1. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
 
I.  Obvezne izbirne vsebine opredeljuje 33. 
  člen zakona o gimnazijah. 
II. Obvezne izbirne vsebine so dejavnosti, ki jih šola 
  ponuja dijakom z veliko mero avtonomije, izvaja pa praviloma v strnjeni obliki. 
  Zato obvezne izbirne vsebine ne smejo biti
niti predmeti
 
  niti nadomestilo za pouk
niti s strogim učnim načrtom omejene dejavnosti.
III.  Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo 
  skupaj 300 ur:
v 1. letniku 90 ur,
v 2. letniku 90 ur,
v 3. letniku 90 ur in 
v 4. letniku 30 ur.
IV. Obvezne izbirne vsebine se delijo na:      
 
  1. vsebine, obvezne za vse, 
 
2. vsebine, obvezne za tip gimnazije, 
 
  3. vsebine po dijakovi prosti izbiri.
 
1.1. VSEBINE, OBVEZNE ZA VSE 
 
  
     
      | a) | Državljanska kultura   | najmanj 15 ur | 
     
      | b) | Knjižnična informacijska znanja    | najmanj 15 ur | 
     
      | c)       | Kulturno-umetniške vsebine  | najmanj 15 ur | 
     
      | d)     | Športni dnevi   | najmanj 35 ur | 
     
      | e) | Zdravstvena vzgoja  | najmanj 15 ur | 
     
      | f)  | Vzgoja za družino, mir in nenasilje  | najmanj 15 ur | 
     
      |  | skupaj                      | najmanj 110 ur | 
  
  
 
 
  Te vsebine so v dogovorjenem minimalnem obsegu obvezne za 
    vse tipe gimnazij.
 
Izvede in/ali organizira jih šola. Šole lahko 
  same določijo obliko in načine izvedbe. Vsebine so obvezne v navedenem obsegu, 
  šola pa lahko po svoji presoji ponudi tudi obširnejše vsebine. Dijak mora do 
  zaključka izobraževanja opraviti vse obvezne vsebine.
 
  1.2. VSEBINE, OBVEZNE ZA TIP GIMNAZIJE
 
a. GIMNAZIJA (velja tudi za gimnazijo s slovenskim 
  učnim jezikom in gimnazijo z italijanskem učnem jezikom na narodno mešanem območju 
  v slovenski Istri)
Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 
  18 ur
  Kulturno-umetniške vsebine z glasbenega področja: 18 ur
  b. DVOJEZIČNA SLOVENSKO-MADŽARSKA GIMNAZIJA
   
    Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 35 ur
      Strokovna ekskurzija na Madžarsko: 40 ur
    
   
 
c. KLASIČNA GIMNAZIJA
Kulturno-umetniške vsebine z likovnega področja: 
  35 ur
Kulturno-umetniške vsebine s področja glasbe: 
  35 ur
 
d. TEHNIŠKA GIMNAZIJA
Podjetništvo: 30 ur
Dejavnosti s projektnim delom: 30 ur
 
e. EKONOMSKA GIMNAZIJA
Poslovno komuniciranje: 30 ur
Dejavnosti s projektnim delom: 30 ur
  f. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - glasbena smer
(modul A):
- Ekologija 35: ur
- Računalnik v glasbi, tečaj branja partitur, 
  obisk koncertov in strokovnih seminarjev (skupaj 25 ur)
(modul B):
- Ekologija: 35 ur
- Obisk koncertov in strokovnih seminarjev  (skupaj 
  25 ur)
(modul C):
- Ekologija: 35 ur
- Računalnik v glasbi, obisk koncertov in strokovnih 
  seminarjev (skupaj 25 ur)
g. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - plesna smer
- Ekologija: 35 ur
- Ljudski plesi, obisk koncertov in strokovnih 
  seminarjev (skupaj 25 ur)
 
h. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - likovna smer
  Obisk likovnih razstav, tečaj fotografiranja (skupaj 60 ur)
  i. UMETNIŠKA GIMNAZIJA - dramsko-gledališka smer
    Seznanitev dijakov z anatomijo govoril in higieno govora (skupaj 4 ure)
 
 
Te vsebine so obvezne le za določen tip gimnazije. 
  Šola lahko ponudbo oblikuje sama ali izbere iz kataloga Zavoda RS za šolstvo. 
  Tako šola z izbiro ponudbe sooblikuje svojo lastno podobo in prepoznavnost.
Dijak je do zaključka šolanja dolžan opraviti 
  vsako od obveznih vsebin, predpisanih za določen tip gimnazije.
 
 
  1.3. VSEBINE PO DIJAKOVI PROSTI IZBIRI
 
Dijaki  lahko prosto izbirajo:
a. iz kataloga obveznih izbirnih vsebin, 
  ki ga pripravi Zavod RS za šolstvo,
b. iz kataloga obveznih izbirnih vsebin 
  posamezne šole, ki ga šola priloži v letni delovni načrt.
Šola določi nekatere vsebine iz obeh katalogov 
  kot obvezno ponudbo šole.
  Šola je dolžna ponuditi oziroma organizirati tele vsebine:
  
 
  
     
      | Logika | najmanj 15 ur | 
     
      | Medpredmetne vsebine z ekskurzijo, taborom itd. | najmanj 15 ur | 
     
      | Metodologija raziskovalnega dela | najmanj 15 ur | 
     
      | Obvladovanje tipkovnice | najmanj 15 ur | 
     
      | Prostovoljno socialno delo | najmanj 15 ur | 
     
      | Prva pomoč | najmanj 15 ur | 
     
      | Športni tabori in šole v naravi | najmanj 15 ur | 
     
      | Učenje za učenje | najmanj 15 ur | 
     
      | Verstva in etika | najmanj 15 ur | 
     
      | Arheologija (velja le za klasično gimnazijo) | najmanj 15 ur | 
     
      | Teme iz dramsko-gledaliških, glasbenih, likovnih in gibalnih 
        področij (le za dramsko-gledališko smer umetniške gimnazije) | najmanj 15 ur | 
  
 
Te vsebine mora šola obvezno ponuditi - najmanj 
  v predstavljenem obsegu, izvaja pa jih, če se prijavi (po normativih za oblikovanje 
  skupin) dovolj dijakov. Vsebine so obvezne za šolo kot organizatorja oziroma ponudnika, 
  za dijaka pa ne. Šole lahko same določijo obliko in načine izvedbe. Šola lahko 
  po svoji presoji ponudi tudi vsebine v večjem obsegu.
 
  Če dijaki ne izberejo vsebin iz obvezne ponudbe šole, morajo do predpisanega 
    števila ur izbirati druge vsebine iz kataloga šole ali kataloga Zavoda RS 
    za šolstvo.
 
   
   
    1.4. ORGANIZACIJA OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN
   
 
  -  
     
      Šola je pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo 
        obveznih izbirnih vsebin. 
 
-  
     
      Evidenca o vsebinah in področjih, ki jih je dijak izbral, 
        je v osebnem listu v skladu s pravilnikom o šolski dokumentaciji. 
 
-  
     
      Šola lahko (po lastni presoji in odgovornosti) prizna 
        dijaku opravljene vsebine iz sklopa dijakove proste izbire za šolsko leto, 
        tudi če jih ni opravil  v  organizaciji šole. 
 To so lahko tele vsebine:
             - glasbena šola             - organizirani športni in plesni treningi             - aktivnosti v pevskem zboru ali drugem 
        kulturno-umetniškem društvu             - tečaji tujih jezikov, računalništva, drugih 
        spretnosti in znanj             - aktivna udeležba v šolskem krožku             - gledališki, filmski in glasbeni abonmaji             - raziskovalna naloga             - tečaj CPP (cestno-prometnih predpisov)             - pedagoško delo v planinski, taborniški 
        ali skavtski organizaciji             - tekmovanja v znanju             - organizirano prostovoljno socialno delo             - sodelovanje v drugih društvih (npr. gasilskem, 
        naravovarstvenem, interesnem ipd.)             - druge vsebine po presoji šole 
 
-  
     
      Šola mora obvezne izbirne vsebine praviloma organizirati 
        tako, da lahko dijak v prvih treh letnikih vsako leto opravi vsaj tretjino 
        ur vsebin, obveznih za vse.  
 
 
 
 
   
    1.5. PRIPOROČILA IZVAJALCEM
   
  
 
  -  
     
      odprtost vsebin  Vsebine naj bodo načrtovane in izvedene odprto, z možnostjo 
        za vključevanje novejših, aktualnejših poudarkov in povezovanje z okoljem. 
        Pri tem imata šola in dijak široko avtonomijo. 
 
-  
     
      izvajalci: Izvajalci so zunajšolski in šolski ponudniki z ustreznimi 
        izkušnjami, znanjem in spretnostmi. Ti pogoji so natančneje določeni pri 
        posameznih vsebinah. Večina vsebin je načrtovana tako, da jih lahko izvajajo 
        učitelji in drugi strokovnjaki z zelo različno formalno izobrazbo. Izjema 
        so le nekatere vsebine, ki so obvezne za dijake v vseh tipih gimnazij 
        (npr. zdravstvena vzgoja) ali določenem tipu gimnazije (npr. tečaj fotografije 
        v likovni smeri umetniške gimnazije) zaradi strokovne zahtevnosti teh 
        vsebin. 
 
-  
     
      oblike dela: Pri obveznih izbirnih vsebinah praviloma uvajamo metode, 
        oblike in tehnike aktivnega (izkušenjskega, projektnega, sodelovalnega, 
        podjetnostnega itd.) učenja, ki se bistveno razlikujejo od metod tradicionalnega 
        pouka. Poudarek je na dijakovem ustvarjanju in soustvarjanju, sodelovanju 
        in dobrem odnosu med voditeljem in udeleženci. 
 
 
 
 
   
    2. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA 
      VSE
   
   
    2.1. DRŽAVLJANSKA KULTURA
   
  
  
  
  
 
  -  
     
      seznanitev s temeljnimi pojmi s področja političnega, 
        pravnega in ekonomskega sistema Republike Slovenije in navajanje na uporabo 
        le-teh, ob upoštevanju družbene opredeljenosti, nastanka, razvoja in aktualne 
        vsebine; 
 
-  
     
      širitev znanja in usposabljanje za kritično analizo 
        sodobne slovenske družbe; razvijanje miselnih in izraznih sposobnosti, uporaba 
        pojmov, kategorij, sintetiziranje idej; 
 
-  
     
      razvijanje stališč in obnašanj, ki so primerna za vključevanje 
        v družbo, vzpodbujanje vrednot demokratične politične kulture: vzpodbujanje 
        individualnosti, kritičnosti, tolerance, ob razvijanju kulture dialoga 
        in sposobnosti argumentiranja; 
 
-  
     
      razvijanje zavesti o civilizacijskih, družbenih in drugih 
        problemih in ob tem razvijanje zmožnosti samostojnega presojanja; 
 
  
  
  1. Ustavna ureditev Republike Slovenije:
  - gospodarska in socialna razmerja;
  - državna ureditev: državni zbor, državni svet, predsednik 
    rep., vlada, sodstvo;
  - ustavnost in zakonitost;
  - človekove pravice in svoboščine v ustavi RS.
   
  2. Država:
  - opredelitev moči in oblasti
  - politične stranke, interesne skupine, nevladne organizacije….
  - legalnost in legitimnost
  - suverenost države
  - pravna država
  - državljanstvo
   
  3. Posameznik, družba, država
  - vprašanja človekovih pravic in svoboščin
  - politična svoboda
  - konflikt med parcialnimi in večinskimi interesi; smisel 
    državne/občinske regulacije; poštenje; tolerantnost; narodna identiteta; patriotizem.
   
