Oznaka |
Programske enote |
Obvezno/ izbirno |
Skupno število ur |
Število kreditnih točk |
A – Splošnoizobraževalni predmeti |
||||
P1 |
Slovenščina |
obvezno |
204 |
8 |
P2 |
Matematika |
obvezno |
204 |
9 |
P3 |
Družboslovje in naravoslovje |
obvezno |
306 |
12 |
P4 |
Športna vzgoja |
obvezno |
204 |
5 |
Skupaj A |
|
918 |
34 |
|
B – Strokovni moduli |
||||
M1 |
Temeljna znanja lesarstva |
obvezno |
408 |
12 |
M2 |
Ročna obdelava lesa |
obvezno |
408 |
12 |
M3 |
Strojna obdelava lesa |
obvezno |
408 |
12 |
M4 |
Priprava in izdelava izdelka |
obvezno |
408 |
12 |
Skupaj B |
|
1632 |
48 |
|
Od tega minimalno za praktično izobraževanje: |
||||
C- Praktično izobraževanje v šoli |
||||
|
Praktični pouk |
|
1224 |
24 |
Č – Praktično usposabljanje z delom |
||||
|
Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu |
|
152 |
6 |
D – Interesne dejavnosti |
||||
|
Interesne dejavnosti |
|
160 |
4 |
E – Odprti del kurikuluma |
||||
|
Odprti kurikulum |
|
612 |
26 |
Skupaj pouka (A+B+E) |
|
3162 |
108 |
|
Skupaj praktičnega izobraževanja (C+Č) |
|
1376 |
30 |
|
Skupaj izobraževanja v šoli (A+B+D+E) |
|
3322 |
112 |
|
Skupaj (A+B+Č+D+E) |
|
3474 |
118 |
|
Zaključni izpit (izdelek oziroma storitev in zagovor) |
|
2 |
||
Skupaj kreditnih točk |
|
120 |
||
|
||||
Število tednov izobraževanja v šoli |
|
102 |
|
|
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom |
|
4 |
|
|
Število tednov interesnih dejavnosti |
|
5 |
|
|
Skupno število tednov izobraževanja |
|
111 |
|
|
Izobraževalni program se izvaja v šoli in pri delodajalcih.
Praktično usposabljanje z delom se izvaja pri delodajalcih ali v medpodjetniških izobraževalnih centrih. Če praktičnega usposabljanja z delom ni mogoče organizirati niti v medpodjetniških izobraževalnih centrih se le-to izjemoma izvaja v šolskih delavnicah.
Oznaka |
Splošnoizobraževalni predmeti in strokovni moduli |
Izvajalec |
Znanje |
P1 |
Slovenščina |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz slovenščine |
P2 |
Matematika |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz matematike |
P3 |
Družboslovje in naravoslovje |
učitelj |
družboslovni del: visokošolska izobrazba iz geografije, zgodovine, sociologije, |
P4 |
Športna vzgoja |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz športne vzgoje |
M1 |
Temeljna znanja lesarstva |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz lesarstva |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska, višješolska ali srednješolska izobrazba iz lesarstva |
||
M2 |
Ročna obdelava lesa |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz lesarstva |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska, višješolska ali srednješolska izobrazba iz lesarstva |
||
M3 |
Strojna obdelava lesa |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz lesarstva |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska, višješolska ali srednješolska izobrazba iz lesarstva |
||
M4 |
Priprava in izdelava izdelka |
učitelj |
visokošolska izobrazba iz lesarstva |
učitelj praktičnega pouka |
visokošolska, višješolska ali srednješolska izobrazba iz lesarstva |
Učitelji in drugi izvajalci morajo imeti tudi specialnopedagoška znanja in znanje slovenskega znakovnega jezika.
Katalogi znanja so bili sprejeti skupaj z izobraževalnim programom za nižje poklicno izobraževanje Obdelovalec lesa na 103. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 12. 2007, objavljen v Uradnem listu RS št. 53/08.
Izpitni katalog je bil sprejet skupaj z izobraževalnim programom za nižje poklicno izobraževanje Obdelovalec lesa na 103. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 12. 2007, objavljen v Uradnem listu RS št. 53/08.
Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja
Gluhota in naglušnost močno ovirata dijaka v procesu učenja, ker je ena ključnih senzornih poti prekinjena ali ovirana. Zato gluhi in naglušni dijaki potrebujejo dejavnosti, ki v smislu rehabilitacije zmanjšujejo ovire same, razvijejo nove veščine in spretnosti komuniciranja preko kompenzacije ter pomagajo dijaku pri razvoju učinkovite organizacije in načinov učenja.
Dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami imajo različne ovire pri sporazumevanju. Zaradi ovir in težav v sporočanju oziroma razumevanju morajo razviti kompenzacijske mehanizme ter se naučiti uporabljati različne pripomočke in razviti prilagojene načine učenja.
Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja so predpogoj za učinkovito učenje.
Navodila za izvajanje
Dejavnosti za doseganje optimalnega razvoja se izvajajo tako, da upoštevajo individualne značilnosti posameznega dijaka, njegove potenciale ter druge psihične in fizične značilnosti. Izvajajo se pol ure na teden izven učnih ur v času pred ali po pouku oziroma v času, ko ni pouka.
Dejavnosti za optimalni razvoj vsebujejo aktivnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter pomoč pri učenju. Izvajajo jih usposobljeni specializirani učitelji.