Učni načrt za likovno umetnost za ekonomsko in tehniško gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
A. Umetnostna zgodovina
B. Likovno snovanje
II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ
1. CILJI PREDMETA
1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1. 2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE
2. STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka
IV. VIRI PRI IZDELAVI UČENGA NAČRTA
B . LIKOVNO SNOVANJE
V. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ
1. CILJI PREDMETA
1. 1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1. 2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE
2. STANDARDI ZNANJ
VI. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
1. Spoznavanje teoretičnih likovnih problemov
2. Likovno izražanje
3. Razvijanje ustvarjalnosti in estetskega izražanja
4. Vrednotenje likovnih del in zapis dosežkov
5. Povzetek dosežkov
6. Medpredmetne povezave
VII. VIRI
A. UMETNOSTNA ZGODOVINA + B. LIKOVNO SNOVANJE
VIII. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Likovna umetnost je obvezen gimnazijski predmet, ki dijaku predstavlja univerzalni likovni jezik kot temeljni civilizacijski dosežek in mu omogoča izražanje vsebin v njem. Nadgrajuje teoretična spoznanja o likovnem izražanju in likovni praksi, pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja. S tem dijak poglablja razumevanje pojmov teorije likovne umetnosti, se seznanja z raznovrstnostjo likovnih zvrsti v času in prostoru, še posebej pa razvija svojo lastno sposobnost likovnega prakticiranja.
Predmet likovna umetnost je obvezni izbirni predmet skupaj z glasbo. Praviloma se poučuje v 1. letniku v tehniških in ekonomskih gimnazij v obsegu 70 ur. Učne vsebine so podane kot zaokrožena predmetna enota, sestavljena iz dveh enakovrednih delov: področje umetnostne zgodovine v obsegu 35 ur in področje likovnega snovanja v obsegu 35 ur.
A. Umetnostna zgodovina
Poglavja iz umetnostne zgodovine se uvrščajo uvodni del, ki obravnava temeljne pojme likovne umetnosti. To je hkrati širši uvod in priprava v razumevanje vsebin iz umetnostne zgodovine, ki so predstavljene po posameznih zvrsteh likovnega ustvarjanja.
Umetnostna zgodovina kot učni predmet omogoča, da dijak svet likovno izraženih misli, občutij in spoznanj poveže z drugimi zvrstmi umetniškega izražanja oziroma prikaže, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel.
Predmet želi predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in na njihov razvoj. S tem privzgaja občutek za resnične likovne vrednote in spodbuja radovednost za likovne stvaritve in kritičnost do njih.
Pouk umetnostne zgodovine prepletajo prvine temeljnih teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet ne odpira le pogleda na slovenske spomenike, ampak tudi v evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih vplivov.
Predmet omogoča dijaku izražanje individualnosti, ker mu oblikuje osebne kriterije in pogled na zgodovino in umetnostne dosežke oziroma ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.
B. Likovno snovanje
Likovno snovanje je specifično področje, ki dijaku ponuja možnost za spoznavanja in doživljanje ustvarjalnega procesa od koncepta prek realizacije do refleksije. Likovno snovanje temelji na dijakovi lastni praktični oblikovalni izkušnji, podprti s spoznanji umetnostne zgodovine, teorije umetnosti, estetike (filozofije) in likovne teorije. S kritičnim vrednotenjem zgodovinskega in sodobnega likovnega snovanja doma in v svetu spodbuja samostojno izbiranje vrednot, samostojno formuliranje, materializiranje in argumentiranje likovnih nalog.
V obdobju prevlade vizualnih komunikacij in informacijskih tehnologij je obvladanje likovnega jezika nuja, praksa pa nenadomestljiv ustvarjalni prostor. Dijaki se torej usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in ob umetninah, za vrednotenje likovnih del in uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju, s tem pa se navajajo na vrednotenje likovnokulturne dediščine in pripravljajo za sodelovanje v kulturnem in umetniškem življenju svojega okolja.
