Informativni cilji

Formativni in socializacijski cilji

Vsebine

Uvod v psihologijo

Opredeli pojem psihologija in pojem duševnosti; razčleni duševne pojave.

Opredelitev psihologije

Pojasni temelje delovanja centralnega, perifernega in vegetativnega živčevja.

Občutki in zaznave, čustva.

Biologija.

Opredeli pojme doživljanja, obnašanja, osebnosti; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave.

Reflektira in analizira lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v različnih konkretnih življenjskih situacijiah; opiše in poimenuje te duševne procese in stanja. Izkušnje izmenja s sošolci in jih primerja z njihovimi v podobnih življenjskih situacijah.

Predmet in metode psihologije

Doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost.

Opredeli in s konkretnimi primeri ponazori opazovanje  in introspekcijo; opredeli psihološki test in ga razlikuje od drugih “testov”.

Reflektira lastne izkušnje s pravim in kvazi –psihološkim testiranjem; Pojasni ali oblikuje stališče do obeh vrst testiranj in ga sooči s stališči sošolcev.

Osebnost

Opredeli pojem osebnosti; razloži in utemelji celovitost in individualnost.

Pojmovanje in razvoj osebnosti

osebnost; celovitost; individualnost

učenje; motivacija,

posameznik v družbenem okolju.

Opredeli in pojasni pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti

Dednost, raziskave dvojčkov

Biologija,

sociologija, strokovni predmeti, geografija.

Opredeli pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika.

Reflektira in analizira vplive družine, vrstniške skupine, šole in drugih socialnih okolij na lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v konkretnih življenjskih situacijah;  o tem razpravlja s sošolci, izmenja izkušnje, izvaja primerjave in zaključke.

Okolje: fizično (npr. hrup, temperatura, klima,...), socialno (družina, vrstniške skupine, širše družbeno okolje,...)

Strokovni predmeti, geografija, fizika, biologija.

Opredeli in pojasni pojem samodejavnost.

Reflektira in primerja lastno razmišljanje, doživljanje  in ravnanje ob vsakodnevnih odločitvah z razmišljanjem doživljanjem in ravnanjem ob sprejemanju življenjskih odločitev ; izdela lastno rang lestvico težavnosti odločitev in pojasni, zakaj so nekatere odločitve zanj težavne; opažanja, misli in izkušnje izmenja s sošolci.

Samodejavnost

Motivacija

Razloži interakcijo med temeljnimi dejavniki.

Interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo.

Temperamentznačaj, sposobnosti, konstitucija

Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.

Pojasni pojem razvoja; navede in opiše značilnosti posameznih razvojnih obdobij.

Prikliče nekaj prijetnih spominov na otroštvo in zgodnje mladostništvo in napravi refleksijo nanje. Razmisli o tem, kaj so mu o njem kot otroku povedali starši. Skozi refleksijo spominskih epizod iz otroštva ter informacij, ki jih je dobil o sebi od staršev ali drugih pomembnih oseb, razmišlja o lastnih razvojnih spremembah.

Svoje izkušnje izmenja s sošolci v parih ali manjših skupinah, če to želi.

Predstavlja naj si sebe v kasnejših življenjskih obdobjih ter predvidi lasten razvoj; razmišlja o ciljih in željah v zvezi s prihodnostjo.

Razvoj; razvojna obdobja (otroštvo, mladostništvo, odraslost)

Psihologija: vsi psihični procesi, osebnost, socialna psihologija.

Pojasni pojem samopodoba.

Razmišlja o svojih dosedanjih dosežkih (lahko 'majhnih', vsakodnevnih) in izpostavi tiste, ki so zanj pomembni; simbolično prikaže lastne pozitivne dosežke in lastnosti, lahko pa tudi lastnosti, ki bi jih želel spremeniti.

Svoje refleksije izmenja s sošolci (če to želi).

Samopodoba;

Presodi pomen samopodobe za življenje posameznika.

Psihologija: dejavniki osebosti, psihični procesi. Strokovni predmeti posameznega programa.

