem in prizadevanja za ;

    • Optimizem in postopna obnova.

    		  

  • pozna politične ukrepe, ki so omogočili volilno zmago LF in oblikovanje nove “ljudske oblasti”;

    		•    

  • opiše obračun z nasprotniki v vojni in s povojno opozicijo;

    		•    

  • prikaže cilje in rezultate agrarne reforme in nacionalizacije;

    		•  

    Slovenščina književnost (4.l.)

  • ob zemljevidu obrazloži problem urejanja naše severne in zahodne meje (pariška mirovna konferenca, Londonska pogodba 1954, Osimskimi sporazumi);

    • Mejna vprašanja in mednarodni položaj.

    		  

  • opiše posledice grobe notranje diferenciacije v času informbirojske krize;

    		•    

  • pozna glavne probleme gospodarstva po vojni (gospodarske reforme in vedno nove krize) ;

    • Problemi razvoja večnacionalne države.

    		  

  • opiše življenje v 50. in 60. letih (napredek, dvig življenjskega standarda, večje zaposlovanje žensk in organizirana skrb za predšolsko vzgojo);

    		•    

  • spozna gospodarsko, družbeno in politično krizo Jugoslavije v 80. letih (varčevalni ukrepi, zadolženost, nacionalni problemi in kriza jugoslovanskega sožitja);

    		•    

  • opiše dogodke v Sloveniji, ki so pomenili utrjevanje demokratizacije v 80. in začetku 90. let;

    • Slovensko osamosvajanje

    		  

  • opiše potek osamosvajanja Slovenije in njena prizadevanja za mednarodno priznanje;

    		•    

    17. TEMELJNA PROTISLOVJA V SODOBNEM SVETU

    Formativni in socializacijski cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    		    

  • pozna bistvene vzroke in posledice gospodarskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju;

    • Revni - lačni – siti.

    		  

  • ob slikovnem gradivu pojasni vprašanje varstva človekovega okolja;

    • Onesnaženo okolje.

    		  

  • poišče primere iz dnevnega časopisja o problemih industrijskih in radioloških odpadkov pri nas;

    		•    

    4. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Učni načrt s tematizirano zasnovanostjo smiselno nadgrajuje in poglablja cilje pouka zgodovine v osnovni šoli. Učna poglavja so oblikovana na podlagi konkretnih, tipičnih zgodovinskih primerov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in razumevajo najprej konkretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine, sledi proučevanje domače zgodovine. Učitelji naj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela zato upoštevajo celoten učni načrt (v vertikali), saj bodo tako uspešneje uresničevali temeljne cilje.

    Z večkratno obravnavo temeljnih pojmov na različnih ravneh in v različnih vzročno-posledičnih zvezah bodo zagotovili večjo uporabnost in trajnost dijakovega znanja. Z uvajanjem v razumevanje konkretnih oblik zgodovinskih dogajanj, pojavov, procesov in njihove medsebojne prepletenosti pouk zgodovine omogoča razvijanje sposobnosti za kritično zgodovinsko mišljenje in oblikovanje stališč do različnih pojavnih oblik sodobnega sveta. Posamezne teme so lahko hkrati izhodišče ali pomoč pri obravnavi vsebin drugih predmetov.

    Načrt omogoča selektivni pristop k učnim vsebinam. V skladu z njihovim pomenom (za razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah in razvoja v daljšem časovnem obdobju ter slovenske zgodovine) bo učitelj nekatere teme obravnaval bolj poglobljeno, druge pretežno kot informacijo.

    Pri izboru ciljev in vsebin naj učitelji upoštevajo predvsem naslednje kriterije: vertikalno povezanost učnih vsebin; pomembnost vsebin za razumevanje razvoja (kontinuitete in diskontinuitete) v daljšem časovnem obdobju; pomen izbranih ciljev za glavnih značilnosti določenega zgodovinskega obdobja; pomen znanj za širšo splošno razgledanost.

    Z metodičnega vidika naj učitelji pri načrtovanju dela upoštevajo aktivne oblike in metode pouka, ki dijake motivirajo in razvijajo njihovo sposobnost za samostojno delo. Operativni učni cilji praviloma nakazujejo uresničevanje aktivnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbor konkretnih metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje metode dela (delo z zgodovinskim zemljevidom, besedilom, viri, s slikovnim gradivom, statističnimi podatki, z zgodovinsko poljudno literaturo itd.).