Glavni cilj likovnega snovanja je likovno opismenjevanje (razumevanje in izražanje), vrednotenje in projektno delo. Razkriva splošne (osnovne) strukturne vzorce (likovne) narave in kulturno rabo le-teh. Dejavnosti pri likovnem snovanju v gimnaziji so izbrane glede na splošno in likovno zmožnost srednješolcev. Izhajajo s stopnje razvoja mladostnikovih mentalnih in motoričnih funkcij, upoštevane pa so tudi posebnosti individualnega razvoja. Velika pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti za opazovanje, predstavljanje, likovno mišljenje in ustvarjalnost, ki spodbuja razvoj splošne ustvarjalnosti.
Umetnostna zgodovina dijaku:
* Pojmi so vpisani k vsebinam, pri katerih se prvič omenjajo.
VSEBINE |
OPERATIVNI CILJI |
POJMI* |
UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO |
|
|
|
Dijak ne zna: - opredeliti splošni pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot obliko družbene zavesti - razložiti umetnost kot človekov odraz odnosa do življenja - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)
- opredeliti umetnostno zgodovino kot samostojno humanistično vedo, njene raziskovalne metode, cilje in prispevke
|
umetnost, likovna umetnost, umetnina, slog, zgodovinski slog, smer, umetnostna kritika, monografija
|
|
- opredeliti in predstaviti področja likovnega ustvarjanja |
arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt, oblikovanje |
PRISTOP K LIKOVNEMU DELU
|
|
|
|
- predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu |
|
|
- prepoznati motiv in ga predstaviti - prepoznati temo, ki je zastopana v umetnini, ter jo predstaviti in analizirati - poiskati in razložiti splošno in likovno vsebino umetnine |
neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina veduta, tihožitje, karikatura, interier, eksterier |
|
- predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine - na izbranem primeru predstaviti ikonografski motiv |
ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija, atribut, simbol |
Oblika |
- ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja: točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba, in jih analizirati in razložiti - ugotoviti vrste kompozcije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, barve in svetlobo - ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti) - ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta |
kompozicija, perspektiva, linearno-ploskoviti stil, plastični stil , slikoviti stil, idealizem, realizem, naturalizem
|
|
- predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga slikarske umetnosti in primere tehnike, značilne za slog - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne slikarske spomenike po posameznih obdobjih - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane slikarske stvaritve - pojasniti temeljne pojme v slikarstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij |
freska, mozaik, olje, tabelna slika, krilni oltar, diptih, triptih, poliptih, iluminacija iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, grafika, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk
|
|
- predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga kiparske umetnosti in opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznem umetnostnem obdobju - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne kiparske spomenike po posameznih obdobjih - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane kiparske stvaritve - pojasniti temeljne pojme v kiparstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij |
obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika, kapitel, kariatida nagrobnik, prižnica, vodnjak, oltar
|
|
- opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen) - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja - predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta skozi zgodovinski razvoj - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga arhitekturne umetnosti - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevke izbranih umetnikov - predstaviti najpomembnejše slovenske umetnostne arhitekturne spomenike po posameznih obdobjih - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane arhitekturne umetnostne spomenike - pojasniti temeljne pojme v arhitekturi, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij |
urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element
|
Dijak:
Pouk umetnostne zgodovine lahko poteka po različnih metodah, odvisno od vsebine in števila razpoložljivih ur. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem vsebinske in operativne cilje pouka.
Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so pomembni umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in pridobiva smisel za vrednotenje in ohranjanje le-teh. Lokacijo izbere učitelj sam glede na možnosti in konkretno šolsko okolje. Učitelj naj glede na zanimanje dijakov sam izbere tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v študijskih delavnicah.
Priporočamo najmanj eno celodnevno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo, namenjeno ogledu slovenskih umetnostnih spomenikov ter stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani.
Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorčni za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled), pri čemer se naučijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) ter se s tem navanjajo na samostojno delo.
Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, so lahko vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive, pri čemer si lahko pomagajo z literaturo, hkrati pa (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.) lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte in raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo na mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.
Kot vpogled v eno najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti umetnostna zgodovina bistveno prispeva k razumevanju človeške zgodovine in družbe. V tem smislu se predmet povezuje z zgodovino in sociologijo, prek ustvarjalnega prispevka z literarno in glasbeno umetnostjo, prek refleksije umetnosti pa s filozofijo in estetiko.
1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju poukaArs Sloveniae, zbirka, Mladinska knjiga
Badurina, Andjelko: Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990
Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994
Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994
Höfler, Janez: Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988
Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993
Janson, H. W.: Istorija umetnosti, Pregled razvoja likovnih umetnosti od praistorije do danas, Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd, 1966
Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine
Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971
Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija: Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997
Semenzato, Camillo, Golob, Nataša: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995
Sproccati, Sandro: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Šumi, Nace: Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990
Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991
Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969
Umetnostne monografije, zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97
Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995
VHS kaseta filma Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997
Učni načrt za predmet umetnost - likovna umetnost, Ljubljana, 1994
Janson, H.W and Janson, Anthony F: History of Art for Young People, 5.izdaja, 1997
Jones, F. Arthur:Introduction to Art, Harpercollins college outline, 1992
Kaifenheim, Eva Maria: Aspekte der Kunst, ein Lehr- und Arbeitsbuch zur Kunsterziehung für die Sekundarstufe I, Martin Lurz GmbH, 1980
Pri likovnem snovanju dijak:
VSEBINE - PODROČJA |
OPERATIVNI CILJI |
POJMI |
1. RISANJE |
1.1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - razširijo znanje o likovnih elementih točke in linije - obvladajo kompozicijska načela v risbi - razumejo pomen formata, teže, smeri in gibanja - poglobijo principe perspektivičnega in konstrukcijskega risanja - precizirajo pravila proporca - usvojijo značilnosti osnovnih risarskih tehnik - se seznanijo z vlogo risbe v tradicionalnih in sodobnih likovnih delih
1. 2 Likovno izražanje Dijaki: - rišejo risbo z različnimi linearnimi vrednotami po izbranem kompozicijskem načelu - rišejo predmete po pravilih perspektivičnega risanja in proporca
1. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - samostojno izberejo oblikovalne strategije - samostojno izbirajo risarske materiale in orodja - dosledno opravijo likovno nalogo - objektivno vrednotijo lastna dela in dela vrstnikov - cenijo izvirne rešitve likovnih nalog |
linearne vrednote, površina, risba, slikovno polje in format, kompozicijska načela, kompozicijski odnosi, kanon, vizualno ravnovesje, likovne spremenljivke, optično ugotavljanje razmerij, prostorski ključi, centralna projekcija, očišče, horizont, perspektiva, proporc, detajl, celota, zlati rez, skica, študija, likovna naloga, študijsko risanje, risarska tehnika, risarski material, risarsko orodje, risarske oblikovalne strategije
|
2. SLIKANJE |
2. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - razčlenijo barve v barvnem krogu, - usvojijo likovni pomen barvnih harmonij in kontrastov - usvojijo pojma barvne modelacije in modulacije - spoznajo barvni ton kot lastnost barve (valerski ključi - tonska analiza slike) - usvojijo značilnosti osnovnih slikarskih tehnik