  4. Politični sistemi
  - delitev oblasti: izvršna, zakonodajna, sodna
  - tipi političnih sistemov
  - demokracija
  - parlamentarizem, predstavništvo
  - volitve, volilni sistemi, volilno vedenje
  - opozicija
  - politična kultura, (nepotizem, provizije, korupcija)
   
  5. Ekonomski sistem Republike Slovenije
  - pojem podjetje, javni zavod….
  - temeljna razmerja, značilna za ekonomski sistem RS
  
  V predpisanem obsegu (15 ur) je obvezno obravnavati tri 
    od navedenih tem. Učitelj skupaj z dijaki izbere, katere. Ostale teme se lahko 
    izvajajo v okviru dijakove proste izbire (dodatna ponudba šole).
   
  
  - projektno delo (razvijanje funkcionalnih znanj);
  - skupinske diskusije;
  - različne dejavnosti, povezane s širšo in lokalno skupnostjo;
  - sodelovanje pri delovanju šolskega parlamenta, šolskem 
    časopisu...;
  - predavanja za učence, njihove učitelje in starše.
  
  Metode dela v okviru vsebine državljanska kultura ne smejo 
    biti toge, ampak odprte in dinamične.
  Komunikacija pri pouku državljanska kultura je več kot golo 
    posredovanje znanja. Demokratičnega vedenja se najbolje naučimo v demokratičnem 
    okolju, ki spodbuja enakopravno sodelovanje, tako da učenci lahko odkrito 
    povedo svoje mnenje in o njem razpravljajo.
  Pri tem gre za nenehno strukturiranje, usmerjanje in prilagajanje 
    učnega procesa danostim, ki jih sestavljajo učenci, socialno okolje in učitelj.
  
  Zavedati se moramo, da je državljanska kultura le eden od 
    socializacijskih dejavnikov in zato ne more v celoti prevzeti odgovornosti 
    za širše družbene procese. Hkrati pa se tudi ne more izogniti odgovornosti 
    za uresničevanje demokratičnih vrednot v šolski praksi in družbi.
  
    OBLIKE IZVAJANJA
    
    
  
  Model vsebin državljanska kultura je odprte narave. Odprtost 
    se kaže pri izbiri snovi, v odprtost časovne razporeditve, v odprtosti učnega 
    prostora, saj sega čez šolske zidove v samo življenje.
  To je potrebno zaradi obsega in kompleksnosti vsebin in 
    načina dela.
  
   
    Potrebno je razviti celostni pristop. Učinkovitost obvezne izbirne vsebine 
      je odvisna tudi od korelacij s predmeti. V okviru državljanske kulture lahko 
      učitelj bogati vsebine v povezavi s sociologijo, zgodovino, filozofijo, 
      slovenskim jezikom, geografijo (interdisciplinarnost).
    TRAJANJE
   
  
  
  To področje poučujejo in vodijo učitelji z visoko izobrazbo 
    sociološke, politološke, filozofske ali pravne smeri z ustrezno pedagoško 
    izobrazbo; poleg predpisane kvalifikacije se zahteva še izpopolnjevanje učitelja 
    na tečajih za poučevanje vsebin državljanske kulture. Če tako usposobljenih 
    izvajalcev ni mogoče zagotoviti dovolj, lahko sodelujejo učitelji z ustreznimi 
    izkušnjami ali drugimi strokovnimi referencami.
  
   
     
       
        2.2. KNJIŽNIČNA INFORMACIJSKA ZNANJA  
       
     
   
  
  
  
 
  -  
     
       razvijanje spretnosti za vseživljenjsko in samostojno 
        učenje, aktivno in racionalno pridobivanje kvalitetnega znanja, širjenje 
        kulturne razgledanosti, oblikovanje estetskih, etičnih in moralnih vrednot; 
 
-  
     
      razvijanje sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, 
        govor, opazovanje in risanje; 
 
-  
     
      razvijanje kognitivnih strategij za selekcijo, pridobitev, 
        analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij 
        na vseh ravneh in področjih; 
 
-  
     
      razvijanje sposobnosti za učinkovito reševanje problemov: 
        od zavedanja problema, analiziranja informacijske potrebe, oblikovanja 
        vprašanj prek določitve lokacije informacij, izbire informacij,  uporabe 
        le-teh do komuniciranja in vrednotenja;  
 
-  
     
      sistematično spoznavanje postopkov poizvedovanja in 
        raziskovanja za samostojno učenje; 
 
-  
     
      poznavanje možnosti za tekoče obveščanje o publikacijah 
        in spoznavanje lokacij kot virov informacij; 
 
-  
     
      opredelitev iskane informacije, razumevanje izbire strategije 
        iskanja in poznavanje virov za specialno in tekoče informiranje; 
 
-  
     
      poznavanje vrste bibliografskih virov po obliki, namenu 
        in vsebini ter njihove bibliografske strukture; 
 
-  
     
      razvijanje navajanja na uporabo knjižnice za vseživljenjsko 
        učenje in ustvarjalno preživljanje prostega časa; 
 
-  
     
      razumevanje spreminjanja znanja in tehnologije in kritična 
        raba medijev. 
 
 
  Dijaki spoznavajo (v povezavi z obravnavanimi temami):
  1. lokacije informacij (možnost za tekoče informiranje o 
    publikacijah, lokacije kot viri informacij, tekoče seznanjanje z novostmi, 
    knjižnice in specializirane informacijske službe);
  2. referenčno literaturo, (periodika, katalogi, sistemi 
    za iskanje informacij v online podatkovnih zbirkah);
  3. tiskane in netiskane vire (vsebinska klasifikacija, sestave 
    - bibliografska struktura, uporabnost, orodja, sistemi);
  4. uporabnost informacijske tehnologije.
  
   
    Dijak spoznavajo postopke poizvedovanja in raziskovanja:
   
 
  -  
     
      prepozna potrebo in jo opredeli; 
 
-  
     
      zna uporabljati različne vire in strategije informacijskega 
        poizvedovanja; 
 
-  
    
  
-  
     
      zna uporabiti informacije; 
 
-  
     
      uporaba ustreznih elementov za ocenjevanje raziskovalnega 
        dela. 
 
 
  Uporabo teh vsebin je treba vključiti v pouk. Učitelj, strokovnjak 
    za posamezna predmetna področja, dela skupaj s knjižničarjem, strokovnjakom 
    za organizacijo in pridobivanje informacij. Upoštevata splošne cilje predmeta.
  Vsebine se poučujejo v predmetni učilnici, knjižnici, specializirani 
    računalniški učilnici ali zunaj šole - v drugi knjižnici, muzeju itd.
  Primerno je delo v dvojicah in skupinah. Pri porazdelitvi 
    določenih nalog je dobro upoštevati dijakove interese. Pri skupinskem delu 
    upoštevamo poleg interesov tudi sposobnosti, da bo motivacija večja in bo 
    uspešen oziroma nagrajen tudi manj sposoben dijak. Knjižničar naj bo učiteljev 
    konzultant pri preverjanju knjižničnih informacijskih spretnosti in znanja.
  
  
  IZVAJALEC
    
    
  
  knjižničar (s knjižničarsko izobrazbo visoke stopnje) v 
    sodelovanju z učiteljem predmeta;
  
 
  -  
     
      po normativih opremljena šolska knjižnica s strokovno 
        urejeno zbirko knjižničnega gradiva, ki ustreza programu in nalogam šole; 
 
-  
     
      tehnološka, računalniška in komunikacijska oprema, ki 
        omogoča dostop do knjižničnega gradiva in informacij v knjižnici in zunaj 
        nje. 
 
 
  
    TRAJANJE
   15 ur
  
   
    2.3. KULTURNO-UMETNIŠKE VSEBINE
   
  
  
  
  
  Kulturno-umetniške vsebine vključujejo in povezujejo dejavnosti 
    v glasbi, likovni dejavnosti, filmski, plesni, gledališki dejavnosti in besedni 
    umetnosti ter dejavnosti spoznavanja in ohranjanja naravne dediščine.
  S tem širijo splošno izobrazbo dijakov.
  
  
  
  
   
    Poleg rednega kulturno-umetniškega dela v skupinah šola vključi v ta okvir 
      organizirane obiske kulturnih prireditev, prikaz rezultatov kulturne dejavnosti 
      šole ter spoznavanje kulturne dediščine v ožjem in širšem okolju:
   
 
  -  
     
      nastopi kulturnih skupin gimnazij za vrstnike in javnost; 
 
-  
     
      srečanje z umetniki (pesniki, pisatelji, slikarji, glasbeniki, 
        plesalci ...) in pogovor o njihovem ustvarjalnem delu; 
 
-  
     
      obiski gledaliških predstav in koncertov ter pogovori 
        z njihovimi ustvarjalci; 
 
-  
     
      ogledi filmskih stvaritev in pogovori o teh; vrednotenje 
        programov; 
 
-  
     
      pripravljeni in vodeni obiski likovnih razstav in srečanja 
        z likovnimi umetniki; 
 
-  
     
      organizacija izmenjave kulturnih programov med šolami; 
 
-  
     
      aktivnosti za spoznavanje, ohranjanje in obujanje kulturne 
        dediščine v okolju (ljudski običaji, šege, navade, opravila), 
 
-  
     
      aktivnosti za spoznavanje in ohranjanje naravne dediščine, 
        naravnih in krajinskih parkov ter raznolikosti vrst; 
 
-  
    
  
-  
     
      organizacija tekmovanj v poznavanju kulturne preteklosti 
        naroda in drugih narodov; 
 
-  
     
      dejavnosti za kulturno proslavljanje pomembnih praznikov. 
 
  -  
    
  
-  
    
  
-  
    
  
-  
     
      obiski in analize predstav 
 
-  
    
  
- projektno delo itd.  
    
  
 
  
  
  učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje različnih zvrsti 
    umetnosti (besedne, filmske, glasbene, gledališke, likovne, literarne, plesne 
    itd.) oziroma vsebin s področja naravne dediščine
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  Športni dnevi so množične celodnevne športne dejavnosti, 
    ki imajo pomembne vzgojno-izobraževalne učinke. Smiselno morajo biti razporejeni 
    v vsem letu in namenjeni vsem dijakom. Njihov osnovni namen je fiziološka 
    učinkovitost, poučnost, sprostitev in zabavnost. Posebno pomembno je sodelovanje 
    med dijaki in učitelji celotnega učiteljskega zbora.
  
  Svetovne usmeritve dajejo prednost dejavnostim v naravi, 
    pri tem pa je poudarjeno človekovo prilagajanje naravi in ne nasprotno. Eden 
    osrednjih vzgojno-izobraževalnih namenov šolske športne vzgoje je privzgojiti 
    trajne športne navade, zato mora šola posvetiti ustrezno pozornost tudi vsebinam, 
    ki potekajo v naravi. Te vsebine so največkrat takšne, da jih ni mogoče realizirati 
    pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu, ki poteka po urniku, ampak le v obliki 
    športnih dni, športnih dopoldnevov in popoldnevov, tečajev, šol v naravi.
  
  Zato naj bodo športni dnevi namenjeni predvsem dejavnostim 
    v naravi (pohod, orientacija, kolesarjenje, zimski športi ipd.) in ne vsebinam, 
    ki jih je mogoče obravnavati pri rednih urah športne vzgoje vse leto v zaprtih 
    prostorih.
  
  Športni dnevi morajo biti vsebinsko pestri, s primerno stopnjo 
    gibalne obremenitve in  povezani z naravoslovnimi, kulturnimi in ekološkimi 
    dejavnostmi. Športni dnevi v naravi dajejo obilo možnosti, da športne vsebine 
    obogatimo z vsebinami drugih predmetnih področij (biologija, zemljepis, zgodovina, 
    slovenski jezik, fizika, kemija...), zato je smiselno v pripravo pritegniti 
    tudi učitelje teh predmetov.
  