    Učitelji ne smejo pozabiti, da namen aktivnih metod dela z uporabo učnih pripomočkov ni le nazornost pouka, ampak predvsem usposabljanje dijakov za samostojno delo in aktiven odnos do informacij, ki mu jih nudi posamezen učni pripomoček. Dijak mora spoznati smisel pravilne uporabe učnega pripomočka in iskanja bistvenih informacij (karte, slike itd.) in se zavedati pomena različnih virov za spoznavanje zgodovine.

    Interdisciplinarne vsebine je priporočljivo obdelati tudi v obliki projektnega dela. Pri sodobnem pouku zgodovine so izrednega pomena zgodovinske ekskurzije in obiski muzejskih zbirk tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do ohranjanja kulturne dediščine. Za nazornost pouka in motivacijo je zelo pomembna opremljenost učilnic z AV sredstvi.

    Ker so oddelki po interesih in sposobnostih heterogeni, je glede na možnosti potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Če hoče učitelj upoštevati in izpeljati individualizacijo, se mora seznaniti z individualnimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi dijakov. Na osnovi spoznanj prilagaja tempo dela v skupinah in izbira učne oblike, metode in krajše samostojno delo. Navodila oziroma vprašanja za samostojno delo in testi morajo biti različnih težavnostnih stopenj, ki posamezniku omogočajo doseči skupne cilje.

    Pri tem je zelo pomembna ustrezna materialna opremljenost priročne zgodovinske knjižnice (zadostno število atlasov, zbirk virov in poljudne literature).

    5. MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Učne vsebine in cilji predmeta zgodovina se povezujejo s poukom slovenščine (književnosti), geografije in umetnosti. Natančne povezave določenih ciljev in vsebin zgodovine z drugimi predmeti so opredeljene pri posameznih operativnih ciljih.

    Slovenščina

    S poukom književnosti je povezan izbor odlomkov iz umetnostnih besedil s socialno in kulturno vsebino in odlomkov, ki prikazujejo doživljanje življenjskih razmer. Tovrstna besedila uporabljamo pri pouku zgodovine zaradi lažjega razumevanja in večje plastičnosti pri obravnavi zgodovinskih dogajanj, pa tudi pri prikazu miselnosti določenega zgodovinskega obdobja.

    Geografija

    Pri uresničevanju zgodovinskih ciljev in učnih vsebin o značilnostih razvoja v svetu v 70. in 80. letih je smiselna povezava z geografijo, zlasti s temami o gospodarskem razvoju.

    Umetnost

    Pri duhovnozgodovinskem prikazu določenega zgodovinskega obdobja in dosežkov na področju umetnosti se smiselno povezujejo zgodovina, likovna in glasbena umetnost.

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini je ustno. Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugimi izdelki (skica, plakat, grafikon ...) Po zaključenih širših tematskih sklopih je preverjanje in ocenjevanje znanja lahko tudi pisno z nalogami objektivnega tipa.

    S kompleksnejšim pisnim preverjanjem naj učitelj pridobi vpogled v kvaliteto pridobljenega znanja, spretnosti in veščin dijakov. Ugotovitve pa naj mu bodo vodilo o tem, katere učne vsebine bo potrebno še utrditi ali celo dodatno obrazložiti.

    Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa (uvajanje, pridobivanje novih vsebin, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje).

    Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost zgodovinske analize in interpretacije.

    A ) Pri znanju in razumevanju se pričakuje, da dijak zna:

  • opisati, pojasniti zgodovinske dogodke, pojave ali procese;

  • izluščiti iz povedanega ali prebranega bistvene informacije o konkretnem zgodovinskem dogodku, pojavu ali procesu;

  • natančno in pravilno uporabiti ustrezne pojme in zgodovinsko terminologijo pri opisovanju oziroma pojasnjevanju dogodka, pojava ali procesa;

  • dogajanja časovno in prostorsko pravilno opredeliti;

  • primerjati pojave, dogodke in procese ter ugotoviti podobnosti in razlike;

  • poiskati vzročno posledične zveze.

    B) Na ravni analize in interpretacije (višji cilji) se od dijaka pričakuje, da zna:

  • uporabiti različne zgodovinske vire informacij (zgodovinsko besedilo, vir, zemljevid, statistične podatke, slikovno gradivo ...) in izluščiti bistvo sporočila ter oblikovati sklepe;

  • preoblikovati statistične podatke v besedno informacijo, interpretirati oziroma argumentirati podatke in informacije;

  • obrazložiti kompleksnost dogajanja.