2. 2 Likovno izražanje Dijaki: - gradijo barvno kompozicijo po izbranih oblikovalnih načelih - z izbrano slikarsko tehniko upodobijo svoja občutja
2 .3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - razvijajo občutek za barvna ravnovesja - samoiniciativno zbirajo materiale in orodja za likovne realizacije - samostojno in dosledno oblikujejo slikarsko nalogo - razvijajo senzibilnost za barvne kvalitete |
likovni element barva, slika, klasificiranje barv, barvni krog, barvne harmonije, barvni kontrasti, modelacija in modulacija, mešanje barv, ravnovesje barvnih ploskev, tonska vrednost, kolorizem, svetlostna vrednost barve, stilizacija, reduciranje, abstrahiranje, slog, slikarski material, slikarsko orodje, slikarska tehnika, slikarske oblikovalne strategije
|
3. PLASTIČNO OBLIKOVANJE |
3. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - spoznajo pomen vida in tipa za zaznavanje kiparskega prostora - dopolnijo znanje iz oble plastike in reliefa - pojasnijo značilnosti kiparskih materialov in orodij - primerjajo klasične in sodobne kiparske mojstrovine
3. 2 Likovno izražanje Dijaki: - oblikujejo uporabno plastiko iz različnih materialov - oblikujejo reliefno plastiko - izdelajo montažno plastiko iz odpadnih materialov
3. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - ob oblikovanju kipov razvijajo domišljijo in prostorsko predstavljivost - spretno sestavljajo oblike in materiale v nove likovne tvorbe - se ob primerjavi svojih lastnih del in del vrstnikov navajajo na estetsko vrednotenje - pridobijo občutek za proporc, ravnovesje in materialnost kiparskih površin - samostojno in dosledno izvajajo kiparske naloge |
kiparski prostor, obla plastika, relief, montažna plastika, struktura, tekstura, faktura, površine, kompozicija, statičnost, dinamičnost in stojnost, kiparska tehnika, kiparski material, kiparsko orodje, kiparske oblikovalne strategije
|
4.PROSTORSKO OBLIKOVANJE |
4. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - primerjajo naravni in kulturni prostor - razvrstijo tipe gradenj (zaprt, polzaprt, polodprt prostor) - analizirajo notranji in zunanji prostor z značilnimi elementi - razčlenijo elemente urbanizma - primerjajo klasično in sodobno arhitekturo
4. 2 Likovno izražanje Dijaki: - oblikujejo različne prostorske tvorbe - oblikujejo predloge za opremo notranjih prostorov (estetska in funkcionalna preureditev šolskih prostorov)
4. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - samostojno in individualno oblikujejo prostorske tvorbe - razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora - razvijajo pozitiven in kritičen odnos do urejenega urbanega prostora - razvijajo smisel za načrtno in projektno delo |
naravni prostor, kulturni prostor, arhitekturni prostor, zaprt, polzaprt, polodprt prostor, zunanji in notranji prostor, arhitekturni element, funkcionalnost, estetska funkcija, vrste gradenj, tipi naselja, material, maketa, elementi urbanizma, urbani prostor, arhitekturna oblikovalna strategija |
5. GRAFIKA |
5. 1 Usvajanje likovnoteoretičnega problema Dijaki: - razlikujejo umetniško in industrijsko grafiko - odkrivajo posebnosti klasičnih grafičnih tehnik - spoznajo klasične mojstre in predstavnike sodobne grafike
5. 2 Likovno izražanje Dijaki: - izdelajo grafični list v preprosti grafični tehniki - izdelajo preprosto uporabno grafiko
5. 3 Doživljajske naravnanosti in ustvarjalnost Dijaki: - domiselno oblikujejo osnutek ter dosledno izdelajo matrico in odtis - cenijo grafični list kot izvirno avtorsko likovno delo - razvijajo občutek za ustrezno ravnanje z grafičnimi materiali in orodji - objektivno vrednotijo izvirnost v grafičnih postopkih in izvedbah |
umetniška grafika, industrijska grafika, uporabna grafika, matrica, original - unikat, grafični list, naklada, avtoriziranje, avtorsko delo, signiranje grafičnega lista, material, orodje, grafična tehnika |
Dijak:
Dijaki pri likovnem snovanju nadgrajujejo znanje likovnega jezika, ki so ga pridobili na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Učni načrt je naravnan razvojno in obsega vsa temeljna področja likovne vzgoje (risanje, slikanje, plastično oblikovanje, prostorsko oblikovanje, grafika). Zaradi specifičnosti predmeta se dejavniki likovne vzgoje in izobraževanja aktivirajo verbalno, realizirajo pa v likovnem izražanju. Nujno je prepletanje teoretičnega in praktičnega dela, ki uravnoteženo dviguje raven ustvarjalnih osebnostnih lastnosti dijakov (spoznavanja, psihomotorike in emocij).