  Posebno pozornost je treba posvetiti ekološki vzgoji in 
    ozaveščanju dijakov, smiselno pa lahko dejavnosti povežemo tudi z vsebinami 
    zdravstvene vzgoje.
  
  Mogoče je kombinirati različne dneve dejavnosti (športni 
    in kulturni dan, športni in naravoslovni dan), vendar morajo biti vsebine 
    take, da se dopolnjujejo in da hkrati dosežemo cilje tako enega kot drugega 
    področja.
  
  
   
    CILJI
  
 
  -  
     
      zadovoljiti dijakove potrebe po gibanju, gibalnem izražanju 
        in ustvarjalnosti; 
 
-  
     
      sprostiti, razvedriti dijake ter nadomestiti pomanjkanje 
        gibanja sodobne mladine; 
 
-  
     
      vplivati na osebnostni razvoj dijakov (tovarištvo, sodelovanje 
        v skupini, premagovanje težav, kulturen odnos do drugih in narave, spoštovanje 
        svojih dosežkov in dosežkov drugih, utrjevanje samozavesti) in oblikovanje 
        trajnih športnih navad; 
 
-  
     
      omogočiti dijakom primerno, fiziološko učinkovito in 
        dalj časa trajajočo dejavnost, prilagojeno njihovim sposobnostim, zdravstvenemu 
        stanju in motivaciji; 
 
-  
     
      seznaniti dijake z različnimi športnimi dejavnostmi 
        in možnostmi za ukvarjanje s športom v prostem času ter jih usposobiti 
        za samostojno športno udejstvovanje  v poznejših starostnih obdobjih; 
 
-  
     
      oblikovati pristen, spoštljiv in kulturen odnos do narave 
        kot posebne vrednote; 
 
-  
     
      razvijati in poglabljati pozitivne odnose med dijaki 
        ter dijaki in učitelji; 
 
-  
     
      povezovati šport z različnimi vsebinami (naravoslovjem, 
        kulturnimi značilnostmi pokrajine, posebnostmi prebivalcev, telesno obremenitvijo 
        in odzivanjem organizma nanjo...). 
 
 
  
  
  V vsakem letniku imajo dijaki obvezno najmanj dva športna 
    dneva, v četrtem letniku je obvezen eden. Priporočljivo je, da športni dan 
    ne traja manj kot pet ur. Šola lahko organizira več športnih dni, kot je obvezno.
  
  Vsaj trije športni dnevi naj potekajo v naravi;  vsaj eden 
    naj bo namenjen pohodništvu, drugi športni dan naj bo pozimi (zimske dejavnosti: 
    drsanje, smučanje, tek na smučeh, sankanje, pohod, igre na snegu), na tretjem 
    pa se naj dijaki seznanijo z različnimi aerobnimi dejavnostmi v naravi (orientacija, 
    kolesarjenje, veslanje, kajakaštvo...). Na vsakem športnem dnevu lahko ponudimo 
    tudi več dejavnosti glede na interese in sposobnosti dijakov, možnosti okolja, 
    vremenske razmere. Vsebine naj bodo diferencirane in prilagojene različnim 
    sposobnostim dijakov.
  
  Predlagamo, naj bo en športni dan namenjen medrazrednim 
    tekmovanjem v različnih športnih igrah ali atletskem mnogoboju. Tekmovanja 
    naj imajo prilagojena pravila, ki omogočajo dejavnost vseh dijakov glede na 
    njihove sposobnosti, prednost pa naj imajo tekmovanja skupin. Pri tem naj 
    bo poudarjen dosežek skupine in ne posameznika. En športni dan naj bo namenjen 
    seznanjanju dijakov z različnimi novimi športi (različne oblike aerobike, 
    seznanjanje z različnimi plesnimi zvrstmi, jahanje, lokostrelstvo, borilni 
    športi, hokej na travi, rugby, softball, tenis, squash...) ali športi, ki 
    jih ne moremo izpeljati med rednim poukom športne vzgoje (plavanje in druge 
    dejavnosti v vodi). Zaželena je kombinacija različnih dejavnosti (npr.: jahanje, 
    lokostrelstvo, hokej na travi; ples, aerobika, plavanje; tenis, squash, borilni 
    športi...).
  
  Vsebina športnega dne mora biti zanimiva, ker bomo le-tako 
    dijake pritegnili in motivirali za dalj časa trajajočo obremenitev. Poudarjeno 
    naj bo sodelovanje dijakov, ne pa storilnost ali tekmovalnost za vsako ceno. 
    Dijaki se morajo vrniti s  športnega dne zadovoljni, ker jim bomo le tako 
    oblikovali pozitiven odnos do športa, narave in zdravega življenja.
  
   
    OBLIKE IN METODE DELA
    
    
  
  Športni dan mora biti organiziran tako, da bodo dejavni 
    vsi dijaki. Razdeljeni naj bodo v manjše homogene skupine, tem pa je treba 
    ponuditi različne vsebine in obremenitev glede na sposobnosti dijakov. Če 
    je v ospredju medsebojna pomoč dijakov, naj bodo skupine heterogene.
  
  Če se odločimo za tekmovalno obliko, naj dijak tekmuje sam 
    s seboj ali pa naj bo tekmovanje skupinsko. Športni dan naj ne bo tekmovanje 
    v klasičnem smislu, tako da bi bil zmagovalec le eden. Obseg in intenzivnost 
    naj si vsak odmerja sam ali pa pravila prilagodimo tako, da stopnja razvitosti 
    gibalnih sposobnosti ne odloča o kakem razvrščanju ali vključevanju oziroma izključevanju 
    posameznikov. Tako lahko dijakom tudi dovolimo, da sami izberejo dolžino proge 
    (kolesarjenje, orientacija, tek na smučeh...), zmagovalci pa so vsi, ki pridejo 
    na cilj. Prav tako na planinskem pohodu ponudimo več različnih končnih ciljev 
    ali pa naj se dijaki povzpnejo na isti cilj po različno zahtevnih poteh.
  
  Tekmovanje lahko obogatimo tudi tako, da o dosežku ne odločajo 
    le gibalne sposobnosti dijakov, temveč dejavnost popestrimo z reševanjem vprašanj 
    z različnih področij, pravilni oziroma napačni odgovori pa vplivajo na uvrstitev. 
    Nagradimo lahko tudi izvirne rešitve določenih problemov, ki jih dijaki rešujejo 
    med posamezno dejavnostjo.
  
  Če organiziramo tekmovanje v športnih igrah, naj bo dejavnost 
    zasnovana tako, da so pravila prilagojena (igralni čas naj bo razdeljen na 
    tretjine ali četrtine, vsak dijak pa mora igrati vsaj v dveh tretjinah ali 
    četrtinah; sestavimo lahko tudi manjše ekipe; razredi ali ekipe  naj igrajo 
    po sistemu vsak z vsakim). Posebno pozornost posvetimo tudi sestavi ekip. 
    Ekipe naj bodo heterogene; posebej pazimo na razporeditev manj sposobnih dijakov. 
    Če tekmovanje organiziramo na različnih ravneh zahtevnosti, sestavimo homogene 
    ekipe.
  
  Dijaki lahko pomagajo tudi kot organizatorji (sodniki, zapisnikarji, 
    demonstratorji, merilci...), vendar jim je treba naloge razdeliti tako, da 
    bodo dela opravljali le krajše časovno obdobje. Za organizacijo usposobimo 
    predvsem dijake, ki so v celoti ali delno opravičeni pouka športne vzgoje.
  
  Dijaki si tekmovanja sošolcev tudi ogledajo, namen pa je 
    predvsem navajanje na kulturno spremljanje športnega dogodka.
  
  
  
  profesorji športne vzgoje
  
  
  
  35 ur
  
   
    2.5. VZGOJA ZA MIR, DRUŽINO IN NENASILJE
   
  
  
  
  
 
  - dijakom omogočimo boljše spoznavanje in osebnostno zorenje; 
    
  
-  
     
      dijaki se seznanijo s temeljnimi vzroki konfliktov v 
        družini, med vrstniki, družbi in možnostmi za preseganje konfliktnih situacij 
        brez nasilja; 
 
-  
     
      z vzgajanjem in izobraževanjem za uravnavanje medčloveških 
        stikov se dijaki naučijo samostojnosti pri odločanju o problemu ter vrednotenju 
        in reševanju problema; 
 
-  
     
      dijaki se naučijo povezovati svoja osebna doživetja 
        in izkušnje z družbenimi normami; 
 
-  
     
      dijaki spoznajo, da je potrebno razvijati posameznika 
        v svobodno, miroljubno, strpno, odgovorno in nenasilno osebnost; 
 
-  
     
      pri dijakih spodbudimo kritičnost ob globljem spoznavanju 
        korenin socialnih  in drugih človeških problemov; 
 
-  
     
      dijaki analizirajo in interpretirajo procese in pojave 
        ( nasilje, netoleranca, ksenofobija, rasizem, predsodki, zapostavljenost..., 
        načine preseganja problemov); 
 
-  
     
      dijaki utemeljujejo in oblikujejo svoje lastne sklepe 
        na osnovi racionalnih argumentov; 
 
-  
     
      razvijanje spretnosti: analitično mišljenje, komunikacijske 
        tehnike (dialog, argumentacija...), kooperacija. 
         
 
 
  1. Agresivnost človekove narave
   
    2. Procesi socializacije in nenasilje:
   
 
  - dejavniki in metode oblikovanja človekovih nasilnih miselnih in vedenjskih 
    vzorcev: avtoriteta, karizma, ustrahovanje, vplivanje, kazen..., 
    
  
-  
     
      nasilje in njegove posledice v družbenih skupinah: nasilje 
        v družini, nasilje med spoloma, nasilje nad nemočnimi, predsodki - emocionalne 
        in kulturne ovire, napetosti, nasilje množice, diskriminacija…, 
 
-  
     
      patologija vsakdanjega življenja in njeni vzroki. 
 
3. Kultura miru
Dijaki naj dojamejo razsežnosti univerzalnih vrednot človeštva:
  -  
    samospoštovanje in dostojanstvo posameznika, 
-  
    odgovornost do ljudi in okolja, 
-  
    nenasilno delovanje v zgodovini, 
-  
     vzgoja za mir in razumevanje med narodi v mednarodnih 
      dokumentih, 
-  
    načela mednarodnega zaupanja, sožitja in odgovornosti 
      kot pogoj za mirno reševanje sporov v mednarodni skupnosti  (aktualni mednarodni 
      dogodki). 
 
   
    Metode dela ne smejo biti stroge, toge, racionalne, ampak prilagodljive, 
      dinamične in emocionalno obarvane.Tako zastavljeno delo spodbudi razvijanje 
      ustvarjalnosti pri vseh udeležencih v vseh fazah;
   
  
 
  - izkustveno učenje 
    
  
-  
     
      različne mirovne dejavnosti npr. interdisciplinarni 
        dan ob dnevu človekovih pravic 
 
-  
    
  
-  
    
  
-  
    
  
-  
    
  
- predavanja za učence in njihove starše 
    
  
 
  
  Treba je razviti celosten pristop. Učinkovitost izbirnega 
    predmeta je odvisna tudi od korelacij med predmeti. Pri tem je pomembno timsko 
    delo. V okviru vzgoje za mir, družino in nenasilje lahko učitelj bogati vsebine 
    s  povezavami znotraj: sociologije, filozofije, psihologije, zgodovine, zdravstvene 
    vzgoje, likovne vzgoje …
 
 
  
  
  Ker je model vsebin vzgoje za mir in nenasilje odprt, omogoča 
    upoštevanje različnih dejavnikov in principe nazornosti, postopnosti, aktualnosti 
    …
  Odprtost se kaže pri izbiri snovi, ki sega čez meje posameznih 
    učnih predmetov (upoštevanje interesov učencev), v urnikih, tako da se ne 
    omejujejo samo na časovno omejene učne ure, in v odprtosti učnega prostora, 
    saj lahko sega čez šolske zidove v samo življenje.
  
