SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževalni program: LADIJSKI STROJNI TEHNIK (SI)
KATALOG ZNANJ
Sprejeto
na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998
1.
IME PREDMETA
DELOVNA
PRAKSA - navodila
2.
ŠTEVILO UR
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik
|
Oblike izobraževalnega dela
|
|
Teorija (ur)
|
Vaje (ur)
|
Skupaj (ur)
|
1.
|
|
|
|
2.
|
|
|
|
3.
|
|
144
|
144
|
4.
|
|
|
|
skupaj
|
|
144
|
144
|
* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V - vaje se izvajajo v okviru praktičnega pouka
(individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).
Delovna praksa se praviloma izvaja v času poletnih počitnic
po zaključenem tretjem letniku in traja nominalno 144 ur. Dolžnost mentorja
delovne prakse je, da dijaka seznani s programom praktičnega usposabljanja v
času njegovega bivanja na ladji trgovske mornarice, dolžnost dijaka pa, da pod
skrbnim vodstvom in nadzorom mentorja izvede vse, s katalogom predvidene naloge
oziroma delovna opravila, samostojno ali v sodelovanju z drugimi zaposlenimi na
ladji.
3.
USMERJEVALNI CILJI
Delovna praksa vključuje praktične vsebine
strokovno–teoretičnih predmetov ladijski stroji, ladijski parni postroj,
ladijska elektrika in avtomatika, tehnologija, tehnična mehanika, tehnično
risanje s strojnimi elementi, pomorstvo ter varstvo pri delu in reševanje na
morju.
Delovna praksa se praviloma izvaja na ladjah trgovske
mornarice v dolgi plovbi. Izjemoma lahko dijaki opravljajo delovno prakso tudi
na manjših ladjah, ki plovejo v ožjem plovnem področju in prevažajo tovor
in/ali potnike oziroma izvajajo pomorsko vleko, izjemoma pa lahko tudi v marini
ter specializiranih ladijskih strojnih delavnicah (remont).
V katalogu vsebin (v programu) za delovno prakso so navedene
posamezne delovne naloge in opravila, ki jih skladno z zahtevami konvencije
STCW 1995 mora vsebovati program usposabljanja strojnih častnikov. Vsebine
omogočajo dijaku, da praktično spozna vsebino in naravo bodočega dela, ki se
nanaša na vsa delovna mesta na ladji; lahko pa se z večino tovrstnih del
seznani tudi v kakšnem specializiranem podjetju za vzdrževanje in popravilo
ladij ali njihovih delov.
Vsebine predmeta so načrtovane tako, da zadoščajo zahtevam
normativov STCW konvencije za usposabljanje članov posadke za opravljanje del
na:
operativni ravni, za ladje s pogonom moči nad 3800 KW;
vodstveni ravni, za ladje s pogonom pod 3800 KW
Konvencija STCW 1995 določa standarde oziroma minimalne zahteve
v pogledu teoretičnega znanja in praktične usposobljenosti za izvajanje
določenih nalog in opravil na ladjah. Ti standardi oziroma zahteve se nanašajo na:
nadzor in vzdrževanje postrojev nad 3800 KW,
nadzor in vzdrževanje ladijskih pogonov nad 3800 KW,
varnost, varstvo pri delu, zdravstveno pomoč, reševanje
in preživetje,
navodila v zvezi uporabo simulatorjev.
Pred nastopom delovne prakse na ladji, se morajo dijaki
seznaniti z vsemi predpisi in zahtevami za varno delo na ladji ali drugem
utreznem delovnem mestu kjer lahko opravljajo delovno prakso.
Dijake, ki opravljajo delovno prakso na ladji, štejemo kot
člane posadke; zato so se dolžni usposobiti in opraviti vse preizkuse znanj,
sposobnosti in spretnosti, ki jih zahteva
ISM
koda:
dijaki se skladno z osnovnimi zahtevami konvencije
SOLAS temeljito usposobijo za ukrepanje in ravnanje v primeru potrebe po
reševanju in preživetju na morju, nudenju pomoči pri iskanju in reševanju ponesrečencev
ter nudenju prve pomoči pri poškodbah ponesrečenih;
praktično spoznavajo metode za upravljanje, vzdrževanje
in popravilo vseh strojev in naprav na ladji;
s samostojnim opazovanjem merilnih instrumentov
ugotavljajo morebitne motnje pri delovanju strojev in naprav;
aktivno prisostvujejo pri manevrih prihoda in odhoda
ladje iz pristanišča;
sodelujejo pri izvajanju vzdrževalnih del ladijskega
trupa, strojev in opreme ter pri oskrbi (krcanju) z gorivom in mazivom;
aktivno sodelujejo pri vodenju dela ladijske
administracije: izpolnjujejo dnevnik stroja, pomagajo voditi knjigo
vzdrževalnih del in izdelujejo tehnična poročila.