Opiše pojem in sestavine osebnostne zrelosti.

osebnostna zrelost (telesni, čustveni, umski, socialni, moralni vidik)

Opiše najpogostejše težave mladostništva.

Opiše težave  s katerimi se  sooča v zadnjem času in reflektira svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje ob njih. Izkušnje (po želji) izmenja z drugimi. Razred izdela listo 'najpopularnejših' težav ter zbirko možnih (ali najpogostejših) strategij njihovega reševanja. Učenec presoja sprejemljivost posamezne strategije zase in razmisli o pripravljenosti za udejanjanje katere izmed njih; (če to želi) pripravi potencialni akcijski načrt.

Generacijski konflikt, zasvojenosti, delinkventnost.

Sociologija, zdravstvena vzgoja

Pojasni pojem osebnostne lastnosti.

Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori s primeri: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti.

Razlikuje čutne, gibalne in umske sposobnosti.

Opredeli in pojasni pojem inteligentnosti.

Struktura osebnosti in medosebne razlike

Osebnostne lastnosti;

področja osebnosti: konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj;

Sposobnosti: čutne, gibalne, umske (inteligentnost)

Biologija, Psihologija: dejavniki osebnosti, Strokovni predmeti

Pojasni pojem poklicna identiteta.

Presodi pomen poznavanja osebnostnih lastnosti pri izbiri in opravljanju poklica; presodi pomen osebnostnih lastnosti v medosebnih odnosih na delu; navede osebnostne lastnosti, ki so pomembne za uspešno delo in delovno kariero; navede osebnostne lastnosti uspešnih vodij

Predstavlja si sebe v prihodnosti, v poklicni vlogi. Razmišlja o svojih željah v zvezi s svojo poklicno vlogo. Svoje fantazije izmenja s sošolci (če to želi).

Zamisli si sebe v vlogi uspešnega vodje in reflektira svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v namišljeni vlogi. O tem se pogovarja s sošolci.

V spomin prikliče situacijo, v kateri ga je vodil uspešen (ali neuspešen) vodja; opiše njegovo ravnanje ter reflektira lastno doživljanje, razmišljanje in ravnanje v tej situaciji.

Osebnost in poklic

Poklicna identiteta;

odnos osebnost - poklic; poklicni interesi; izbira poklica; osebnostni vidik dela, vodenja in medosebnih odnosov pri delu; delovna kariera; osebnost vodje.

Posameznik v socialnem in delovnem okolju.

Sociologija.

Geografija.

Zaznavanje, učenje in mišljenje

Opredeli pojme: dražljaj, čutila, zaznavna središča.

Dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave, vrste zaznav.

Drugi psihični procesi, osebnost, posameznik v družbenem in delovnem okolju.

Presodi pomen  pozornosti v zaznavanju.

Presodi vplive psiholoških (čustva, motivacija, mišljenje) in socialnih dejavnikov na zaznavanje.

Opiše motnje zaznav; oceni pomen zaznavanja za človeka.

Prikliče situacijo, v kateri je močno usmerjal pozornost in reflektira svoje razmišljanje doživljanje in ravnanje. Identificira nekaj dogodkov ali situacij, ki so pritegnile njegovo pozornost ter analizira njihove karakteristike; izvede zaključke in jih izmenja s sošolci.

Pozornost; dejavniki pozornosti (zunanji  /notranji, psihološki, socialni).

Motnje zaznav (iluzije, halucinacije).

Opredeli pojem učenja.

Razmišlja o tem, česa vsega se je v življenju naučil ter reflektira nekaj učnih izkušenj; posebej naj  se osredotoči na neformalno učenje. Razmisli tudi o tem, kaj mu učenje pomeni in česa bi se v življenju še rad naučil. Svoje misli izmenja s sošolci.

Učenje.

Drugi psihični procesi; osebnost.

 Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira s primeri (z lastnega poklicnega področja); oceni pomen navad, spretnosti, znanj za uspešno delo.

Identificira nekaj svojih navad, spretnosti in znanj; razmišlja o pomenu in vplivih le-teh na njegovo življenje; svoje ugotovitve izmenja s sošolci.