  To je potrebno zaradi obširnosti in kompleksnosti vsebin 
    in načina dela. Ta se razlikuje od drugih tako glede metod kot oblik izvajanja. 
    Poudarek je na samostojnem delu učencev, posvetovanju z učiteljem in diskusijah 
    z njim. Za te vsebine ni predvideno ocenjevanje.
  
  Za netradicionalni pristop je potrebno ustvariti sproščeno 
    socialno ozračje, ki omogoča in spodbuja enakopraven položaj in medsebojno 
    spoštovanje vseh udeležencev v njem.
  
  Tu se skrivajo inovativne možnosti šole in pouka, pa tudi 
    ustvarjalni in inovativni postopki učiteljev in učencev v udejanjanju vzgojno-izobraževalnih 
    nalog obveznih izbirnih vsebin, to pa lahko  vpliva na prepoznavnost šole.
  Obvezne izbirne vsebine vzgoja za mir, družino in  in nenasilje 
    z obsegom najmanj 15 ur so lahko tudi osnova za izvajanje  drugih projektov, 
    ki so povezani z izkušenjskim  učenjem.
   
  
  
  Za poučevanje vsebin vzgoja za mir, družino in nenasilje  
    mora imeti izvajalec visoko izobrazbo družboslovne smeri.
  
  
  
  
  Cilj vzgoje za zdravje v srednji šoli je posredovati dijakinjam 
    in dijakom znanja in veščine, potrebne za dosego in vzdrževanje zdravja.
  
  
  
  
  1. Koncepti zdravja
   
  Medicinski, filozofski, kulturološki, psihološki in drugi 
    koncepti zdravja, z dodatnim poudarkom na zgodovinskem spreminjanju razumevanju 
    zdravja in zdravega načina življenja, ter na medkulturnih razlikah.
   
  2. Mladostništvo in zdravje
   
  Telesni, duševni in socialni razvoj od rojstva do smrti. 
    Odnos do telesa, razlike med spoloma. Kaj ogroža zdravje pri mladostnikih. 
    Odnos do življenja in smrti. Preprečevanje avtoagresivnosti in heteroagresivnosti.
  
  
  3. Življenjski stili, življenjske razmere in kultura
   
  Uravnotežena prehrana. Telesna dejavnost. Pomen okolja za 
    zdravje (naravno okolje, lokalno okolje, šola in delovno okolje, onesnaženost 
    in hrup, preventivno delo v skupini). Odgovoren odnos do kajenja, alkohola 
    in drog (seznanitev z dejstvi, preprečevanje, soočanje s pritiski in vplivi 
    vrstnikov, spodbujanje odgovornosti in samostojnosti, pogovor o zgodovinskih, 
    kulturnih in ekonomsih vplivih na pojav drog). Obvladovanje stresov. Spolnost 
    in medosebni odnosi. Načrtovanje družine. Nosečnost in porod. Spolna zloraba, 
    nadlegovanje in pornografija. Spolno prenosne bolezni in preprečevanje. Spolna 
    usmerjenost.
  
  
  4. Zdravstveno stanje v Sloveniji
   
  Pričakovana življenjska doba. Rodnost, umrljivost in glavni 
    zdravstveni problemi. Nalezljive bolezni. Kronične bolezni. Duševne motnje. 
    Travmatizem. Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja.
  
  
  5. Zdravstveno varstvo
  
  
  Pravice in dolžnosti v zvezi z zdravjem. Zdravstvena dejavnost 
    in dostopnost. Zdravilstvo. Predstavitev, načini uporabe, dostopnost z informacijami 
    o tem, kdaj in kje je možno priti do storitev in programov. (Med drugim naj 
    dijaki in dijakinje dobijo konkretne informacije o dostopnosti kontracepcije, 
    pomoči v stiski, telefonih SOS itd.)
  
  
  
TRAJANJE IN OBLIKE IZVAJANJA
   
  
  Zdravstvenovzgojne vsebine naj potekajo strnjeno, v obsegu 
    15 ur.
  
  
 
  IZVAJALCI
    
    
visoka izobrazba: prof. zdravstvene vzgoje; 
  
 
visoka izobrazba: končan VŠ program zdravstvena nega s pridobljeno visoko 
  izobrazbo pedagoške, organizacijske ali sociološke smeri; 
visoka izobrazba: naravoslovne ali družboslovne smeri s končanim postdiplomskim 
  programom iz socialne medicine ali izpopolnjevanja iz zdravstvene vzgoje s pridobljeno 
  pedagoško-andragoško izobrazbo, npr. doktor medicine, dipl. biolog, dipl. psiholog, 
  profesor športne vzgoje
 
  
   
    3. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - OBVEZNE ZA 
      TIP TEHNIŠKE GIMNAZIJE
   
  
  
  Podjetništvo kot izbirna vsebina je namenjen dijakom, ki 
    želijo razvijati sposobnosti za oblikovanje svojih poslovnih zamisli. Dijaki 
    pri teh vsebinah spoznavajo osebne podjetnostne zmožnosti in sposobnosti za 
    poklicno uveljavljanje v tržnem gospodarstvu.
   
  
 
 
  Dijaki skupinsko v obliki projektnega dela razvijajo poslovne 
    zamisli, jih preverjajo v resničnem poslovnem okolju, oblikujejo poslovne 
    načrte in pripravljajo javne predstavitve teh zamisli.
   
    CILJI 
    
    
   
    Dijaki razvijajo sposobnosti za skupinsko in projektno delo, oblikovanje 
      in preverjanje svojih poslovnih zamisli, podjetniškega ravnanja in javnega  
      nastopanja in spoznavajo
   
 
  -  
     
      vlogo podjetništva v tržnem sistemu, 
 
-  
    
  
-  
     
      temeljna poslovna znanja, 
 
- možnosti samozaposlitve. 
    
  
 
   
    Dijaki s skupinskimi vajami spoznavajo in razvijajo:
   
 
  -  
     
      samozavedanje, osebne lastnosti in sposobnosti, 
 
-  
     
      pogajalske spretnosti, sposobnosti za vodenje, 
 
-  
     
      lastnosti podjetnih ljudi, 
 
- pomen izzivov, tveganja in pozitivne motivacije za uspeh. 
  -  
     
      razvijajo tehnike iskanja idej, 
 
-  
     
      razvijajo inovativnost in rešujejo probleme, 
 
-  
     
      vrednotijo zamisli in oblikujejo kriterije za odločanje, 
 
-  
     
      razvijajo skupinsko odločanje, 
 
-  
     
      znajo organizirati delo v skupini, 
 
-  
     
      razvijajo odgovornost za prevzete naloge v skupini, 
 
-  
     
      preučujejo tržne možnosti za izbrano poslovno zamisel, 
 
-  
     
      načrtujejo promocijsko dejavnost, 
 
-  
     
      analizirajo stroške in pripravijo temeljne finančne 
        projekcije, 
 
-  
    
  
-  
     
      organizirajo javno predstavitev svojih poslovnih zamisli, 
 
-  
     
       vodijo javno predstavitev, 
 
-  
     
      razvijajo retorične sposobnosti. 
 
 
  
  osnove podjetništva: osebne lastnosti, skupinsko delo, spretnosti vodenja
  podjetniške lastnosti;
  razvijanje idej: iskanje novih zamisli, poslovne zamisli, poslovne priložnosti, 
    reševanje problemov, odločanje;
  načrtovanje: trženjski splet, tržna konkurenca, oglaševanje, stroški za poslovanje, 
    prihodki, odhodki, finančne projekcije, izkazi uspešnosti, poslovni načrti;
  predstavitev: grafične predstavitve, javni nastop, retorika.
  
    DIDAKTIČNI NAPOTKI 
    
    
  Pri izbirnih vsebinah iz podjetništva učitelj predvsem spodbuja 
    dijake k samostojnemu in ustvarjalnemu delu, pri tem pa uporablja aktivne  
    metode pouka v obliki igranja vlog in skupinskih projektov. Samostojne skupinske 
    naloge spodbujajo dijake k ustvarjalnemu in inovativnemu delu, ki  poteka 
    tako v šoli kot zunaj nje. Pri iskanju poslovnih zamisli se dijaki povezujejo 
    s poslovnim okoljem (podjetja, banke, podporne mreže za podjetništvo) in podjetniškimi 
    strokovnjaki.
  
  Pri projektnem delu, predvsem pri pripravi poslovnih načrtov, 
    dijaki samostojno zbirajo informacije in vključujejo v svoje delo nasvete 
    strokovnjakov z različnih področij; ti tako pomagajo pripraviti poslovne načrte.
  
  Pri zbiranju tržnih in drugih informacij, pomembnih za oblikovanje 
    poslovnih načrtov, pripravi pisnih izdelkov, grafičnem oblikovanju poslovnih 
    načrtov in predstavitev poslovnih načrtov, dijaki uporabljajo sodobno informacijsko 
    tehnologijo.
  
  
  Izbirne vsebine podjetništva lahko poučuje, kdor izpolnjuje 
    pogoje za učitelja in ima opravljen 24-urni seminar za poučevanje podjetništva.
   
    MATERIALNE ZAHTEVE
    
    
  Za izvedbo izbirnih vsebin mora šola zagotoviti projektnim 
    skupinam uporabo sodobne informacijske tehnologije z orodji za pripravo anketnih 
    vprašalnikov, promocijskih gradiv, za zbiranje poslovnih informacij, pripravo 
    poslovnih načrtov in predstavitev poslovnih zamisli.
  
  
   
     
    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za tip tehniške 
      in ekonomske gimnazije
   
   
    
3.2. VSEBINE S PROJEKTNIM DELOM
  
  
  
  
 
  -  povečati dijakovo motivacijo; 
  
-  več sodelovanja med učitelji in dijaki; 
  
-  povezovanje z okoljem in mednarodno sodelovanje;
  
-  interdisciplinarno in multidisciplinarno delo med učitelji;
  
-  priprava mladih na številne okoliščine in odgovornosti v življenju;
  
-  povečati svobodo in neodvisnost dijakov pri izbiri elementov in metod dela;
  
-  povečanje dijakove in učiteljeve ustvarjalnosti;
  
-  oblikovati dijakom zavest, da je vredno hoditi v šolo - še posebej, ko 
    ugotovijo, da so sicer tradicionalno zahtevna področja včasih tudi zabavna. 
    
  
 
  
  Medpredmetno, večpredmetno ali predmetno obarvane teme. 
    Veliko vlogo pri izbiri teme imajo dijaki, ki so avtorji projekta.
   
     
    METODE, OBLIKE IN TEHNIKE DELA
      
   
   
    Načrtovanje
      Aktivne metode dela (viharjenje idej, razprava, konferenca, terensko delo, 
      ekskurzija, navezovanje stikov z okoljem, iskanje in študij različnih zunajšolskih 
      virov, intervju, anketa, simulacija, igra vlog, reševanje problemov, skupinsko 
      delo, praktično delo, študij primera, raziskovalno delo, tabor, predstavitev 
      projekta javnosti - plakat ali nastop itd.).
      Povzemanje.
      Vrednotenje.
   
  
  
  
  učitelj katerega koli predmeta z opravljenim 16-urnim seminarjem 
    iz projektnega dela ali poučevanja podjetništva.
  
