SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LADIJSKI STROJNI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998

1. IME PREDMETA

TEHNIŠKO RISANJE S STROJNIMI ELEMENTI

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

105

35

140

2.

70

35

105

3.

    

 

4.

    

 

skupaj

175

70

245

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje se izvajajo v okviru praktičnega pouka (individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).

3. USMERJEVALNI CILJI

Predmet je v podporo praktično vsem drugim strokovnim predmetom, njegov temeljni cilj je usposabljanje dijakov za tehniško komuniciranje in pomoč pri formiranju “tehniške kulture” (izrazoslovje, razumevanje osnovnih pojmov in tehniških predpisov ter standardov ipd.), še posebej na področju ladijskega strojništva.

Pri predmetu dijaki:

  • se naučijo pravil in principov tehniškega risanja v tolikšni meri, da so sposobni “čitanja” delavniških risb, shem in sestavnic ter risanja risb s “svinčnikom” v skladu s pravili tehniškega risanja,

  • spoznajo osnovne strojne elemente: obliko, njihovo funkcijo, značilnosti, možnosti uporabe, tolerance in ujemanja ter priporočena gradiva oziroma materiale za njihovo izdelavo,

  • se seznanijo in znajo uporabljati strokovno literaturo - predvsem priročnike in standarde - pri konkretnem delu ter poglabljanju osnovnih znanj,

  • spoznajo osnovna načela in metode za dimenzioniranje in oblikovanje strojnih elementov, znajo analizirati in vrednotiti rezultate izračunov, znajo uporabljati preglednice in standarde, diagrame in sheme ter osvojijo principe za označevanje strojnih elementov,

  • se navadijo na samostojnost, natančnost, sistematičnost in vztrajnost pri delu oziroma učenju, na kritično presojanje in si razvijejo sposobnost povezovanja pridobljenih znanj,

  • razvijajo smisel za tehnološko produktivno razmišljanje, natančnost in delovne navade, kar je potrebno za kasnejše uspešno delo.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    TEHNIČNO RISANJE

    Dijak

    Dijak

    		  

  • seznaniti s tehniško in tehnološko dokumentacijo

  • navesti spisek učnih pripomočkov za delo pri tem predmetu

  • prikazati namen standardizacije in tipizacije ter pomen slovenskih in ISO standardov

  • pokazati načine iskanja zaželjenih standardov

    		•

  • pozna pomen standardov in ve kako priti do želenih (potrebnih) standardov

  • ima zabeležene učne pripomočke, ki jih pri predmetu potrebuje, pa tudi širšo uporabo navedenih pripomočkov v sodobni praksi

    		•

    Razvijanje čuta za red pri učnih pripomočkih.

    Zna vrednotiti tipizacijo in standardizacijo za sodobno proizvodnjo.

    VAJA: iskanje standardov preko interneta.

  • seznanimo s standardiziranimi formati in opisovanjem risb

  • zlaganjem risb

  • razmnoževanjem in shranjevanjem risb

  • merili in razmerji

  • vrstami črt in njihovo uporabo

  • tehniškimi pisavami

    		•

  • zna določiti standardni format, če pozna dimenzije večjega ali manjšega, ob pomoči priročnika

  • zna format zložiti

  • pozna uporabo črt

  • zna s svinčnikom pisati v tehniški pisavi

    		•

    Ob uporabi risalnega pribora si dijaki razvijajo psihomotorične spretnosti, čut za estetski izgled svojega izdelka in čut za natančno delo.

    VAJA: program - črte, program - tehniška pisava.

  • spoznavanje osnovnih geometrijskih konstrukcij, konstrukcije enakostraničnih mnogokotnikov (3, do 9-mnogokotnik)

  • risanje značilnih krivulj (evolventa, vijačnica, cikloida)

  • priključke lokov na črte in krožnice

  • risanje elips in ovalov

    		•

  • se usposobijo za risanje osnovnih geometrijskih konstrukcij, enakostraničnih likov, značilnih krivulj, priključkov lokov na črte in krožnice, elipse in ovala

    		•

    Ob uporabi risalnega pribora razvijanje si dijaki razvijajo psihomotorične spretnosti.