Šola, ki izvaja program Ladijski strojni tehnik, pred
nastopom dijakov na delovno prakso z ladjarjem sklene ustrezno pogodbo, s katero
se opredelijo medsebojne obveznosti. Delovna praksa na manjših plovilih v
omejeni plovbi, se izvaja skladno s tem programom v vseh tistih vsebinah, za
katere so dane možnosti glede na vrsto, opremo in plovno področje ladje.
Delovna praksa v podjetju (ustanovi) na kopnem se izvaja
tako, da se del vsebin po standardnem programu delovne prakse nadomesti s
prilagojenimi vsebinami, ki so odvisne od dejavnosti, za katere je podjetje
registrirano (ne več kot 30 %). V takšnih primerih mora šola s ponudnikom prakse
skleniti poseben dogovor.
4.
Operativni
cilji
INFORMATIVNI
CILJI
|
formativni
cilji
|
SOCIALIZACIJSKI
CILJI
|
POSEBNOSTI
V IZVEDBI
|
|
Dijak
|
Dijak
|
|
Spoznavanje
ladje
|
seznani se z ladijskimi prostori (osnovna orientacija
na ladji), položajem sredstev za reševanje, nudenje pomoči, gašenje požara,
obveščanje in sprožanje splošnega preplaha.
seznani se z nevarnimi deli in opravili, varnim
gibanjem, zaščitnimi ukrepi in postopki nudenja pomoči
seznani se z ladijskimi napravami za privez in odvez
ladje, tovorno opremo, opremo za reševanje, opremo za gašenje požara,
signalizacijsko opremo, napravami za notranje in eksterne komunikacije
seznani se z opremo za pogon ladje, pomožnimi stroji,
napajanje v sili, sistemom črpalk in cevovodov, naprave in povezave za
krmarjenje
|
Uvaja
se v novo okolje dela, okolje, ki je prostorsko in geografsko omejeno na
ladijski prostor.
Ocenjuje
lastna spoznanja in ugotavlja svoje sposobnosti ter upravičenost lastne
izbire poklica, ki ga bo opravljal po zaključenem šolanju.
|
Delo
se opravlja na tovornih, potniških, tovorno-potniških ladjah in na ladjah za
druge posebne namene.
Praviloma
je ladja večje velikosti, ki opravlja mednarodna potovanja v dolgi plovbi.
|
V
plovbi: vodenje strojnega kompleksa
|
nadzira delovanje glavnega motorja in ostalih
pomožnih naprav
kontrolira in regulira hladilne in klima naprave
seznani se z metodo zasilnega krmarjenja iz prostora
krmarskega stroja
posname indikatorske diagrame in izračuna moč motorja
oceni ekonomičnost porabe goriva in maziva
spozna načine prečrpavanja tekočin na ladji
spozna varnostne ukrepe v primeru onesnaževanja morja
sodeluje pri vzdrževanju črpalk, separatorjev,
elektroenergetskega sistema, elektronike in avtomatike, krovnih strojev ter
ostalih naprav
|
Pridobiva
izkušnje monotonosti oceanske plovbe, kritičnih stanj v primeru okvar strojev
in naprav, nevarnosti zaradi pričakovanih in nepričakovanih vremenskih
sprememb.
Občuti
vpliv hitre spremembe klimatskih pasov.
|
|
Komunikacije
in signalizacija
|
seznani se z vsemi sredstvi, ki jih ima ladja za
vzpostavljanje povezav na ladji, z drugimi ladjami in kopnim
|
Spoznava
razsežnosti modernih komunikacijskih sistemov, ki nudijo neomejen vir
informacij kot je to doma, možnosti za vzpostavljanje in vzdrževanje stalnih
poslovnih in osebnih stikov z ostalim svetom in domom.