   
    TRAJANJE 
    30 ur
   
    
  
  Obvezne izbirne vsebine - obvezne za 
    tip ekonomske gimnazije 
   
    
3.3. POSLOVNO KOMUNICIRANJE
  
  
  
  
 
  - spoznajo pomen uglajenega poslovnega sporazumevanja; 
  
-  znajo uresničevati  pravila uglajenega poslovnega sporazumevanja;
  
-  znajo uporabiti pravila oblikovanja vljudnih poslovnih sporočil;
  
-  razvijajo retorične sposobnosti;
  
-  razvijajo sposobnosti za vodenje diskusij in razprav;
  
-  razvijajo sposobnosti za uglajeno javno nastopanje;
  
-  spoznajo pravila uglajenega poslovnega obnašanja in jih zavestno uresničujejo;
  
-  spoznajo vpliv osebnega in pisnega komuniciranja na uspeh;
  
-  poznajo sestavine vljudnega poslovnega dopisa;
  
-  znajo sestaviti vljuden poslovni dopis (vabilo, obvestilo, zahvalo, opravičilo);
  
-  spoznajo in uporabljajo temeljna pravila uglajenega govora;
  
-  vadijo enosmerno in dvosmerno ustno sporazumevanje (brez vizualne komunikacije);
  
-  spoznajo pravila in vodijo uglajene diskusije in debate;
  
-  vadijo poslovne pogovore;
  
-  razvijajo sposobnost za sproščeno javno nastopanje;
  
-  obvladujejo prostor, telo, gibe, glas, sporočilo in govor;
  
-  vadijo javno nastopanje. 
    
  
  -  
    
  
-  
     
      sestavine vljudnega poslovnega dopisa 
 
-  
    
  
-  
     
      enosmerna in dvosmerna komunikacija 
 
-  
    
  
-  
    
  
-  
    
  
-  
     
      individualna in skupinska posredovanje poslovnih sporočil 
 
 
  
  Pri izbirnih vsebinah iz poslovnega komuniciranja dijaki 
    s praktičnimi vajami in nastopi razvijajo sposobnosti za uglajeno, natančno, 
    ažurno pisno in ustno sporazumevanje in posredovanje sporočil. Dijaki samostojno 
    sestavljajo vljudnostna pisna in ustna besedila, pripravijo in vodijo diskusije, 
    debate in javne nastope, jih analizirajo, utrjujejo uglajeno govorjenje in 
    razvijajo učinkovito poslovno sporazumevanje. Z igro vlog vadijo situacijo 
    ustne reklamacije.
   
    IZVAJALCI
    
    
  Izbirne vsebine poslovne komunikacije lahko poučuje učitelj, 
    ki ima znanja s področja retorike in poslovnega komuniciranja.
  Materialne zahteve:  za izvedbo izbirnih vsebin mora 
    šola zagotoviti prostor za vaje in javno nastopanje dijakov.
  
  
   TRAJANJE
  
    30 ur
  
     
   
     Obvezne izbirne vsebine - obvezne v glasbeni in plesni 
      smeri umetniške gimnazije
   
   
    
3.4. EKOLOGIJA 
  
  
  Dijaki spoznajo:
  - odnose med živimi bitji in njihovim okoljem,
  - načine onesnaževanja vode, kopnega in zraka,
  - vpliv tehnologij, tehnik in drugih dejavnosti na okolje,
  - vpliv sodobnega gospodarjenja na naravne ekosisteme.
  
  Dijaki oblikujejo pozitiven odnos do narave.
  Dijaki se zavedo svoje potrebe po ekološko ustreznem ravnanju 
    z okoljem.
   
    VSEBINE
    
    
  
  1. Uvod
  2. Ekosistemi 
    - osnovne ekološke enote:
  - ekologija populacij,
  - človeška populacija,
  - kompleksnost prehranjevalnih odnosov,
  3. Kopno:
  - gozd,
  - antropogeni ekosistemi.
  4. Voda
  5. Zrak
  6. Varstvo narave in naravne dediščine
   
  
  
  
  Ekološke vsebine načrtuje učitelj biologije v sodelovanju 
    z učitelji strokovnih teoretičnih predmetov v obsegu načrtovanih ur. Ekosisteme 
    preučujemo v širši in ožji okolici. Obravnave teoretskih vsebin so dopolnjene 
    s praktičnim in terenskim delom. Dijaki pridobivajo nova znanja z neposrednim 
    opazovanjem pojavov v bližjih naravnih in antropogenih ekosistemih.
  
   
    TRAJANJE
  
  
    35 ur
   
  
   
    IZVAJALCI
      
      Učitelji z naravoslovno ali družboslovno izobrazbo z ustreznimi znanji 
      s področja ekologije. Poleg predpisane kvalifikacije se zahteva še izpopolnjevanje 
      učitelja na tečajih za poučevanje ekoloških vsebin.
   
  
   Obvezne izbirne vsebine - obvezne 
    za modul A glasbene smeri umetniške gimnazije 
   
    
3.5. BRANJE PARTITUR IN DIRIGIRANJE
  
  
  
  
   
    
 razvijanje tehnike branja in igranja partitur, 
  
   
    
 uvajanje v osnove transpozicije, 
  
   
    
 natančno spoznavanje pojmov: dinamika, agogika, artikulacija in uporaba 
      le-teh v praksi, 
  
   
    
 praktično spoznavanje glasbenih oblik (A, B, A, sonatna oblika itd.), 
  
   
    
 branje in igranje lažjih partitur s C-ključi, priredbe ljudskih pesmi, 
      umetnih pesmi in lažjih orkestralnih partitur, 
  
   
    
 spoznavanje osnovnih veščin dirigiranja, 
  
   
    
 razvijanje zanimanja za dirigiranje in osvajanje osnov za začetek in 
      nadaljevanje dela dirigenta z različnimi glasbenimi skupinami, 
  
   
    
 dirigiranje naštudiranih skladb sošolcem v razredu in šolskem pevskem 
      zboru, 
  
   
    
 dijaki spoznajo obsege, registre in tehnične značilnosti pevskih glasov 
      in inštrumentov v orkestru. 
  
  
  
  
  
   
    
       
        | a. Dvoglasne do večglasne zborovske partiture (izbrane skladbe od 
            16. do 20. stol., Grlica, Naši zbori), ljudske pesmi, preproste instrumentalne 
            partiture (npr. začetki in 3. stavki lažjih Haydnovih ali Mozartovih 
            simfonij);dijak igra vse glasove; 
            
           en glas poje, drugega igra (vse kombinacije); 
            
           poje, igra in dirigira (za klavirjem); Ko obvlada ritem in melodijo, naj samostojno oblikuje frazo. | 
       
        | b. Lažje skladbe (lahko tudi tehnične etude, npr. Czernyjeve); dijaki 
            igrajo na klavir; deloma ali v celoti naj jih transponirajo v različne 
            (tudi težavnejše) tonalitete. | 
       
        | c. Da bi spodbudili učni proces, lahko učitelj določi dijake, da 
            doma pripravijo tehtne in obširne prispevke z različnimi temami (dinamika, 
            agogika, artikulacija, slovenski dirigenti, notna pisava v določenih 
            obdobjih itd.); pri pouku jih skupno predelajo in osvojijo. | 
       
        | d. Osnovne glasbene oblike, tematski material, modulacije naj dijaki 
            sproti spoznavajo, ko skladbe igrajo. | 
       
        | e. Učitelj naj dijake opozori, da različne ključe BEREMO, ne pa transponiramo. 
            Za urjenje branja starih ključev priporočamo učbenik: O.Nagy: Partitura-olvasas (Budimpešta, 1975) ali Kreuzburg: Partiturna igra. Omejimo se na altovski, tenorski in sopranski ključ. Chorubungen der Munchener Musikschule Franza Wullnerja. | 
    
   
  
  
  
   
    
       
        | f. Zgodovina dirigiranja Osnovne veščine dirigiranja (drža rok in telesa, taktovski načini, 
            vzmah, korone, menjava takta). Uporabljamo lahko priročnike in učbenike: 
            R.Gobec: Dirigiranje, F.Lhotka, H.Swarovski: Wahrung der Gestalt ali 
            H.Scherchen: Lehrbuch des Dirigierens. | 
       
        | g. Individualno dirigiranje lahkih enoglasnih skladbic (priporočamo 
            zbirko: Prek sveta odmeva pesem). Dijak dirigira, ostali pojejo. Pazimo 
            na nastop dirigenta, disciplino "zbora", koncentracijo pred 
            začetnim gibom in profesionalen potek skladbe. Enoglasnim ljudskim 
            pesmim iz navedene zbirke dodamo glasove v smislu ljudskega petja 
            (“naprej”, “čez”, “basiranje”) Dijaki dirigirajo zborovske skladbe, 
            ki so jih prej naštudirali s pomočjo partiturne igre najprej sošolcem 
            iz razreda, nato šolskemu zboru. Zanimanje za dirigiranje razvijamo tudi :s hospitacijami pri vseh vrstah zborov, 
            
           s hospitacijami pri delu z instrumentalnimi skupinami in orkestri, 
            
           z obiski in analizami revij in koncertov, 
            
           z gledanje video posnetkov znanih glasbenikov, 
            
           s poslušanje kvalitetnih avdio posnetkov, 
            
           z obiski strokovnih srečanj in dirigentskih seminarjev. | 
    
    
   
  
  DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA
  
   
    Vsebine potekajo v okviru obveznih izbirnih vsebin. Karkoli dijak igra 
      ali dirigira, naj prej poje - solfeggira, da bo glasbo miselno usvojil in 
      slišal v sebi, šele potem naj se začne izvajanje.
   
  
   
    
       
        | POGOJI ZA IZVEDBO | 
       
        | IZVAJALCI Vsebine lahko poučuje akademski glasbenik - dirigent ali profesor 
            glasbe z ustreznimi dirigentskimi izkušnjami. | 
       
        | Materialne zahteve Posebna učilnica za skupinski pouk, klavir ali pianino, metronom, 
            avdio-video, tabla z notnim črtovjem. | 
    
   
   
  
  V modulu A glasbene smeri umetniške gimnazije 25 ur skupaj 
    z vsebinama računalnik v glasbi in obiski koncertov in strokovnih seminarjev. 
    Razmerje med obsegi teh treh vsebin določi šola.
  
  Obvezne izbirne vsebine - obvezne za 
    plesno smer umetniške gimnazije 
   
    
3.6. LJUDSKI PLESI 
  
  
  
   
    
 spoznajo plesno izročilo naših rodov, 
  
   
    
 pri teoretičnem delu dijaki spoznajo ljudski ples, kulturno - političnimi 
      in gospodarsko - socialnimi značilnostmi, ki so vplivale na razvoj ljudskega 
      plesa, predvsem pa z njegovo vlogo v vsakdanjem življenju, 
  
   
    
 se naučijo posameznih plesnih tipov 
  
     (vsebinske, stilne in glasbene značilnosti).
  