Navade, spretnosti, znanja.

Posameznik v družbenem in delovnem okolju

Razloži psihomotorično in besedno učenje.

Pojasni učni transfer in na primerih pojasni, kako se ga lahko izboljša.

Reflektira lastno izkušnjo psihomotoričnega in besednega učenja in jo izmenja s sošolci v manjših skupinah ali parih. 

Oblike učenja glede na učno gradivo: psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem).

Učni transfer (pozitivni, negativni); dejavniki transfera

Psihologija: mišljenje, čustva, razvoj osebnosti, samopodobaosebnostna rast

Opredeli dejavnike učenja; navede fizikalne, fiziološke in socialne dejavnike; razloži in oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru (npr. motivi).

Reflektira dejavnike, ki vplivajo na njegovo učenje v konkretni učni situaciji (npr. pri učenju določenega šolskega predmeta ali druge dejavnosti): identificira pozitivne in negativne, zunanje in notranje dejavnike učenja in razmisli, katere negativne dejavnike bi lahko odpravil oziroma zmanjšal njihov vpliv. Razmisli o lastni pripravljenosti na spremembo in napravi akcijski načrt.

Svoje izkušnje in razmišljanja izmenja s sošolci, ugotavlja podobnosti in razlike in izvaja sklepe.

Dejavniki učenja: fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki (metode, sposobnosti, motivacija, čustva, stili).

Opredeli pojem mišljenja.

Razmisli in analizira lasten proces reševanja konkretnega problema (metakognicija), npr. pisanje seminarske naloge, reševanje matematičnega problema, … 

Reflektira primere lastnega zdravorazumskega in logičnoveljavnega ter  realističnega in domišljijskega razmišljanja. O svojih izkušnjah se pogovori v paru ali v manjših skupinah.

Mišljenje

Pojmovanje mišljenja,

vsakodnevno in  logično veljavno mišljenje; realistično in domišljijsko.

Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi primeri.

Razloži vlogo psiholoških dejavnikov (čustva, motivacija, znanje,..) pri reševanju problemov.

Reflektira lastno reševanje  konkretnega problema (vidik kognicije, emocij in vedenja) in identificira potencialne dejavnike, ki so vplivali na potek in izzid. O svoji izkušnji se pogovori s sošolcem.

Reševanje problemov, načini reševanja problemov: poskusi in napake, vpogled, postopna analiza.

Dejavniki reševanja problemov

(sposobnosti, znanje, motivacija, čustva).

Psihologija: drugi psihični procesi

Opredeli pojem ustvarjalno mišljenje in definira dejavnike ustvarjalnosti.

Identificira konkretne situacije in probleme v katerih je razmišljal ali ravnal ustvarjalno ter identificira področja na katerih je večkrat ustvarjalen (npr. aranžiranje daril…). Analizira okoliščine v katerih je večkrat ustvarjalen in identificira potencialne (zunanje in notranje, pozitivne in negativne) dejavnike lastne ustvarjalnosti. Razmišlja o pripravljenosti in možnosti razvijanja lastne ustvarjalnosti, svoje misli in sklepe pa izmenja s sošolcem ali v manjših skupinah.

V razredu rešuje naloge odprtega tipa (ki omogočjo lateralno mišljenje) ter reflektira svoje doživljanje. Izkušnjo primerja z izkušnjo reševanja nalog zaprtega tipa in se o ugotovitvah pogovori s sošolci v manjši skupini.

Ustvarjalno mišljenje.

Strokovni predmeti, Slovenščina, Umetnost

Oceni pomen spodbujanja ustvarjalnega mišljenja v inovacijski družbi.

Odkritja in inovacije.

Strokovni predmeti, Slovenščina, Umetnost

 Čustva in motivacija

Opredeli pojem čustvo, razlikuje doživljanje in izražanje čustev, presodi  pomen čustev za človekovo življenje.

Reflektira lastna čustva v neki konkretni življenjski situaciji in identificira spremljajoče jih misli in vedenje.  Razmišlja tudi o tem, kako doživlja čustvovanje in čustveno izražanje drugih ljudi in opiše konkretne izkušnje. Svoje misli in ideje izmenja s sošolcem ali v manjši skupini.