Omejeno število ur zahteva od učitelja skrbno načrtovanje in dosledno izpeljavo učnih ur na vseh oblikovalnih področjih. Znotraj posamezne likovne naloge je možno združiti več likovno oblikovalnih področij. Vsebine obeh delov predmeta se pri posameznih učnih enotah poučujejo povezano.
V učnem procesu mora učitelj gojiti in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in mu pomagati pri napredovanju, da se bo oblikoval v harmonično in celostno osebnost. Pomembna je individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje.
1. Spoznavanje teoretičnih likovnih problemov
Pri spoznavanju teoretičnih vprašanj je treba dijake usposobiti za verbalno kamuniciranje o likovni umetnosti, in to na podlagi pojmov likovne umetnosti. Likovne pojme dijak usvoji z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi. Gre za sposobnost za razumevanje in analiziranje ter povezave, ki temeljijo na spoznanjih in doživetjih. Doživljanje in spoznavanje poteka ob pomoči učiteljeve uspešne motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivirajo vsi dejavniki likovnih sposobnosti mladostnika:
- opazovanje, ki je povezano z natančnim in občutljivim zaznavanjem,
- vizualni likovni spomin - zbiranje in ohranjanje podatkov,
- likovno kvalitativno mišljenje, pri katerem ne gre samo za miselno spoznanje, ampak tudi za emocionalno doživetje,
- oblikovanje s pomočjo domišljije in predstav,
- aktiviranje estetskih idej z občutljivostjo in spretnostjo, ki aktivira motorično izražanje.
Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti pripomore k razvoju ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti doživljanja lepote, ki je integralni del umsko in etično izoblikovanega dijaka.
Spoznavanje vprašanj likovne teorije temelji predvsem na poglobitvi že znanih pojmov. Posebno pozornost pa je potrebno posvečati kritičnemu vrednotenju likovnih del. Glede na temeljno strokovno usmeritev je nujno povezovanje likovnoteoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov.
2. Likovno izražanje
Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje zavestnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.
Likovni pedagog spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in z različnimi orodji v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja nadarjene in manj nadarjene dijake k vnašanju svojih spoznanj v likovno izražanje. Samozavest dijakov podpira s tem, da jim dovoli, da so pri likovnem izražanju izvirni, posebni in prepoznavni. Likovni pedagog razvija pri dijakih tudi motorično spretnost in občutljivost s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov. Odpira možnosti za samostojno eksperimentiranje in kritično vključevanje dijakovih likovnih sposobnosti v izvirno reševanje in odkrivanje likovnih problemov.
3. Razvijanje ustvarjalnosti in estetskega izražanja
Zelo pomembna naloga likovnega pedagoga je, da pri izvajanju učnega procesa razvija ustvarjalnost. Zato mora poskrbeti, da bo ustvarjalnost postala proces spodbujanja navdušenja dijakov, da bi pri ustvarjanju svobodno čutili, mislili in spontano komponirali svoja opažanja in zamisli. Znati mora iskati dijakovo izvirnost v načinu oblikovnosti. Pri tem niso najpomembnejši motivi, ampak načini oblikovanja le-teh.
4. Vrednotenje likovnih del in zapis dosežkov
Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti v okviru posameznikove oblikovalne strategije po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakove emocionalne, moralne, motivacijske in intelektualne lastnosti. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na osnovi likovnih del dijake usmerja k virom osebnih (likovno) ustvarjalnih sposobnosti.