  
  
   
    
       
        | Slovenski ljudski plesi - teoretični del | 
       
        | Pojem ljudski ples (opredelitev in kratek 
          oris zgodovinskega razvoja ljudskega plesa, razmerje do drugih plesnih 
          zvrsti, ljudski  ples danes - folklorne skupine, scenske predstavitve, 
          priredbe in  obdelave) | 
       
        | Slovenski ljudski ples (viri za zgodovino 
          slovenskega ljudskega plesa, tipološka razvrstitev slovenskega ljudskega 
          plesnega izročila, oblikovane in stilne značilnosti, vloga v življenju 
          slovenskega človeka) | 
       
        | Slovenski ljudski plesi - praktični 
          del | 
       
        | Najznačilnejši motivi slovenskega ljudskega 
          plesa | 
       
        | Učenje ljudskih plesov posameznih slovenskih 
          pokrajin: | 
       
        | Gorenjska in Dolenjska: | Rezija: | 
       
        | - kovtre šivat | - rezijanski ples | 
       
        | - štajerič | Prekmurje: | 
       
        | - mrzulin | - tojka | 
       
        | - ta požugana | - tkalečka | 
       
        | - ta potrkana | - šamarjanka | 
       
        | - ta poskočna | - šoštarska | 
       
        | - plesne igre | - po zelenoj trati | 
       
        | - točak | Štajerska: | 
       
        |   | - pobreška polka | 
       
        | Koroška: | - kosmatača | 
       
        | - prvi rej | - ples kurenta | 
       
        | - mazurka | - čindara | 
       
        |   | Bela krajina: | 
       
        | Primorska: | - metliško bredje | 
       
        | - stara polkica | - predgrajski most | 
       
        | - depaši | - pobelelo pole | 
       
        | - šaltin | - na trumf | 
       
        | - trentarska | - lepa Anka | 
       
        |  | - hruške, jabolke, slive | 
       
        | Ljudski plesi južno - slovanskih področij - kratek zgodovinski oris razvoja ljudskega plesa pri južnih Slovanih; -  bistvene oblikovne, stilne in glasbene značilnosti posameznih 
            področij. | 
    
   
  
   
  
  
  Teoretični del naj bo ločen od praktičnega le pri strogem 
    zgodovinskem orisu ljudskega plesa pri južnih Slovanih. Vse drugo naj bo vključeno 
    pri praktičnem delu ob posameznih plesnih tipih.
  
   
    
 Spoznavanje osnovnih plesnih motivov in učenje najznačilnejših ljudskih 
      plesov posameznih geografskih območij. 
  
   
  
  
  
  Vsebine se poučujejo v okviru obveznih izbirnih vsebin (okvirni 
    obseg 25 ur). Poučevanje naj v začetku temelji na elementih in motivih plesnega 
    izročila posameznih področij, šele nato preidemo k posameznim plesnim tipom. 
    Posebna pozornost  naj bo posvečena stilu, saj le-ta  določa značilnosti tipov 
    in skupin. Izvajalec naj uporablja tudi video in avdio učna sredstva, da dijaki 
    čim bolje spoznajo avtentična ljudska plesna izročila. Z dijaki naj si ogleda 
    predstavo ljudskih plesov v izvedbi kakega znanega ansambla in jo z njimi 
    kritično oceni glede na uspešnost priredbe.
   
    IZVAJALCI 
  
    Izvajalec mora imeti visoko izobrazbo. Plesno izročilo mora obvladati teoretično 
    in praktično.
   
   
    TRAJANJE 
  
    25 ur (skupaj z obiski koncertov in strokovnih seminarjev). Razmerje med obsegoma 
    obeh vsebin določi šola.
   
    
    
     Obvezne izbirne vsebine - obvezne za glasbeno in 
      plesno smer umetniške gimnazije
    3.7. OBISKI KONCERTOV IN STROKOVNIH SEMINARJEV 
   
  
   
    
 neposredno doživljanje umetniških del, 
  
   
    
 seznanjanje z različnimi izvedbami umetniških del, 
  
   
    
 primerjalna analiza različnih izvedb istih umetniških del, 
  
   
    
 spoznavanje novosti na različnih področjih umetniškega delovanja. 
  
   
   VSEBINA
   
  Vsebina koncertov in strokovnih seminarjev je odvisna od 
    dogajanja v širšem kulturnem okolju, npr. od ponudbe koncertov v Sloveniji 
    in bližnji okolici in izvajanja strokovnih seminarjev.
   
  
  
  
  Učitelji ustreznih predmetov ali vsebin na umetniških gimnazijah.
  
   
  
  
  Modul A glasbene smeri: 25 ur skupaj z vsebinama 
    računalnik v glasbi ter branje partitur in dirigiranje. Razmerje med obsegi 
    vseh treh vsebin določi šola.
  Modul  B glasbene smeri: 25 ur
  Modul C glasbene smeri: 25 ur skupaj z vsebino računalnik 
    v glasbi. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.
  Plesna smer: 25 ur skupaj z vsebino ljudski plesi. 
    Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.
  
  
   
     
     Obvezne izbirne vsebine - obvezne za modula A in 
      C glasbene smeri umetniške gimnazije
   
   
    
3.8. RAČUNALNIK V GLASBI
  
  
  
  Dijaki
   
    
 naj spoznajo uporabnost računalnika na različnih glasbenih področjih, 
  
   
    
 naj se naučijo uporabljati računalnik, 
  
   
    
 naj ob konkretnih primerih pridobivajo spretnost, potrebno za uporabo 
      računalniških programov, ki omogočajo različne možnosti v glasbenem izražanju. 
  
  
 
 
  
    VSEBINE
    
    
  
  a) MIDI 
  
  b) Razumevanje podatkov MIDI 
  
  
 
 
   
    1. programi za notni zapis,
    2. sekvencerski programi,
    3. programi za urejanje avdia,
    4. programi za učenje glasbene teorije,
    5. programi za zvočno sintezo.
   
 
   IZVAJALCI
    
    Glasbeniki z izkušnjami pri uporabi računalniške tehnologije v glasbi
    
  
   
    MATERIALNE ZAHTEVE
      
      Ustrezno opremljena računalniška učilnica in ustrezna programska oprema.
   
  
  
  
  V modulu A: 25 ur skupaj z vsebinama branje partitur 
    in dirigiranje ter obiski koncertov in strokovnih seminarjev. Razmerje med 
    obsegi teh treh vsebin določi šola.
  V modulu C: 25 ur skupaj z vsebino obiski koncertov 
    in strokovnih seminarjev. Razmerje med obsegoma obeh vsebin določi šola.
  
     Obvezne izbirne vsebine - obvezne za likovno smer 
      umetniške gimnazije
      
   
   
    
3.9. OBISKI LIKOVNIH RAZSTAV
  
  
  
   
    
 neposredno doživljanje umetniških del, 
  
   
    
 seznanjanje z različnimi izvedbami umetniških del, 
  
   
    
 primerjalna analiza umetniških del, 
  
   
    
 spoznavanje novosti na različnih področjih likovnega delovanja. 
  
  
  Vsebina likovnih razstav je odvisna od dogajanja v širšem 
    kulturnem okolju, npr. od ponudbe razstav v Sloveniji in bližnji okolici in 
    dogodkov (letni, bienalni, trienalni itd.).
  
  
  
  
  Učitelji ustreznih predmetov ali vsebin na umetniških gimnazijah.
  
   
  
  
  Skupaj z vsebino tečaj fotografije 60 ur. Razmerje med obsegoma 
    obeh vsebin določi šola.
  
     
   
     
    Obvezne izbirne vsebine - obvezne za likovno smer 
      umetniške gimnazije
   
   
    
3.10. TEČAJ FOTOGRAFIJE 
  
  
  
  
   
    
 spoznati osnove fotografije - osnovni fizikalni in kemijski elementi 
      v fotografiji, 
  
   
    
 spoznati in razumeti različne pojme v fotografiji, 
  
   
    
 razviti osnovni čut do izdelkov fotografije, 
  
   
    
 izkusiti zahtevnost oblikovanja fotografije in možnosti, 
  
   
    
 izkusiti možnost likovnega izražanja s fotografijo, 
  
   
    
 spoznati osnovno opremo, dodaten pribor in uporabo le-tega pri uresničitvi 
      zamisli. 
  
  
  
   
    VSEBINA
    
    
  
  Spoznavanje osnov v fotografiji.
  Začetki in zgodovinski razvoj fotografije.
  Svetloba in njen vpliv na fotografski material.
  Vrste filmov, njihova uporaba in kemija procesov.
  Fotografska oprema - aparati in dodatna oprema.
  Fotografiranje - pokrajina, skupina, portret, makro.
  Projekcija in analiza posnetkov.
   
  
  
  
  Razlaga, skupinsko in individualno delo. Praktična uporaba 
    osnovnih pripomočkov (aparata, dodatne opreme). Izdelava fotografije. Projekcija 
    in pregled posnetkov z analizo.
  
  
  
  
  
  Vsebine v umetniški gimnaziji likovne smeri lahko poučuje 
    učitelj z najmanj srednjo izobrazbo fotografske ali likovne smeri s fotografskimi 
    izkušnjami ali priznan fotograf. V drugih tipih gimnazije, v katerih ta vsebina 
    ni obvezna, se navedena formalna izobrazba izvajalca ne zahteva.
  
   
    
      MATERIALNE ZAHTEVE
      
      Fotografski aparati, dodatna sistemska oprema, diaprojektor, grafoskop, 
      presvetlitvena miza, projekcijsko platno.
   
   
  
   
    Skupaj z vsebino obiski likovnih razstav 60 ur. Razmerje med obsegoma obeh 
      vsebin določi šola.
    
   
   
     4. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - PROSTA IZBIRA 
      DIJAKOV (OBVEZNA PONUDBA ŠOLE)
    4.1. LOGIKA
   
  
  
  
   
    
 posredovanje veščin, potrebnih za smiselno ureditev in kritično ovrednotenje 
      informacij, 
  
   
    
 predstaviti univerzalne tehnike dobrega razmišljanja, 
  
   
    
 poudariti pojem argumenta, 
  
   
    
 pokazati formalne in neformalne tehnike dokazovanja, 
  
   
    
 pripraviti dijake na vsak univerzitetni študij. 
  
  
  
  
  
  Standardi racionalnosti.
  Stavek in argument.
  Veljavnost, dedukcija, logični zakon in logično pravilo, 
    dokaz.
  Logični zapisi in sistemi preverjanja veljavnosti v stavčni 
    in predikatni logiki.
  Naravno sklepanje in reševanje logičnih ugank.
  Osnove metodologije znanosti (pojem, definicija, hipoteze 
    in posplošitve, indukcija in dedukcija, znanstvena razlaga).
  Logične napake in napake v argumentaciji.
  Analize primerov argumentacij.
  Uporaba računalniških programov za učenje argumentacije 
    in logike.
  
   
    
      METODE, OBLIKE IN TEHNIKE
   
  
  Uganke in miselni orehi; detektivske uganke; osebne odločitve; 
    etične dileme; uredniški uvodniki; znameniti sodni primeri; zgodovinske razprave; 
    religija; znanstveni poskusi in spori v znanosti;  dokazi v matematiki, filozofski 
    argumenti.
  Vaje ob uporabi računalniških programov za učenje logike 
    in argumentacije (Tarski World, Logic World, program Izidorja Hafnerja)
  Pomembno je, da sodelujejo dijaki in predlagajo svoje primere.
  
   
  
  
  Vsebino poučujejo diplomanti filozofije ali matematike, 
    ki so opravili izpit iz predmeta logika ali kakega ekvivalentnega predmeta. 
    Za učitelje, ki niso poslušali pouka logike na univerzi in bi želeli poučevati 
    to vsebino, se organizira posebno dodatno usposabljanje.
  
  
     Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna 
      ponudba šole)
   
   
    
4.2. MEDPREDMETNE VSEBINE Z EKSKURZIJO, TABOROM ITD.
  
  
   Cilji naj bodo usklajeni z učnimi načrti posameznih 
    predmetov ali medpredmetnih tem (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, 
    vrednotenje). Ekskurzijo oziroma tabor organiziramo takrat, ko je to koristno 
    za boljše razumevanje snovi, poživitev pouka ali povečanje zanimanja. Tako 
    se dijaki seznanijo z določeno osebo, skupnostjo, objektom, organizacijo, 
    procesom dela, naravnimi in kulturno - zgodovinskimi znamenitostmi. Ekskurzija 
    omogoča doseganje različnih ciljev, od izobraževalnih do vzgojnih.
   
  
  
  
  Ekskurzije naj bodo medpredmetne ali enopredmetne. Vsebinsko 
    in časovno naj se čim bolj ujemajo z učno vsebino. Terensko delo naj poteka 
    po različnih metodah dela v naravi in v naseljih.
   