    VAJA: izdelava programov.

  • spoznavanje aksonometričnih projekcij teles: centralne, izometrična, dimetrična in trimetrična projekcija

    		•

  • se naučijo risati preprosta telesa v aksonometrični projekciji.

    		•

    Razvijanje prostorske predstave in natančnosti.

    		  

  • spoznavanje pravokotne (ortogonalne) projekcije: splošna pravila, evropski in ameriški pogled

  • izbiranje pogledov

  • posebni pogledi

  • zaokroženja in prehodi- gube ter nevidni robovi

    		•

  • usposobitev za risanje predmetov v vseh treh pogledih pravokotne projekcije

    		•

    Pridobivanje sposobnosti prostorske predstave in razvijanje samozavesti ter s tem povečevanja zanesljivosti in skrbi za delo.

    VAJE: risanje in dopolnjevanje programov - delovni zvezek.

  • seznanitev s prerezi, šrafuro in pravili risanja v prerezu

  • spoznajo razporeditev zaporednih prerezov, zvrnjeni in delni prerez, posebnosti prerezov

  • risanje detajlov

  • prihranki na projekcijah

    		•

  • se usposobijo za risanje teles v prerezih in risanje detajlov ter poznajo zakonitosti risanja.

    		•

    Razvijanje čuta: dobra risba je tista, ki je vsebinsko in oblikovno pravilna.

    VAJA: risanje teles v prerezu.

  • seznanitev z osnovnimi pravili kotiranja dolžin, premerov, polmerov, kotov, krivulj, nagibov, zoženj, konusov, lukenj in razvrščanjem kot

    		•

  • se usposobi za kotiranje in razvrščanje kot na raznih preprostejših strojnih delih in s tem branja in risanja tehnične dokumentacije

    		•

    Razvija čut za dejansko natančnost in smisel za estetiko ter pridobiva potrebno samozavest.

    VAJE: risanje modelov.

  • spoznavanje parametrov in razredov površinske hrapavosti, znakov in označevnja stanja površin po mednarodnih standardih

  • seznanitev z oznakami toplotnih obdelav, galvanskih prevlek in narebernih obodov

    		•

  • zna brati iz tehnične dokumentacije oznake, s katerimi je opisana kakovost in stanje površine ter zaščita površine

    		•   

    VAJA: označevanje površin na delavniški risbi.

  • spoznavanje pomena standardnih števil

  • seznanitev s tolerancami mer in ujemanji strojnih delov po iso standardih

  • seznaniti s sistemom enotne luknje in enotnega čepa ter njihovimi značilnostmi

    		•

  • se usposobi za določanje in razumevanje tolerančnih odstopkov ter ujemov strojnih delov

  • osvoji načine ugotavljanja kvalitete obdelave

    		•

    S poznavanjem snovi si pridobi odgovornost za delovanje strojnih delov in vpliv točnosti na ceno izdelka.

    VAJA: določanje mejnih dimenzij na delavniški risbi in vrsto ujema.

  • seznaniti z elementi delavniške risbe, sestavnice in ga učiti branja podatkov iz pripadajočih glav in kosovnic

  • seznanitev s pravili za risanje shem, diagramov in nomogramov

    		•

  • zna čitati delavniške risbe in sestavnice ter ugotavljati njihovo skladnost z izdelkom

  • je usposobljen za risanje delavniških risb srednje težavnostne stopnje

    		•

    Razvija psihomotorične spretnosti, pridobiva sposobnost prostorske predstave in razvijanje samozavesti ter tako povečevanje zanesljivosti in skrbi za delo.

    VAJE: branje in risanje preprostejših delavniških risb, branje sestavnic.