Čustva

Čustvo - emocija, doživljanje in izražanje (obrazni izrazi, telesna drža in kretnje, glasovne spremembe).

Osebnost, drugi psihični procesi; posameznik v družbenem in delovnem okolju

Razloži nastanek psihosomatskih motenj in navede primere.

Psihosomatske motnje

Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori s primeri; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje).

Vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost. Afekti, strasti, razpoloženja;

Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi in navede konkretne primere.

Opredeli pojem vrednot in navede pomembne kategorije vrednot.

Razmišlja o lastnih potrebah in motivih ter načinih njihovega zadovoljevanja: identificira lastne potrebe v konkretni življenjski situaciji in razpravlja o tem, kako jih zadovoljuje (jih je zadovoljeval). Reflektira tudi svoje razmišljanje doživljanje in ravnanje v situacijah, ko svojih potreb ni mogel zadovoljiti.

Sestavi lastno lestvico vrednot. Ugotavlja podobnosti in razlike med seboj in sošolci. Opiše situacijo,  v kateri je ravnal skladno  z neko lastno vrednoto in situacijo, v kateri je ravnal v nasprotju z njo. Reflektira svoje razmišljanje in doživljanje v obeh situacijah, ju primerja in analizira vzroke svojega ravnanja.

Motivi, potrebe in vrednote

Potreba, motiv;

vrste motivov (po Maslowu)

Vrednote (hedonske, statusne, družbene, kulturne, spoznavne, estetske, religijske)

Psihologija: osebnost, drugi psihični procesi, posameznik v socialnem in delovnem okolju

Presodi pomen vrednot v funkcioniranju posameznika.

Svojo rang lestvico vrednot primerja z vrednotnimi lestvicami sošolcev. V paru s sošolcem z najbolj različno vrednotno lestvico se pogovarja o svojih vrednotah ter jih poskuša utemeljiti. Razmišlja o tem, kako doživlja drugačnost in svoje refleksije izmenja s sošolci.

Opredeli pojme: nivo aspiracije, storilnostna motivacija. Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo; presodi pomen čustev in motivov za učenje in delo.

Reflektira lastne aspiracije in storilnostno motivacijo v konkretni življenjski situaciji; opiše situacije, v katerih je bil visoko / nizko storilnostno motiviran oziroma je imel visoke / nizke aspiracije in razmišlja o možnih vzrokih.

O svojih refleksijah se pogovarja s sošolcem ali v manjših skupinah.

Pomen čustev in motivov za učenje in delo

Nivo aspiracije, storilnostna motivacija, zunanja in notranja motivacija.

Psihologija: osebnost. Sociologija

Razloži pojme frustracija, konflikt, stres.

Reflektira lastno razmišljanje, doživljanje in ravnanje v neki konkretni frustracijski in konfliktni situaciji. Identificira situacije, ki so zanj stresne in sestavi osebno rang lestvico stresogenih dejavnikov; ob konkretnih dogodkih razmisli, zakaj jih doživlja kot obremenjujoče. Svojo lestvico primerja z lestvicami sošolcev; razpravlja o podobnostih in razlikah v doživljanju dogodkov in situacij.

Dinamika motivov

Frustracija, konflikt;

stres;

čustvovanje

motivacija, zaznavanje

Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve (agresivnost, beg, umik), jih opiše in ponazori s primeri.

Reflektira lastno razmišljanje, čustvovanje in ravnanje v konkretnih obremenjujočih situacijah in presodi njihovo konstruktivnost. Identificira  alternativne možnosti. O svojih izkušnjah se pogovarja s sošolci in izmenjuje ideje. Identificira lasno potencialno nekonstruktivno ravnanje ter razmisli o pripravljenosti in možnosti, da bi v prihodnosti v podobnih situacijah razmišljal, doživljal in ravnal drugače.

Odzivanje na duševne obremenitve; konstruktivna (problemska) in nekonstruktivna (emocionalna) orientacija v odzivanju na duševne obremenitve; agresivnost, umik, regres.