  
  
  
  Učitelj in dijaki naj pripravijo ekskurzijo na podlagi aktivnih 
    metod dela (projekt, podjetnostni pristop, itn.) Učitelj se pripravi nanjo 
    tako, da si ogleda teren in obišče vse točke, na katere bo vodil dijake. Tudi 
    dijaki morajo vedeti, koga bodo obiskali, kaj bodo videli in katere naloge 
    opravili (pogovori, razprave, predavanja, terensko in eksperimentalno delo. 
    Ekskurzijo lahko načrtujejo, pripravijo in izpeljejo dijaki sami. Učitelj 
    kot spodbujevalec pomaga, da pri tem razvijejo različne spretnosti, od pogajanja 
    o cilju, iskanja virov, pisanja vabil, pisem, prošenj za dovoljenje ali obisk 
    do samostojnega študija gradiva, predstavitve določene teme. Dijaki naj se 
    usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.
  
  
  
  
  Učitelji ustreznega predmeta ali predmetov
  
  
  
  15 ur
   
   
     
     Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna 
      ponudba šole)
   
   
    
4.3. METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA
  
  
  
  
  
   
    
 teoretična seznanitev dijakov z osnovnimi pojmi, metodami in nekaterimi 
      tehnikami ter pogoji za uspešno raziskovanje; 
  
   
    
 praktična usposobljenost v nekaterih etapah raziskovalnega procesa; 
  
   
    
 izvirno in samostojno delo dijaka ob upoštevanju nujne pomoči in sprotnega 
      nadzora učitelja – mentorja; 
  
   
    
 uspešna javna predstavitev  raziskovalne naloge v obliki predavanja in/ali 
      posterja. 
  
  
   
    VSEBINA
    
    
  
  Nanaša se na ustrezni predmet  ali pa je le povezana z njim.
  
  
  
  
  Profesor pripravi kratek uvod, nakar dijaki preštudirajo 
    ustrezno poglavje iz učbenika ali druge literature. Nato dijaki pripravijo 
    kratek pisni izdelek in ga predstavijo učitelju in sošolcem; sledi razpravljanje 
    vseh o vsem.
  Dijaki naj pripravijo tudi zbirni referat iz izbrane tematike 
    (prej preberejo in kritično preučijo potrebno literaturo). Vadijo naj  tudi  
    kritično analizo izbranega raziskovalnega članka.
  
  
  
  
  
   
    Izvajalec je učitelj - mentor, ki je ustrezno usposobljen oziroma opravil izpopolnjevanje 
      na tečajih za poučevanje omenjenih vsebin. 
    
     Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna 
    ponudba šole) 
  
    
4.4. OBVLADOVANJE TIPKOVNICE
  
   
    Namen in opredelitev izbirne vsebine
   
  Izbirne vsebine so namenjene dijakom, ki bodo veliko uporabljali 
    informacijsko tehnologijo in želijo desetprstno obvladovati tipkovnico refleksno.
   
  
  
  Pri teh vsebinah dijaki z metodičnimi vajami razvijajo spretnosti, 
    potrebno za avtomatično obvladovanje tipkovnice. To omogoča hitro komunikacijo 
    med uporabnikom in informacijsko tehnologijo brez zavednega iskanja tipk na 
    tipkovnici. Desetprstno obvladovanje tipkovnice omogoča pisanje besedil in 
    sočasno spremljanje besedila v predlogi ali na zaslonu brez dodatnih gibov 
    glave. To omogoča večjo zbranost in poglobljenost pri sestavljanju in pisanju 
    pisnih sporočil. Hitro obvladovanje tipkovnice je pomembno za vse, ki uporabljajo 
    sodobno informacijsko tehnologijo pri svojem delu.
   
  
  
  Dijaki:
   
    
 razvijajo spretnost, potrebno za zapis informacije, ne da bi bilo potrebno 
      gledanje tipkovnice, 
  
   
    
 razvijajo spretnost, potrebno za hiter zapis informacij do avtomatizma, 
  
   
    
 razvijajo sposobnost za hitro komuniciranje s pomočjo informacijske  
      tehnologije, tako da je uporaba tipkovnice refleksna, 
  
   
    
 povečujejo storilnost pri uporabi informacijske tehnologije. 
  
  
  
  
  slepo desetprstno pisanje besedil
   
    
 osnovna vrstica 
  
   
    
 male črke 
  
   
    
 velike črke 
  
   
    
 števila 
  
  
  oblikovanje besedil
   
    
 stavek, odstavek, 
  
   
    
 poudarjeno, podčrtano, poševno besedilo 
  
   
    
 zamik, tabulator 
  
  
  
   
    Dijak razvija spretnosti desetprstnega:
   
   
    
 obvladovanja črk v osnovni vrstici (asdf jklč) in črk v spodnji in zgornji 
      vrstici 
  
   
    
 pisanja velikih in malih črk 
  
   
    
 prepisa besedil iz predlog 
  
   
    
 pisanja besedil po nareku 
  
   
    
 pisanja števil in drugih znakov 
  
   
    
 obvladovanja kombinacije tipk za oblikovanje besedil 
  
  
  
   
    Dijak razvija spretnosti, potrebne za hitro pisanje in oblikovanje besedil:
   
   
    
 prepisovanje oblikovanih besedil 
  
   
    
 prosto pisanje oblikovanih besedil 
  
  
  
  
  
  Dijaki razvijajo spretnosti, potrebne za slepo desetprstno 
    pisanje besedil in števil po didaktičnem zaporedju s pomočjo programskih orodij 
    za razvijanje spretnosti, potrebnih za desetprstno slepo pisanje. Pri pisanju 
    poudarjajo ritmičnost in točnost pisanja z doslednim upoštevanjem zaporedja 
    vaj z zadostnim številom ponovitev. Število ponovitev enakih gibov je pomembno 
    za razvijanje refleksnih - avtomatiziranih gibov.
  
  V drugem delu dijaki utrjujejo pridobljene spretnosti s 
    prepisovanjem besedil in sočasnim oblikovanjem besedil s pomočjo tipkovnice. 
    Pri tem delu lahko dijaki uporabljajo orodja za oblikovanje besedil brez uporabe 
    miške ali izbir v meniju. Pri oblikovanju besedila dosledno uporabljajo standardizirane 
    kombinacije tipk na tipkovnici. Urejevanje besedil s pomočjo miške ali ukazov 
    v izbirah bodo dijaki spoznali pri predmetu informatika.
  
  
  
  
  
  Predmet lahko poučuje učitelj informatike ali poslovne informatike 
    in učitelj, ki ima dodatna znanja za metodično poučevanje slepega desetprstnega 
    obvladovanja tipkovnice.
   
  
  Za te vsebine mora imeti vsak dijak zagotovljeno svoje delovno 
    mesto, opremljeno z računalnikom s programom za poučevanje slepega desetprstnega 
    obvladovanja tipkovnice in urejevalnik besedil.
  
  
   
     
     Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna 
      ponudba šole)
   
   
    
4.5. PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO (PSD)  
  
  
  Splošni cilj PSD je pomagati ljudem v življenjskih stiskah. 
    Zagotovo pa gre pri PSD za močan interaktiven odnos med prostovoljcem in prejemnikom 
    pomoči, ki na svojevrsten način bogati oba. Zato lahko cilje PSD opredelimo 
    s širšega zornega kota in to z ozirom na pomen, ki ga PSD ima za prostovoljca 
    in za prejemnika pomoči ter posredno tudi za šolo in širšo 
    družbo.
  Za šole PSD zagotovo pomeni pomemben vidik vzgojnega dela 
    z dijaki  - mladostniki in s tem tudi eno od učinkovitih oblik preventivnega 
    dela z njimi.
  
   
     
    Pomembnejši globalni cilji, ki jih v PSD v šolstvu zasledujemo:
   
  
  
   
    
 vsestransko osebnostno dozorevanje; 
  
   
    
 privzgajanje etičnih in socialnih vrednot, globlje dojemanje, doživljanje 
      in uresničevanje le-teh (altruizem, iskrenost, humanost, strpnost, družbena 
      odgovornost...); 
  
   
    
 odkrivanje in razvijanje drugih osebnostnih zmožnosti (sposobnosti, kreativnosti, 
      interesov, spretnosti, specifičnih nadarjenosti, socialne senzibilnosti,  
      socialnih veščin, empatije, permisivnosti, samozaupanja, samospoštovanja 
      ...); 
  
   
    
 večje zavedanje raznih življenjskih dobrin in možnosti, ki jih življenje 
      mladostnikom daje; 
  
   
    
 pridobivanje dragocenih življenjskih izkušenj, znanj in spoznanj o sebi, 
      o sočloveku in o življenju; 
  
   
    
 lažje in ustreznejše odločanje za študij, boljše dojemanje nekaterih 
      teoretičnih predmetov (družboslovnih) in dobra podlaga za študij v okviru 
      humanističnih ved; 
  
   
    
 večja samorealizacija in izboljšanje samopodobe, zdravo uveljavljanje 
      osebnosti, globlje dojemanje smisla življenja, globlje doživljanje pozitivnih 
      čustev  (ljubezni, veselja), sreče, notranjega zadovoljstva in harmonije; 
      vse to pri mladostniku spodbuja pozitivno naravnanost do življenja (zdrav 
      življenjski optimizem) in konstruktivno razreševanje njegovih lastnih življenjskih 
      problemov. 
  
  
  
    B/ Cilji za prejemnika pomoči
   
   
    
 zmanjševanje osebnih problemov psihične narave (učnih, vedenjskih, čustvenih, 
      ...); 
  
   
    
 ublažitev socialnih stisk (osamljenosti, odrinjenosti na rob družbe, 
      zapuščenosti...); 
  
   
    
 zmanjševanje težav zaradi motenj v telesnem, duševnem in socialnem razvoju; 
  
   
    
 zadovoljevanje razvojnih potreb otrok, spodbujanje njihovega psihofizičnega 
      in socialnega razvoja, dobre komunikacije in konstruktivnega razreševanja 
      problemskih situacij; 
  
   
    
 navezovanje prijateljskih odnosov, zdravo uveljavljanje osebnosti; 
  
   
    
 sprostitev in razvedrilo; 
  
   
    
 doživljanje ugodnih čustev in življenjskega optimizma. 
  
  
   
    C/ Cilji za šolo
    
    
   
    
 vzgojno-preventivno delo z dijaki, 
  
   
    
 izboljšanje medsebojnih odnosov in razpoloženja v šoli; 
  
   
    
 povečanje motivacije za šolsko delo, 
  
   
    
 zmanjšanje vzgojne in učne problematike, 
  
   
    
 povečanje odpornosti dijakov v stresnih okoliščinah in zmanjšanje psihosomatskih 
      motenj, 
  
   
    
 širjenje šolskega svetovalnega dela v obliki omogočanja doživljanja pozitivnih 
      življenjskih izkušenj tudi dijakom s stiskami - kurativno delovanje PSD 
      (PSD lahko deluje kot nadvse učinkovita "naravna življenjska terapija"), 
  
   
    
 PSD lahko predstavlja tudi neke vrste praktikum za družboslovne predmete 
      in tematsko sorodne  programe  OIV. 
  
  
  
  
   
    
 svojevrstna dopolnitev vzgojno-izobraževalnega dela prosvetnih delavcev 
      (v vrtcih, OŠ in SŠ) in dela strokovnjakov v socialnovarstvenih in zdravstvenih 
      programih; 
  
   
    
 zmanjševanje raznih vrst socialne problematike pri posameznikih, v družinah, 
      v depriviligiranih socialnih skupinah ... ; 
  
   
    
 preventiva širših družbenih problemov (delikventnosti, zasvojenosti, 
      suicidarnosti, ...); 
  
   
    
 razvijanje socialne senzibilnosti pri mladih generacijah in skrbi za 
      ljudi s posebnimi potrebami; 
  
   
    
 uveljavljanje pridobljenih vrednot prostovoljcev v njihovem socialnem 
      okolju (med vrstniki, prijatelji, sorodniki ...); 
  
   
    
 uveljavljanje osnovnih človeških vrednot, pomembnih za dobro sožitje 
      med ljudmi, zdravo družbo in dovolj srečne ljudi v njej; 
  
   
    
 splošno izboljšanje kakovosti življenja ljudi. 
  