    STROJNI ELEMENTI

     

     

     

  • seznanitev z razvrstitvijo strojnih elementov in obrazložitev pojmov (stroj, vrste strojev, sklop ali sestav, element)

  • seznanitev s splošnimi pravili za izbiro gradiv in konstrukcijskimi oblikami strojnih elementov

  • spoznavanje osnov preračuna strojnih elementov (zunanje obremenitve, napetosti in deformacije, vrste osnovnih napetosti, statična in dinamična trdnost, stopnje varnosti in dopustna napetost)

    		•

  • osvoji definicije dogovorjenih pojmov in zna ločevati vrste strojev

  • zna vrednotiti kriterije za izbiro gradiv in pozna bistvene zahteve glede oblike strojnih elementov glede na obdelavo in izdelavo

  • zna ugotoviti vzroke nastanka različnih napetosti (obremenitve) v enostavnem strojnem delu

    		•

    Se zave pomembnosti standardizacije, dojame pomembnost izbire gradiva in tehnološkega procesa obdelave in si razvija občutek za dimenzije strojnih delov.

    VAJA: krajša seminarska naloga iz oblikovanja strojnih delov glede na obdelavo in izdelavo.

  • predstavimo elemente za razstavljive zveze: vijačne zveze (uporaba in namen, vrste vijakov, vijačnica, vrste navojev in označevanje, tolerance, risanje in kotiranje, konstrukcijske oblike vijakov in risanje ter označevanje), matice (oblike in namen), podložke in varovala proti odvitju

  • preračuni vijakov, ključi za vijake, sorniki (oblike, gradiva in trdnostni preračun), zatiči (oblike, gradiva in trdnostni preračun), vskočniki (oblike in uporaba)

    		•

  • osvoji znanja o elementih za razstavljive zveze navedena v informativnih ciljih, se usposobi za osnove preračuna, dimenzioniranja ter oblikovanja teh zvez in zna uporabljati tabele za te razstavljive zveze

    		•

    Razvija odnos do uporabe elementov za razstavljive zveze, pomena varoval, prisvaja potrebo po uporabi literature in priročnika ter si razvija psihomotorične spretnosti.

    VAJA: program iz vijačne zveze.

  • spoznavanje zveze pesta z gredjo in s tem seznanitev z zagozdami (vrste, značilnosti, oblike, preračun in uporaba), mozniki, utorne gredi in zveze s silo

    		•

  • zna definirati pojem pesta ter opisati povezave pesta z gredjo

  • zna osnove preračuna, oblikovanja, označevanja in izbiranje ustreznih elementov iz priročnika

    		•

    Se zave, da le pravilna povezava pesta z gredjo zagotavlja varno in brezhibno delovanje.

    VAJA: določanje elementov in trdnostna kontrola.

  • predstaviti elemente za nerazstavljive zveze: kovične zveze (oblika in uporaba, vrste in oblike, gradivo, preračun), zvarni spoji (načini varjenja, lastnosti in oblike varjencev, gradiva

  • preračun, oblikovanje), lotni spoji (vrste lotov, loti, oblikovanje in preračun) in zlepni spoji (vrste lepil, lastnosti, preračun in oblikovanje zlepnih spojev).

    		•

  • osvojiti risanje, preračun in oblikovanje nerazstavljivih zvez

  • poznati prednosti in slabosti teh spojev glede na zakovano in tudi vijačno zvezo

  • znati sklepati na primernost uporabe teh spojev

    		•

    Razviti si sposobnost tehtanja kdaj uporabiti razstavljivo in kdaj nerazstavljivo zvezo, pomen poglabljanja znanj in uporabe priročnikov.

    VAJA: zvarjena tlačna posoda v skladu z Lloyds registrom.


    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi
     

    Dijak

    Dijak

    		  

  • spoznava elemente za elastične zveze - vzmeti: karakteristiko in deformacijsko delo vzmeti, gradiva in oblike, upogibne vzmeti, torzijske palične in vijačne vzmeti, membranske in gumijaste vzmeti (preračun in oblikovanje, risanje in uporaba)

    		•

  • naj zna ločiti vzmeti glede na način uporabe, karakteristiko, zna analizirati diagram “F-f” in deformacijsko delo

  • razume različnost upogibne in vzvojne vzmeti

  • pozna pomen vzmeti za dušenje vibracij in tresljajev

    		•

    Razume pomen potreb po poglabljanju znanj, pridobiva potrebno samozavest in si povečuje zanesljivost pri delu ter odgovornost do dela.