Zdravstvena vzgoja, biologija, strokovni predmeti. Psihologija: zaznavanje, čustvovanje, motivacija

Navede stresne situacije pri delu (npr. stresno delovanje posebnih poklicnih pogojev) in načine premagovanja njihovih učinkov.

Zamisli si sebe pri bodočem opravljanju poklica in predvidi potencialno obremenjujoče dejavnike. Razmišlja o možnih načinih soočanja s temi situacijami.

Delovni stres; posebni delovni pogoji lastnega poklicnega področja

Človek v družbenem in delovnem okolju

Opredeli pojem socializacija in pojasni njen vpliv na različna področja razvoja.

Opredeli pojem družbene norme in navede konkretne primere upoštevanja in neupoštevanja družbenih norm.

Opredeli pojme in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, prepričanje, predsodek

Identificira norme, ki veljajo v skupinah, ki jim pripada (družina, vrstniška skupina, razred,…) in reflektira svoj odnos do le-teh. Reflektira svoje razmišljanje, doživljanje in ravnanje v situacijah, ko je kršil katero izmed skupinskih ali socialnih norm ter doživljanje, ko je nekdo drug kršil veljavno normo. O svojih izkušnjah se pogovarja s sošolci.

Reflektira svoja stališča do različnih objektov, vprašanj in pojavov ter jih sooči s stališči sošolcev. Razmisli o tem ali je kdaj spremenil kakšno stališče, opiše okoliščine ter spremembo argumentira. O svoji izkušnji se pogovori s sošolcem.

Življenje v družbi in skupini

Človek - družbeno bitje, socializacija

(primarna, sekundarna), družbene norme

Stališča, prepričanja, predsodki (verski, nacionalni, rasni, spolni).

Emocije in motivacija,

socialno zaznavanje, temeljni dejavniki duševnosti

Opredeli pojem socialna skupina in navede karakteristike majhnih skupin.

Reflektira svojo izkušnjo pripadnosti majhni skupini in se o tem pogovarja s sošolci: opiše skupino ter razmišlja o medosebnih odnosih in svoji vlogi v skupini.

Skupina; značilnosti skupin

Psihologija: zaznavanje, učenje, emocije, potrebe, …

Sociologija, strokovni predmeti

Navede različne vrste skupin.

Pojasni pomen članstva v različnih skupinah za posameznika.

Navede različne skupine, ki jim pripada ter razmišlja o pomenu in vlogi le-teh v njegovem življenju (reflektira svoje doživljanje teh skupin, svojo vlogo in vedenje v teh skupinah; katere potrebe zadovoljuje s članstvom v teh skupinah, katere vrednote realizira; razmišlja tudi o potencialnih vplivih te skupine na njegova razmišljanja, doživljanja in ravnanja,…)

Formalne skupine, neformalne skupine.

Opredeli osnovne načine vodenja in opiše njihove značilnosti. Presodi prednosti in pomanjkljivosti posameznega tipa vodenja glede na situacijo.

Reflektira lastno morebitno izkušnjo vodenja ter izkušnje, ko je bil voden na različne načine; svoja doživetja in doživljanja primerja s sošolčevimi, raziskuje podobnosti in razlike ter izvaja zaključke.

Vodenje, načini vodenja (avtokratski , demokratski, liberalni)

Razloži in na primerih pojasni prosocialne, proindividualne in antisocialne vidike obnašanja; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose na delovnem področju.

Opredeli pojem socialne zaznave.

Razloži in s primeri ponazori napake in pristranskosti v socialnem zaznavanju.

Opiše primer lastnega  prosocialnega, proindividualnega in antisocialnega vedenja, reflektira svoje doživljanje situacije v kateri je tako ravnal in analizira možne vzroke svojega ravnanja. O tem se pogovarja s sošolci.

Prikliče spomin na prvo srečanje z neko osebo ter reflektira svoje doživljanje, razmišljanje in ravnanje. Opiše kako je osebo zaznaval oziroma katere lastnosti ji je pripisal (prvi vtis). Razmisli o morebitnih kasnejših spremembah (potrjevanju) prvega vtisa ter izvede zaključke. Svoje izkušnje in ugotovitve izmenja s sošolci.