|
|
V
luki
|
sodeluje pri manevru prihoda in odhoda iz pristanišča
prisostvuje pri pripravi pogona pred izplovitvijo
fizična dela pri vzdrževanju glavnega pogonskega
stroja, parnih kotlov in ostalih naprav, ki obratujejo med plovbo
sodeluje pri ukrcavanju goriva in maziva ter
potrošnega materijala
posebno pozornost usmeri na dejavnosti priprave ladje
za plovbo pred izplovitvijo iz pristanišča,zavarovanje tovora, ladijske
opreme, premičnih delov v stroju in ladijskih prostorih, zapiranje in zavarovanje
vseh ladijskih odprtin
|
Spoznava
dinamičnost dela pred prihodom, v času bivanja ter ob odhodu ladje iz
pristanišča. Zaveda se dveh modelov življenja na ladji, monotonosti dolge
plovbe ter izredne hitrosti in dinamike bivanja v pristanišču. Iz pridobljenih
spoznanj si ustvari mnenje o lastnih sposobnostih in možnostih za
nadaljevanje profesionalizacije v tem poklicu.
|
|
Delo
na krovu in komandnem mostu
|
spozna osnovne trgovske manipulacije v pristanišču
spozna osnove navigacije in določanja pozicije ladje
|
S
krajšo udeležbo pri delu spozna naravo in način dela bodočih sodelavcev, ki
tvorijo osnovo timske organiziranosti izkoriščanja ladje.
Na
ta način se nauči spoštovati pomen in težavnost dela drugih služb na ladji.
|
Delo
opravlja na krovu in komandnem mostu.
|
Administrativna
in druga dela na ladji
|
vodi strojni dnevnik, knjigo vzdrževanja, knjigo o
oljih in izpolnjuje strojniška poročila, seznani se z ostalo ladijsko
dokumentacijo
|
|
|
ISM
koda:
dijaki se skladno z osnovnimi zahtevami konvencije
SOLAS temeljito usposobijo za ukrepanje in ravnanje v primeru potrebe po
reševanju in preživetju na morju, nudenju pomoči pri iskanju in reševanju ponesrečencev
ter nudenju prve pomoči pri poškodbah ponesrečenih;
praktično spoznavajo metode za upravljanje, vzdrževanje
in popravilo vseh strojev in naprav na ladji;
s samostojnim opazovanjem merilnih instrumentov
ugotavljajo morebitne motnje pri delovanju strojev in naprav;
aktivno prisostvujejo pri manevrih prihoda in odhoda
ladje iz pristanišča;
sodelujejo pri izvajanju vzdrževalnih del ladijskega
trupa, strojev in opreme ter pri oskrbi (krcanju) z gorivom in mazivom;
aktivno sodelujejo pri vodenju dela ladijske
administracije: izpolnjujejo dnevnik stroja, pomagajo voditi knjigo
vzdrževalnih del in izdelujejo tehnična poročila.
Šola, ki izvaja program Ladijski strojni tehnik, pred
nastopom dijakov na delovno prakso z ladjarjem sklene ustrezno pogodbo, s katero
se opredelijo medsebojne obveznosti. Delovna praksa na manjših plovilih v
omejeni plovbi, se izvaja skladno s tem programom v vseh tistih vsebinah, za
katere so dane možnosti glede na vrsto, opremo in plovno področje ladje.
Delovna praksa v podjetju (ustanovi) na kopnem se izvaja
tako, da se del vsebin po standardnem programu delovne prakse nadomesti s
prilagojenimi vsebinami, ki so odvisne od dejavnosti, za katere je podjetje
registrirano (ne več kot 30 %). V takšnih primerih mora šola s ponudnikom prakse
skleniti poseben dogovor.
4.
Operativni
cilji
5.
PROGRAM
PISNIH NALOG
V času opravljanja delovne prakse so dijaki dolžni voditi
dnevnik delovne prakse. Dnevnik je zvezek formata A4, s trdimi platnicami.
Strani dnevnika so oštevilčene in overjene s pečatom šole ali Uprave RS za
pomorstvo. Na prvi strani je vpisan priimek, očetovo ime in ime dijaka ter
število oštevilčenih strani. Tudi to stran potrdi s pečatom šola ali Uprava RS
za pomorstvo.Iz dnevnika mora biti razvidno dnevno opravljeno delo in vaje za
vsak tekoči dan.
Dijak mora opraviti ter vpisati naslednje vaje in naloge:
Test iz varstva pri delu.
Izračun moči motorja.
Izračun porabe goriva in maziva.
Izračun potrebne zaloge goriva in maziva za potovanje.
Načrt centrifugalne črpalke in kompresorja.
načrt centrifugalnega separatorja.