    7. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

    Atlasi in zbirke virov:

    16 izvodov Šolskega zgodovinskega atlasa, DZS 1994

    16 izvodov naslednjih zbirk zgodovinskih virov:

    T. Ferenc, Okupacijski sistemi v Sloveniji 1941-45, Modrijan, 1997;

    Ž. Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji, Modrijan, 1997;

    J. Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Modrijan, 1997

    Literatura za dijake:

    Stane Berzelak: Zgodovina 1, učbenik za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1996

    Stane Berzelak: Zgodovina 2, učbenik za tehniške in druge strokovne šole, Modrijan, Ljubljana 1998

    Stane Berzelak: Zgodovina 1, delovni zvezek, Modrijan, Ljubljana 1997

    Stane Berzelak: Zgodovina 2, delovni zvezek, Modrijan , Ljubljana 1998

    Literatura za izvajalce:

    Svetovna zgodovina, CZ, Ljubljana 1976, 1981

    Sodobna ilustrirana enciklopedija, Zgodovina, MK, Ljubljana 1968

    Zgodovina v slikah 1- 16  , DZS, Ljubljana ,1974 - 1982

    Velika ilustrirana enciklopedija, MK, Ljubljana 1983

    G.Hout, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota 1994

    Rimljani, CZ, Ljubljana 1982

    F. Braudel, Čas sveta, Studia humanitatis, Ljubljana 1991

    Svet biblije, MK, Ljubljana 1993

    Zgodovina krščanstva, Ognjišče/DZ Ljubljana 1992

    Velika verstva sveta, Ognišče, Koper 1991

    Kronika XX. stoletja, MK, Ljubljana 1993

    Druga svetovna vojna 1-3, MK 1981

    Stoletje svetovnih vojn, CZ, Ljubljana, 1981

    M. Mikuž, Svet po vojni, 1-2, CZ, Ljubljana 1983

    Kako so živeli, MK, Ljubljana 1989-91

    I. Voje, Oris zgodovine jugovzhodne Evrope, FF, Ljubljana 1992

    I. Voje, Nemirni Balkan - zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja, DZS, Ljubljana 1994

    Zgodovina Slovencev, CZ, Ljubljana 1979

    B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I. - V., Kmečka knjiga

    Gestrin, Melik: Slovenska zgodovina 1792-1918, DZS, Ljubljana 1966

    F. Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991

    V. Simoniti, Turki so v deželi že, Ljubljana, 1990

    Slovenska kronika 20. stoletja, 1-2, Nova revija, Ljubljana 1995

    Dokumenti slovenstva, CZ, Ljubljana 1994

    M. Kacin, T. Ferenc, T. Zorn: Slovenci v zamejstvu, DZS, Ljubljana 1974

    Enciklopedija Slovenije, MK, Ljubljana 1987

    Zgodovina cerkve na Slovenskem, Mohorjeva družba, Ljubljana 1991

    The Times atlas svetovne godovine, DZS, Ljubljana 1989

    Biblijski atlas, CZ, Ljubljana 1990

    Periodični tisk:

    Zgodovinski časopis

    Zgodovina v šoli

    Kronika - časopis za slovensko krajevno zgoodovino

    Časopis za zgodovino in narodopisje

    Prispevki za novejšo zgodovino

    Viri:

    Učni načrt za zgodovino v tehniških in drugih strokovnih šolah, ZRSŠ, Ljubljana 1996

    Učni načrt za zgodovino v gimnaziji, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1996

    Analiza stanja in predlogi za spremembe, prispevki k prenovi gimnazijskega izobraževanja, ZRSŠ, Ljubljana 1996

    History in the National Curriculum (England), 1991

    History in the National Curricculum, DFE, London 1995

    Lehrplane für Handelsakademie, Wien 1989

    Höhrere Lehranstalt für Tourismus, Stundentafel; Lehrpläne Geschichte und Kultur

    Lehrplan der Höhrere Lehranstalt für allgemeine Landwirtschaft

    Höhrere Lehranstalt für Wirtschaftliche Berufe

    Lehrplan der Höhrere Lehranstalt für Elektrotechnik

    Présentation générale de la rénovation pédagogique des lycées, Document d’information - Janvier 1992