Medosebni odnosi in sporazumevanje

Sodelovanje, altruizem,

tekmovanje egoizem, agresivnost.

Socialne zaznave; 

napake in pristranskosti v socialnem zaznavanju (prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, zaznavna obramba).

Konflikti v medosebnih odnosih;

Razlikuje telesno in umsko delo in pojasni njuno povezanost.

Delo in delovna uspešnost

Telesno in umsko delo.

Drugi psihični procesi, osebnost

Opredeli pojma delovni učinek in delovna uspešnost. Navede in opiše dejavnike delovne uspešnosti in jih ponazori s primeri z lastnega poklicnega področja.

Presodi pomen posameznega dejavnika za delovno uspešnost. Navede pomembnejše negativne dejavnike delovne uspešnosti s svojega poklicnega področja (npr. utrujenost, bolezen, alkohol, droge, monotonija) in oceni njihov vpliv na delovno uspešnost.

Delovni učinek, delovna uspešnost;

dejavniki delovne uspešnosti:

fizikalni (svetloba, temperatura, hrup, klima, vlaga, sevanje, strupi,...), psihološki (motivacija, sposobnosti, znanje, spretnosti, veščine, navade), socialni (medosebni odnosi, delovna klima), fiziološki (utrujenost, bolezni, telesno počutje, zdravstveno stanje, vpliv alkohola in drog.

Pojasni pojem poklicna etika (tudi z vidika lastnega poklicnega področja) in presodi etičnost  ravnanja posameznika v konkretni poklicni situaciji (primer).

Poklicna etika

Poklicna etika.

Strokovni predmeti posameznih programov. Psihologija: osebnost, značaj, samopodoba

Sporazumevanje (komunikacija) (35 ur)

Opredeli pojem sporazumevanja ter razloži funkcije sporazumevanja.

Razlikuje različne vrste komunikacije glede na različne kriterije: besedno in nebesedno; enosmerno in vzajemna; posredno in neposredno, interprersonalno, intrapersonalno. Oceni pomen različnih vrst sporazumevanja v življenju posameznika.

Razmišlja o situacijah v katerih je možnost komunikacije okrnjena (hrup, razdalje,...), reflektira lastno izkušnjo ter jo izmenja s sošolci. Izvede ustrezne posplošitve.

Pojem in vrste komunikacije

besedno / nebesedno sporazumevanje

enosmerno / dvosmerno (večsmerno) sporazumevanje

Notranje povezave:

čustva, motivacija, zaznavanje, mišljenje, osebnost, socialna psihologija

Zunanje:

Strokovni teoretični in praktični predmeti, slovenščina, tuj jezik, umetnostna vzgoja, sociologija.

Opredeli in pojasni besedno komunikacijo. Navede in pojasni značilnosti različnih vrst besedne komunikacije (osebna, telefonska, pisna). Razlikuje denotativni in konotativni pomen besed ter ovrednoti njun pomen v komunikaciji.

Razmišlja o denotativnih in konotativnih pomenih različnih pojmov ter v komunikaciji s sošolci raziskuje razlike v razumevanju le-teh.

Na osnovi razmisleka o lastni izkušnji s posameznim načinom besednega sporazumevanja izpelje principe učinkovitega sporazumevanja.

Razmišlja o izkušnji, v kateri se je njegovo razumevanje posameznih pojmov ali izjav razlikovalo od sogovornikovega razumevanja.

Besedna komunikacija

Načini besednega sporazumevanja

(osebno, telefonsko, pisno)

Denotativni in konotativni pomeni besed.

Opredeli in pojasni nebesedno sporazumevanje. Z zgledi pojasni različne vidike nebesednega sporazumevanja (glasovni znaki,

geste, telesna drža,  izrazi obraza, stik s pogledom, telesni dotik, oblačenje, osebni prostor oziroma teritorialnost,…)

Analizira komunikacijski proces z vidika skladnosti / neskladnostii besednega in nebesednega dela sporočila.