5. Povzetek dosežkov
Z usvojenim znanjem likovne teorije, podprtim z likovno ustvarjalnostjo, se pri dijakih razvijajo likovnoizrazne in oblikovno-estetske sposobnosti. Pri sproščenem likovnem izražanju dijaki razvijajo likovne spretnosti, kot so motorične spretnosti (senzibilnosti) in občutljivosti (senzitivnosti), sposobnost za estetsko oblikovanje (izražanje) in likovno mišljenje. Ravnovesje med likovnim in verbalnim izražanjem omogoča enakomeren razvoj opazovanja, sposobnosti za predstave, likovnega spomina, čustev, domišljije in ročnih spretnosti. Ob vrednotenju lastnih in umetniških del dijaki pridobivajo nove izkušnje ter si krepijo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja. Navajajo se na kritično presojanje sodobne likovne umetnosti, ureditve okolja in industrijsko oblikovanih predmetov.
6. Medpredmetne povezave
Likovno snovanje vključuje in podpira izkušnje iz naravoslovnih predmetov (fizika in kemija - optika in lastnosti materialov), humanističnih in družboslovnih ved, jezikoslovja (analognost med likovno in jezikovno semantiko in sintakso) ter formalnega (matematičnega) mišljenja. Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturo njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja povezave z drugimi umetnostnimi področji na spontan, sproščujoč način.
ARNHEIM, Rudolf, Art and Visual Perception. A Psychologie of the Creative Eye, Berkeley: University od California Press, 1965
BERCE GOLOB, Helena, Likovna vzgoja - Načini dela pri likovni vzgoji, Ljubljana: DZS, 1993
BLOOM, B., Taksonomija ili klasifikacija obrazovnih i odgojnih ciljeva, knjiga 1, kognitivno područje, Beograd: Republički zavod za unapređivanje, vaspitanja i obrazovanja, 1981
BONČA, Jaka, Prostor, gibanje in barva v arhitekturi, Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (doktorska dizertacija), 1993
BUTINA, Milan, Pomen likovnega pouka, v: Otrok in družina 8, 1961
BUTINA, Milan, Moderno slikarstvo in industrializacija, v: Sodobnost 7, 1966
BUTINA, Milan, O kompoziciji v fotografiji, v: Karavana (posebna številka), 1973
BUTINA, Milan, Likovno ali upodabljajoče, Naši razgledi, 20.12. 1974
BUTINA, Milan, Umetnost in oblikovanje - umetnost ali oblikovanje, v: Naši razgledi, 9.2.1979
BUTINA, Milan, Vprašanja likovne umetnosti, v: Naši razgledi, 9.11.1979
BUTINA, Milan, Vloga telesa in fizičnega dela v likovni umetnosti, v: Sodobnost 8-9, 1980
BUTINA, Milan, Zaznavna izhodišča likovnega prostora, v: Sinteza 55-56-57, 1981
BUTINA, Milan, Vizualni govor in verbalni govor kot osnova likovnega govora, v: Anthropos IV-V, 1981
BUTINA, Milan, Vloga likovnih materialov in tehnik v likovni praksi, v: Likovni odsevi 1, 1982
BUTINA, Milan, Elementi likovne prakse, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982
BUTINA, Milan, Izhodišča za vrednotenje likovnih umetniških del za otroke, v: Zbornik Festivala djeteta, Šibenik 1983
BUTINA, Milan, Oblikovanje na visokih šolah, v: Naši razgledi, 11.2.1983
BUTINA, Milan, Slikarsko mišljenje. Od vizualnega k likovnemu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1984
BUTINA, Milan, Roka, material, proizvod, v: Tekstilec 4, 1984
BUTINA, Milan, K estetiki oblačenja, v: Tekstilec 4, 1985