Načrt glavne razdelilne plošče.
Načrt krmilarnice, komandnega mosta, krmarskega stroja z
navodili za preklop na ročno krmarjenje v sili, kontrolna kabina ali komandno
mesto v strojnici.
Načrt za preklop na ročno upravljanje glavnega
pogonskega stroja.
Ladijski načrti - generalni načrt, načrt cevovodov,
načrti vseh naprav za reševanje, opreme za nakladanje in razkladanje tovora ter
opreme za sidranje in privez ladje.
5.1.
Literatura
Za dijake:
vsa ladijska dokumentacija, arhiv načrtov, priročniki
in instrukcijske knjige (knjige z navodili za uporabo, za vzdrževanje, itd.).
6.
Oblike
preverjanja in ocenjevanja znanja
Upravitelj stroja potrdi dijaku na praksi dnevnik najmanj
enkrat na 15 dni ter neposredno pred izkrcanjem; tedaj vpiše tudi mnenje o delu
dijaka na delovni praksi.
Neposredni vodja ali mentor (običajno 1. častnik stroja)
pregleda dnevnik vsak teden in vpiše pripombe na vodenje dnevnika ter na delo
dijaka.
Oceno na osnovi mnenj, ki so jih vpisali v dnevnik na ladji,
in na osnovi »kvalitete« izdelanega dnevnika (zahtevnost in število opravljenih
nalog oziroma delovnih opravil, uspešnost pri delu, odnos do zaposlenih in
nadrejenih) določi šola – konsenz učiteljev praktičnega pouka. Ocena je opisna
in ima naslednje stopnje: neuspešen, uspešen in zelo uspešen. Ocena se vpiše v
redovalnico in spričevalo za četrti letnik ter je pogoj za uspešno opravljen
letnik in prijavo na zaključni izpit oziroma poklicno maturo.
7.
Povezanost
z drugimi predmeti
Delovna praksa omogoča vrednotenje doseženega teoretičnega
in praktičnega znanja , ki ga je dijak pridobil v treh letih šolanja. Še
posebej se to odraža pri uspešnem opravljanju delovnih nalog, pa tudi v odnosu
do soljudi oziroma skupine, s katero še najbolj sodeluje med svojim delom in
prebivanjem na ladji (ali pri delu v podjetju). Vsebine delovne prakse so v
korelaciji z vsemi strokvnimi predmeti programa in angleškim jezikom.
ISM
koda:
dijaki se skladno z osnovnimi zahtevami konvencije
SOLAS temeljito usposobijo za ukrepanje in ravnanje v primeru potrebe po
reševanju in preživetju na morju, nudenju pomoči pri iskanju in reševanju ponesrečencev
ter nudenju prve pomoči pri poškodbah ponesrečenih;
praktično spoznavajo metode za upravljanje, vzdrževanje
in popravilo vseh strojev in naprav na ladji;
s samostojnim opazovanjem merilnih instrumentov
ugotavljajo morebitne motnje pri delovanju strojev in naprav;
aktivno prisostvujejo pri manevrih prihoda in odhoda
ladje iz pristanišča;
sodelujejo pri izvajanju vzdrževalnih del ladijskega
trupa, strojev in opreme ter pri oskrbi (krcanju) z gorivom in mazivom;
aktivno sodelujejo pri vodenju dela ladijske
administracije: izpolnjujejo dnevnik stroja, pomagajo voditi knjigo
vzdrževalnih del in izdelujejo tehnična poročila.
Šola, ki izvaja program Ladijski strojni tehnik, pred
nastopom dijakov na delovno prakso z ladjarjem sklene ustrezno pogodbo, s katero
se opredelijo medsebojne obveznosti. Delovna praksa na manjših plovilih v
omejeni plovbi, se izvaja skladno s tem programom v vseh tistih vsebinah, za
katere so dane možnosti glede na vrsto, opremo in plovno področje ladje.
Delovna praksa v podjetju (ustanovi) na kopnem se izvaja
tako, da se del vsebin po standardnem programu delovne prakse nadomesti s
prilagojenimi vsebinami, ki so odvisne od dejavnosti, za katere je podjetje
registrirano (ne več kot 30 %). V takšnih primerih mora šola s ponudnikom prakse
skleniti poseben dogovor.
4.
Operativni
cilji
ISM-International Safety Management Code–Maednarodni standard za upravljanje z
ladjo (IX poglavje konvencije SOLAS), resolucija IMO A.741(18).