Eksperimentira s pošiljanjem sporočil skozi različne kanale komunikacije ter ugotavlja učinke. Razmišlja o lastni nebesedni komunikaciji v konkretni pretekli socialni situaciji ter vplivu le-te na dogajanje.

Formulira sporočilo ter ga sogovorniku posreduje tako, da sta besedni in nebesedni vidik usklajena oziroma neusklajena. Raziskuje učinke oziroma doživljanje, razmišljanje in ravnanje sogovornika v različnih pogojih.

nebesedni znaki sporazumevanja

Opredeli in razloži različne ovire v učinkoviti komunikaciji.

Analizira situacije, v kateri je komunikacija med udeleženci skromna, ter situacijo, v kateri je komunikacija med udeleženci bogata, ter jih primerja z različnih vidikov (emocije, motivacija, medsebojne percepcije, dogovori,… udeležencev).

Reflektira lastno izkušnjo motenj v komunikaciji in identificira konkretne ovire oziroma prikliče in reflektira situacijo, v kateri se je z nekom uspešno sporazumeval ter situacijo, v kateri sporazumevanje ni bilo uspešno; analizira potek sporazumevanja ter identificira potencialne dejavnike, ki so vplivali na uspešnost / neuspešnost le-tega.

Motnje v komunikaciji in njihovo obvladovanje

motnje:

pri pošiljatelju, na komunikacijski poti, pri sprejemniku

Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine; ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih:

Razmišlja o lastni uporabi socialnih veščin v različnih preteklih socialnih situacijah. Ugotavlja lastne prednosti in pomanjkljivosti ter načrtuje potencialne spremembe. Vadi uporabo posameznih socialnih veščin v simuliranih situacijah.

Socialne veščine

Socialne veščine

Jaz – sporočila

Ti – sporočila

Tehnike poslušanja (parafraziranje, odpiranje vrat, aktivno poslušanje,...)

Povratne informacije (potrditve);

Opredeli pojem tehnike poslušanja in jih nekaj navede ter razloži (odpiranje vrat, aktivno poslušanje, parafraziranje,...) 

Preizkuša in vadi  uporabo različnih tehnik poslušanja (odpiranje vrat, parafraziranje,…); aktivno posluša sogovornika z (namišljenim) problemom.

Tehnike poslušanja

odpiranje vrat, parafraziranje, aktivno poslušanje

Opredeli tehniko jaz-sporočanja. Analizira dialog z vidika jaz- in ti- sporočil ter njihovih učinkov.

Analizira jaz-sporočila ter presoja njihovo ustreznost (celovitost oziroma prisotnost vseh elementov).

Presodi pomen jaz-sporočil v reševanju medosebnih nesoglasij.

Identificira zanj moteče ravnanje konkretnega posameznika ter formulira jaz-sporočilo. Eksperimentira z jaz- in ti-sporočili v raznovrstnih realnih življenjskih situacijah (zunaj pouka) ter simuliranih kontekstih. Raziskuje njihove učinke na doživljanje, razmišljanje in ravnanje oseb, katerm so namenjena.

Jaz-  sporočanje

jaz-sporočila, ti sporočila

Opredeli pojem povratna informacija (potrditev) ter navede in s primeri pojasni različne tipe povratnih informacij. Presodi  in argumentira konstruktivnost oziroma destruktivnost posameznih tipov povratnih sporočil.

Analizira dialog ter identificira vrste potrditev, ki sta jih izmenjala sogovornika.

Učenec tvori različne tipe povratnih informacij (pozitivno / negativno, pogojno / brezpogojno, realna / nerealna; vse medsebojne kombinacije).

Analizira vrste potrditev, ki sta jih izmenjala s sogovornikom v konkretni pretekli situaciji. Identificira vrste potrditev, ki jih najpogosteje izmenjuje v komunikaciji z različnimi osebami (družina, prijatelji, učitelji,…).

Povratne informacije (potrditve)

povratna informacija oziroma potrditev; tipi potrditev

Opredeli pojem samorazkrivanje in navede vrsti samorazkrivanja (recipročno / nerecipročno). Učenec analizira komunikacijski proces z vidika pripravljenosti akterjev na samorazkrivanje.