BUTINA, Milan, Množična kultura in moda, v: Tekstilec 6-7, 1985
BUTINA, Milan, Oblikovanje in ekologija, v: Tekstilec 11, 1985
BUTINA, Milan, Likovna teorija in teorija likovne umetnosti, v: Likovne besede 2
BUTINA, Milan, K problematiki definicije likovnega jezika, v: Likovne besede 3, 1987
BUTINA, Milan, Elementi likovne forme v risbi, v: Likovne besede 6-7
BUTINA, Milan, O odnosu (likovna) umetnost - estetika, v: Sodobnost 12
BUTINA, Milan, Barve povedo več, kot vidimo, v: GEA 3-4, 1992, str. 34-38
BUTINA, Milan, Barve, v: GEA 10, 1992
BUTINA, Milan, Pogledi - prostor v sliki, v: GEA11, 1992
BUTINA, Milan, Območje in hierarhija temeljnih likovnih prvin, v: Jožef Muhovič (ur.), Realnost likovne teorije, Ljubljana: Raziskovalni inštitut ALU, 1995, srt. 14-35
BUTINA, Milan, Uvod v likovno oblikovanje. Priročnik za likovne šole, Ljubljana: Debora, 1997
DE BONO, Edward, Tečaj mišljenja, Ljubljana: Ganeš, 1992
DIDEK, Zoran, Likovna umetnost in vzgoja. Razmišljanja o objavljanju likovnopedagoških problemov, v: Likovna revija I/1, 1961, str. 24-25
DIDEK, Zoran, Umetnost kot spoznavna teorija in kot transmisija kreativnosti, v: New Directions in Art Education. Report of teh international symposium of INSEA, Belgrad july 27-29 1966, Belgrad, 1966
DIDEK, Zoran, Likovna umetnost in vzgoja. Pedagoški problem: O smislu konstrukcij in funkcije - dialektičnost oblikovne integracije, v: Likovna revija 2, 1971, str. 58-59
DIDEK, Zoran, Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana: DDU Univerzum, 1982
ITTEN, Johannes, Kunst der Farbe. Subjektives Erleben und objektives Erkennen als Wege zur Kunst, Gekürzte Studienausgabe, Ravensburg: Otto Meier Verlag, 1990
ITTEN, Johannes, Design and Form, London: Thames and Hudson, 1975
KANDINSKY, Wassily, Punkt und Linie zur Fläche. Beitrag zur Analyse der malerischen Elemente, Bern: Berteli Verlag, 1973
KARLAVARIS, Bogomil, Metodika likovnog odgoja 1, Rijeka: Hofbauer, 1991
KEPPES, Geory (izd.), Strukture in Art and in Science, London: Studio Vista, 1965
MUHOVIČ, Jožef, Vstop v likovno logiko I/II, Ljubljana: Akademija za likovno umetnost, 1986
MUHOVIČ, Jožef, Vstop v logiko mladostne likovne produkcije. Poteze klítja, ki smo mu priča (1. del), v: Likovne besede 3, 1987, str. 29-41
MUHOVIČ, Jožef, Vstop v logiko mladostne likovne produkcije. Poteze klítja, ki smo mu priča (2. del), v: Likovne besede 4-5, 1987, str. 22-29
MUHOVIČ, Jožef, Vstop v logiko mladostne likovne produkcije. Poteze klítja, ki smo mu priča (3. del), v: Likovne besede 6-7, 1988, str. 29-39
MUHOVIČ, Jožef, Vstop v logiko mladostne likovne produkcije. Poteze klítja, ki smo mu priča (4. del), v: Likovne besede 8-9, 1988, str. 33-43
MUHOVIČ, Jožef, Odnos med otroškim likovnim izražanjem in likovno ustvarjalnostjo odraslih, v: Anthropos III-IV, 1990, str. 9-21
MUHOVIČ, Jožef, Razmislek o mestu in vlogi likovne teorije v likovni praksi, v: Likovne besede 14-15-16, 1990, str. 36-47
MUHOVIČ, Jožef, Likovno mišljenje in likovna pojmovnost, v: Anthropos 1-2, (1992), str. 32-51
MUHOVIČ, Jožef (ur.), Realnost likovne teorije, Ljubljana: Raziskovalni inštitut ALU, 1995