    		  

  • podamo razliko med osjo in gredjo, predstavimo osi (mirujoče, rotirajoče), tečaje in gredi (preračun, zarezni vplivi, kritično število vrtljajev, oblikovanje)

    		•

  • se usposobi za preračun in oblikovanje osi, tečajev in gredi

  • zna opredeliti razlike med sedeži za drsne in za kotalne ležaje

    		•

    S poznavanjem snovi se dijak zave povezanosti znanj z drugimi učnimi predmeti.

    VAJA: preračun in oblikovanje osi.

  • predstaviti naloge ležajev in uležajenja, vrste ležajev in njih splošne lastnosti

  • seznaniti jih z drsnimi ležaji (trenje, gradiva, preračun, konstrukcijske oblike, maziva in mazanje) in kotalnimi ležaji (vrste, mazanje, označevanje, preračun na življenjsko dobo, vgrajevanje in tesnenje)

    		•

  • zna opredeliti uporabo in nalogo ležajev, zna primerjati lastnosti drsnih in kotalnih ležajev

  • pozna njihovo sestavo

  • razume pomen vpetega in prostega ležaja, ki jih zna tudi narisati na gredi

  • se usposobi za vzdrževanje ležajev (teoretično) in jih zna tudi naročati

  • osvoji mazanje in tesnenje ležajev, probleme aksialnih ležajev in uporabo radialno aksialnih ležajev

    		•

    Se zave pomembnosti pravilne vgradnje ležaja za njegovo življenjsko dobo in življenjsko dobo naprave.

    Z analizo prikazanih primerov si razvijajo sposobnost razumevanja uporabe in komunikacijske spretnosti izražanja.

    VAJA: Uporaba tabel v katalogu ležajev in ogled značilnih primerov uporabe.

  • pojasnimo razliko v funkciji med grednimi vezmi in sklopkami, predstavimo vrste in uporabo ter elemente za določanje velikosti

  • se seznanijo z: togimi grednimi vezmi (osnovne oblike in značilnosti), izravnalnimi grednimi vezmi (osnovne oblike in značilnosti), elastičnimi grednimi vezmi (osnovne oblike in značilnosti, preračun kolutne sklopke), oblikovnimi sklopkami za vklapljanje, torne sklopke (vrste, osnove preračuna, vklapljanje), sklopke s prostim tekom, momentne sklopke, hidrodinamične in indukcijske sklopke

    		•

  • ve kdaj uporabimo gredno vez in kdaj sklopko, po sliki zna razložiti delovanje posameznih sklopk

  • pozna vlogo elastičnih grednih vezi pri zaščiti delov stroja proti lomu

    		•

    Z analizo prikazanih primerov si dijaki razvijajo sposobnost razumevanja uporabe in komunikacijske spretnosti izražanja.

    Začuti potrebo po poglabljanju osnovnih znanj.

    		  

  • seznanimo z gonili za prenos vrtilnega gibanja in osnovami dinamike gonil

  • se seznanijo z ZOBNIŠKIMI GONILI (vrste in oblike, osnovne geometrične veličine, evolventno in cikloidno ozobčenje, poševno ozobje, stožčasti zobniki, risanje zobnikov, polžna gonila)

  • se seznanijo s JERMENSKIMI GONILI (splošno, lastnosti, ploščati jermeni in spajanje, gradiva, jermenice in klinasta jermenska gonila)

  • se seznanijo z VERIŽNIMI GONILI (splošno, vrste verig, izvedbe in verižnice)

    		•

  • osvojijo osnovne zakonitosti gonil, njih značilnosti in namen uporabe

  • razlikujejo gonila med seboj glede na lastnosti in tako razumejo njihovo uporabo

  • se usposobijo za naročilo posameznega gonila

  • poznajo osnovne principe vzdrževanja gonil

    		•

    Pridobijo sposobnost poglabljanja znanj o obdelani materiji, osvojijo potrebo po uporabi dodatne literature.

    VAJA: Izračun prestavnih razmerij, geometrijske dimenzije gonil, določanje oznak za gonila.