Analizira lastno pripravljenost na samorazkrivanje v različnih komunikacijskih kontekstih (v različnih odnosih).

Samorazkrivanje

samorazkrivanje

Opredeli pojem medosebni konflikt; navede in na primerih pojasni izvore medosebnih konfliktov.

Ovrednoti različne načine reševanja konfliktov glede na prednosti in pomanjkljivosti.

Analizira proces reševanja medosebnih konfliktov ter generira pravila učinkovitega reševanja konfliktov.

Prikliče izkušnjo vpletenosti v konfliktno situacijo,  jo opiše in reflektira svoje doživljanje, razmišljanje in ravnanje; opiše lastno zaznavo doživljanja, razmišljanja in ravnanja drugih vpletenih; analizira potencialne izvore konflikta ter razmišlja o tem, kako so (bi) drugi vpleteni navedli vzroke zanj; razmišlja o izvorih potencialnih razlik v zaznavanju vzrokov konflikta; opiše strategijo reševanja konflikta ter jo ovrednoti z vidika konstruktivnosti; razmišlja o alternativnih možnostih reševanja te konfliktne situacije. Razmisli o tem kaj je na osnovi te izkušnje spoznal o sebi in drugih ljudeh ter kakšne zaključke bi lahko v zvezi s tem napravil.

O svoji izkušnji in ugotovitvah se pogovarja s sošolci.

Aplicira naučeno v realni ali namišljeni konfliktni situaciji.

Reševanje konfliktov

Izvori konfliktov (nasprotujoča si stališča, cilji, potrebe, pogledi);

Načini reševanja medosebnih konfliktov in konfliktov v skupini (metoda 'zmagati ali izgubiti' ter metoda brez poraženca; dogovarjanje, glasovanje, vzajemno zbliževanje stališč, iskanje skupnih pogledov, stališč, ciljev)

Opredeli in pojasni pojem komunikacijske mreže in razlikuje različne tipe komunikacijskih mrež.

Analizira komunikacijske mreže v konkretnih socialnih situacijah in organizacijah.

Analizira komunikacijske mreže v različnih skupinah in organizacijah, ki jim pripada. Raziskuje lastno doživljanje, razmišljanje in ravnanje  ter doživljanje, razmišljanje in ravnanje  drugih oseb na različnih položajih v posameznih tipih komunikacijskih mrež.

Komunikacija v organizaciji

vertikalne in horizontalne; formalne in neformalne

Opredeli in pojasni značilnosti poslovnega pogovora (ciljnost, strukturiranost, nadzor).

Analizira primere učinkovitih in neučinkovitih poslovnih razgovorov ter predlaga ustrezne spremembe.

Navede in pojasni principe učinkovitega vodenja sestankov ter analizira dogajanje na različnih primerih.

Na primeru iz delovnega okolja vadi veščino spraševanja in vodenja poslovnega pogovora. Analizira učinkovitost pogovora ter identificira pozitivne in negativne vidike lastnega ravnanja.

V simuliranih situacijah vadi različne stile vodenja sestankov ter raziskuje vplive le-teh na razmišljanje, doživljanje in ravnanje udeležencev.

Poslovni pogovor in vodenje sestankov

stopnje poslovnega pogovora, naravnanosti poslovnega pogovora

Opredeli in pojasni kriterije učinkovitega javnega nastopa oziroma predstavitve.

Analizira javne nastope različnih posameznikov v različnih socialnih situacijah ter jih vrednoti z vidika kriterijev učinkovitosti nastopanja. Predlaga potencialne spremembe za dosego večje učinkovitosti.

Razmišlja o svojih preteklih javnih nastopih ali predstavitvah, jih analizira in  ovrednoti z vidika kriterijev učinkovitosti. Identificira lastne prednosti in pomanjkljivosti in predlaga spremembe.

Vadi javno nastopanje in predstavitve, svoje nastope samoevalvira ter korigira.

Javni nastop oziroma predstavitev