MUHOVIČ, Jožef, Pojem umetnosti in umetnost v pojmu, v: J. Muhovič (ur.), Realnost likovne teorije, Ljubljana: Raziskovalni inštitut ALU, 1995, str. 116-148
MUHOVIČ, Jožef, Umetniška grafika v času tehnične reprodukcije in virtualnih resničnosti (Graphic art in teh age of technical reproduction and virtual reality; prevod: Amidas), v: 4. Bienale slovenske grafike (ur. B. Suhy & J. Muhovič), Novo Mesto: Dolenjski muzej, 1996, str. 193-208
MUHOVIČ, Jožef, Umetnost in izobraževanje, v: 1. Mednarodni bienale otroške in mladinske grafike - 1 st International Biennial of Graphic Art by Children and Young People, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997, str. 27-37
MUHOVIČ, Jožef, Prispevki za slovenski likovnoteoretski terminološki slovar (1), v: Likovne besede 39-40 (1997), str. 154-161
MUHOVIČ, Jožef, Prispevki za slovenski likovnoteoretski terminološki slovar (2), v: Likovne besede 41-42 (1997), str. 172-179
MUHOVIČ, Jožef, Prispevki za slovenski likovnoteoretski terminološki slovar (3), v: Likovne besede 43-44 (1998), str. 162-167
MUHOVIČ, Jožef, Šest argumentov za uvedbo likovnega prakticiranja v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol, v: T. Tacol & Č. Frelih (ur.), Likovna vzgoja v kurikularni prenovi, Ljubljana, Debora, 1998, str. 13-25
PIAGET, Jean, Psihologija inteligencije, Beograd: Nolit, 1980
READ, Herbert, The Origins of Form, London: Thames and Hudson, 1965
SLAVEC, Darko, Predstavitev novega študijskega predmeta likovne analize, v: J. Muhovič (ur.), Realnost likovne teorije, Ljubljana, Raziskovalni inštitut ALU, 1995, str. 176-196
TOMIĆ, Ana, Izbrana poglavja iz didaktike, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje, 1990
TRSTENJAK, Anton, Človek in barve, Ljubljana: DDU Univerzum, 1987
TRSTENJAK, Anton, Psihologija ustvarjalnosti, Ljubljana: Slovenska matica, 1981
Vzorec časovne razporeditve učne snovi za likovno vzgojo v osnovni šoli, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1974-1975
ZORNIK, Klavdij, Likovna teorija v likovni pedagogiki, v: Jožef Muhovič (ur.), Realnost likovne teorije, Ljubljana: Raziskovalni inštitut ALU, 1995, str. 162-170
Mednarodne primerjave z učnimi načrti za isti predmet iz treh evropskih držav (Francija, Danska in Italija).
A UMETNOSTNA ZGODOVINA + B LIKOVNO SNOVANJE
Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno in pisno. Preverjajo in ocenjujejo se tudi referati in izdelki. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj se upošteva znanje, razumevanje, uporaba znanja, analizo, sintezo in sposobnost vrednotenja.
Pri vsebinah iz umetnostne zgodovine se preverjajo in ocenjujejo tudi komentarji, referati, projektne in seminarske naloge ter druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka pri učni uri.
Pri vsebinah iz likovnega snovanja je nujno pri preverjanju in ocenjevanju upoštevati dosežene rezultate na emocionalnem, moralnem, socialnem, estetskem in psihomotoričnem področju.
Dijak pridobi parcialne ocene s področja umetnostne zgodovine in s področja likovnega snovanja. Ocene iz umetnostne zgodovine in iz likovnega snovanja so enakovredne. Ob zaključku šolskega leta se oceni iz obeh vsebinskih sklopov (umetnostna zgodovina in likovno snovanje) združita v eno.