  • seznaniti z osnovnimi pojmi o ceveh: tlaki, gradiva in označevanje cevi, pretočni in trdnostni preračun cevi

  • spoznajo: cevne zveze (nerazstavljive, razstavljive in pogojno razstavljive), oblikovne in izravnalne cevne kose, izolacijo cevovodov, cevne armature (splošno, ventili, zasuni, lopute in pipe), tesnenje pri armaturah in ceveh, dispozicijsko prikazovanje cevnih vodov.

    		•

  • osvojijo teoretične osnove cevovodov in armatur ter tesnenje le teh. Usposobijo se (teoretično) za delo s cevovodi, tako pomembnimi za ladjo, in problemi vzdrževanja.

    		•

    Dijaki si razvijajo samozavest in osvojijo osebno odgovornost za kvalitetno delo oprto na strokovnost ter s tem sposobnost kreativnega razmišljanja, začutijo povezanost strojnih elementov z drugimi učnimi predmeti.

    VAJA: izračun cevovoda In branje dispozicijske risbe.

  • spoznajo dispozicijo, osnovne pojme in elemente gredja: vmesne gredi z opažnimi ležaji, utična gred, statveni ležaj, vijak-elisa, oporna gred s opornim ležajem

  • obdela se tudi kolenčasta gred pomožnega diesel motorja

    		•

  • na osnovi poznavanja gredi, osi in ležajev osvojijo praktična primera sestavnih delov, funkcij in oblik gredja ter kolenčasto gred z osnovami preračuna

    		•

    Razvijajo si občutek za praktično uporabo in vrednotenje z izvedbo (risba), pridobivajo samozavest in samoiniciativnost za praktično reševanje problemov.

    VAJA: prikaz in analiza gredja, preračun In izvedba kolenčaste gredi.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (vaje),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Za poučevanje predmeta kot celote, še posebej pa vsebin 2.letnika – strojni elementi, je potrebno predznanje, ki ga dijaki usvojijo pri splošnoizobraževalnih predmetih matematika in fizika (kar je zagotovljeno že s predmetnikom). Sicer pa je predmet v povezavi s tehnologijo, pri kateri dijaki spoznavajo različne materiale, njihove značilnosti in možnosti uporabe, v 2. letniku pa tudi s tehnično mehaniko (statika, trdnost). Kvalitetno poznavanje tega predmeta, predvsem vrste in funkcije posameznih strojnih elementov dijakom v veliki meri olajšuje usvajanje vsebin obeh temeljnih strokovnih predmetov ladijski stroji in ladijski parni postroj v tretjem oziroma v četrtem letniku.

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    1. letnik

    		    

  • elementi

  • delavniške risbe in sestavnice

    		•

    Ladijski stroji 3. in 4. letnik

    Tehnologija 1. in 2. letnik

  • branje preprostejših delavniških risb in sestavnic

    		•

  • osnovna pravila risanja

  • kotiranja, razvrščanja kot

  • iso - standardi, itd.

    		•

    Ladijski stroji 3. in 4. letnik

    Tehnologija 1. in 2. letnik

  • risanje obrabljenih in neuporabnih strojnih delov (modelov)

  • označevanje gradiv

  • označevanje kakovosti obdelave

    		•

    2. letnik

     

     

  • razstavljive, nerazstavljive in elastične zveze

  • osi in gredi

  • drsni ležaji

  • sklopke

  • cevi itd.

    		•

    Tehnična mehanika 2. letnik

    Ladijski stroji 3. letnik

  • uporaba znanj iz statike in nauka o trdnosti

  • ladijsko gredje, kolenčasta gred

  • sestavni deli strojev (naprav) za pretovor blaga

    		•

  • cevi in armature

    		•

    Tehnična mehanika 3. letnik

  • uporaba znanj iz hidromehanike.

    		•

  • strojni elementi kot celota

    		•

    Tehnologija 1. in 2. letnik

  • značilne lastnosti gradiv

  • pomen oblikovanja ter obdelav strojnih delov

    		•

  • cevi in armature

    		•

    Ladijski parni postroj 4. letnik

  • cevovodje na ladjah

    		•