   
  
  
   
    PSD je možno izvajati z različnimi ljudmi vseh starostnih skupin, ki doživljajo 
      raznovrstne človeške stiske ali imajo določene življenjske potrebe:
   
 
  - z otroki z normalnimi razvojnimi potrebami kot tudi s posebej nadarjenimi 
    otroki 
    
  
-  
     
      z otroki in mladostniki z motnjami v telesnem, duševnem 
        in socialnem razvoju 
 
-  
     
      z otroki in mladostniki z učnimi težavami 
 
-  
    
  
-  
    
  
-  
     
      z begunskimi otroki in mladostniki 
 
- 
    
      z ljudmi, ki živijo v neugodnih socialnih oziroma življenjskih 
        razmerah (kot npr. Romi...).   
 
  
  
  Glede na naravo problemov ali specifičnih potreb prejemnikov 
    pomoči je možna in dobrodošla kar največja gibljivost v izbiranju vsebin in 
    različnih vrst dejavnosti PSD, kot npr.: pomoč pri učenju, druženje in prijateljevanje, 
    razne socialne igre, športne in druge sprostitvene dejavnosti, delavnice različnih 
    ročnih del in umetniškega ustvarjanja, pomoč pri terapijah, pogovori, pomoč 
    pri drobnih opravilih in lažjih delih, sprehodi (tudi z invalidskimi vozički), 
    čajanke, glasba in petje, sodelovanje na prireditvah, ...
  PSD lahko poteka individualno ali skupinsko.
  
   
    TRAJANJE
  
  
    PSD je upoštevaje zanimanje mogoče izvajati v različnih časovnih okvirih (minimalno 
    15 ur)  in to redno tedensko (1, 2 ali več ur) ali v strnjeni obliki (dnevi 
    prostovoljnega dela dijakov). Vsekakor je pomemben zanesljiv dogovor med šolo 
    (prostovoljci) in institucijo (prejemniki pomoči) o vsebinskem in časovnem 
    poteku PSD. Prav tako je treba tudi jasno opredeliti vloge in naloge udeležencev 
    PSD.
  
  
  
  Mentor oziroma vodja PSD je lahko svetovalni delavec ali 
    učitelj, ki ima smisel za tovrstno delo in ga to tudi veseli in je pripravljen 
    strokovno sodelovati z zunanjimi institucijami, v katerih PSD poteka.
  
  Če šola ne more sama zagotoviti ustreznega svojega mentorja, 
    lahko za neposredno vodenje PSD pridobi zunanjega - strokovnjaka (npr. 
    iz CSD ali institucije, v kateri prostovoljci delujejo) in mu po svojih najboljših 
    močeh tudi pomaga (pri animaciji, spremljanju učinkov, organizaciji dela, 
    zagotavljanju najnujnejših razmer za delo itd.).
  
   
     
     Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (obvezna 
      ponudba šole)
   
   
    
4.6. PRVA POMOČ
  
  
  
  Prva pomoč je moralna dolžnost, pa tudi zakon vsakogar obvezuje, 
    da v nujnih primerih poskrbi za prvo pomoč po svojih zmožnostih. Način življenja 
    je pretkan z nevarnostmi, zato jih moramo znati prepoznavati, da bi jih lahko 
    uspešno preprečevali. Le pridobljeno znanje in spretnosti nam omogočajo reševati 
    ogrožena življenja in to je namen pouka prve pomoči v šoli.
   
    CILJI
    
    
   
    
 dijaki/nje si pridobijo teoretično in praktično znanje prve pomoči, da 
      lahko pomagajo sebi in drugim ob nesrečah, nezgodah in nenadnih obolenjih; 
  
   
    
 dijaki in dijakinje spoznajo nezgodne situacije, v katerih je življenje 
      zaradi poškodb  neposredno ogroženo in se naučijo pravilnega ukrepanja; 
  
   
    
 pri pouku prve pomoči si dijaki/nje izoblikujejo preventivno miselnost, 
      ter se naučijo ukrepov za preprečevanje nezgod. 
  
  
  
  
  Program pouka prve pomoči mora biti usklajen s prakso na 
    tečajih prve pomoči Rdečega križa Slovenije.
   
    
 Prva pomoč in Rdeči križ. Samopomoč in medsebojna pomoč. Najpogostejše 
      nezgode nasploh in še posebej v prometu. Ukrepi za večjo varnost v prometu. 
      Varnostni pas, naslonjalo za glavo in čelada. Etična načela iz kodeksa udeležencev 
      v cestnem prometu. 
  
   
    
 Načela prve pomoči ob nezgodah nasploh in še posebno obravnava prometnih 
      nezgod. Osnovna načela pregleda poškodovanca, določanje vrstnega reda dajanja 
      prve pomoči (triaža). Načelo štirih ukrepov (dejanj) ob prvi pomoči. 
  
   
    
 Druge poškodbe in prva pomoč. Rane in toplotne poškodbe: opekline, mrzline 
      splošna ohladitev in prva pomoč. Obvezila in obvezovanje s trikotno ruto, 
      povoji in predvsem s prvim povojem. 
  
   
    
 Poškodbe kosti in sklepov: prelom, izpah in zvin. Imobilizacija z zasilnimi 
      sredstvi prstov,  roke, podlahti, nadlahti, ključnice, prsnega koša, reber, 
      stopala, gležnjev, goleni, stegna, glave in hrbtenice. 
  
   
    
 Nenadne zastrupitve s pesticidi, piki, hrano, alkoholom, zdravili in 
      jedkovinami. 
  
   
    
 Zaključni pregled snovi, utrjevanje znanja, reševanje testov in praktična 
      oskrba nekaj najznačilnejših poškodb. 
  
  
  
  
  
  
  Učitelj teoretičnega dela tečaja mora biti zdravstveni delavec 
    z visoko izobrazbo.
  Učitelj praktičnih vaj je demonstrator, ki je verificiran 
    kot učitelj prve pomoči pri Republiškem odboru Rdečega križa.
  
    Pouk tečaja prve pomoči poteka v posebni učilnici z ustreznimi učnimi sredstvi.
     
   
  
     
   
     Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov 
      (obvezna ponudba šole)
   
   
    
4.7. ŠPORTNI TABORI IN ŠOLA V NARAVI 
  
  
  Šola mora v okviru obveznih izbirnih vsebin, poimenovanih 
    dijakova prosta izbira, ponuditi dijakom šolo v naravi. Športne vsebine so 
    sestavni del vseh integriranih oblik pouka v naravi. Izvede jih, če je prijavljeno 
    ustrezno število dijakov po normativih za oblikovanje skupin. Vključevanje 
    dijakov v te programe je prostovoljno.
   
  
  
  
  Šola v naravi in športni tabori so integralni pedagoški 
    proces, ki poteka zunaj kraja šolanja. Šola v naravi je izjemna priložnost 
    za spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov v skupini in omogoča boljše 
    spoznavanje in drugačno sodelovanje učiteljev in dijakov. V programu šole 
    se prepletajo vsebine športa, naravoslovja, družboslovja, glasbenega ali likovnega 
    izražanja. Eden od osnovnih namenov je ob športnem udejstvovanju spodbujati 
    čustven, kulturen in odgovoren odnos do narave ter naravne in kulturne dediščine.
  
   
    VSEBINE
  
  
  Zelo primerne in najznačilnejše vsebine šol v naravi so 
    taborništvo, smučanje in druge zimske dejavnosti, plavanje in druge vodne 
    dejavnosti ter pohodništvo in gorništvo.
  
  Šola lahko dijakom ponudi tudi drugačno športno vsebino, 
    prilagojeno ciljem spoznavanja različnih novih športov, ki jih v rednem programu 
    ni bilo možno izvajati, so pa glede športno-rekreativnih učinkov pomembni 
    v sedanjem družbenem prostoru (tenis, smučanje, deskanje, plezanje, veslanje, 
    jahanje...). Dijaki se vključujejo v tečaje prostovoljno.
   
  
  
  
  Dejavnosti naj bodo izbrane in načrtovane tako, da bodo 
    upoštevani možnosti, interesi in sposobnosti dijakov. Organizirane naj bodo 
    skladno z vsemi veljavnimi varnostnimi načeli.
   
  
  
  
  Učitelji športne vzgoje
  
  
  
   Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira 
    dijakov (obvezna ponudba šole) 
   
    
4.8. UČENJE ZA UČENJE
  
  
  
  
  
  Uporaba sposobnosti, znanja in spretnosti, pridobljenih 
    v okviru te vsebine, omogoča dijakom uspešnejše in učinkovitejše učenje in 
    reševanje problemov tako v šoli kot v življenju.
  Splošni cilji:
   
    
 dijaki spoznavajo svoje lastne kognitivne značilnosti, močna in šibka 
      področja, stile učenja in zahteve različnih učnih okoliščin; 
  
   
    
 dijaki razvijajo in usvajajo strategije učenja in reševanja problemov; 
  
   
    
 dijaki razvijajo sposobnosti načrtovanja, spremljanja in evalvacije svojih 
      lastnih miselnih procesov, procesa učenja ter njegovih učinkov; 
  
   
    
 dijaki razvijajo tehnike postavljanja ciljev in samomotiviranja; 
  
   
    
 dijaki razvijajo sposobnosti za uravnavanje čustev, ki onemogočajo učinkovito 
      učenje. 
  
  
   
    VSEBINE
  
  
   
    
 Metakognitivno znanje in metakognitivna kontrola 
  
   
    
 Stili spoznavanja in učenja 
  
   
    
 Strategije učenja in reševanja problemov 
  
   
    
 Motivacija za učenje 
  
   
    
 Vpliv emocij na spoznavne procese 
  
  
   
    METODE DELA
  
  
  Oblike in metode dela izhajajo iz ciljev posameznega predmeta.
  Za nižje kognitivne nivoje so primerne razlage in demonstracije. 
    Za doseganje višjih kognitivnih ravni je treba uporabiti metode, ki vključujejo 
    in spodbujajo dejavnost dijakov, npr. sledenje njihovim lastnim miselnim procesom, 
    metoda reševanja problemov, izkušenjsko učenje itn. Vsebine se lahko poučujejo 
    modularno; tako sta omogočena poglabljanje posameznih vsebin in trening določenih 
    spretnosti.
  
  
  
  Program učenje za učenje naj bi obsegal 15 ur (ura na teden) 
    v začetku prvega letnika - kot obvezna ponudba šole.
   
  
  
  
  Izvajalec je učitelj, profesor psihologije in/ali pedagogike 
    ali specialne pedagogike (ali dipl. psiholog s pedagoško-andragoško izobrazbo 
    ali dipl. pedagog ali dipl. andragog) ali učitelj po ustreznem dopolnilnem 
    usposabljanju za področje učenja za učenje, v sodelovanju z učitelji posameznih 
    predmetov in v povezavi z učno snovjo.
  
  
  
   Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira 
    dijakov (obvezna ponudba šole) 
  
4.9. VERSTVA IN ETIKA 
  
  
  
  
  
   
    
 odkrivanje in spoznavanje pomena religioznosti pri človekovem iskanju 
      odgovorov na temeljna življenjska vprašanja; 
  
   
    
 odkrivanje pomena krščanstva pri oblikovanju evropskih civilizacij in 
      slovenskega naroda; 
  
   
    
 pridobivanje znanja o velikih verstvih sveta, predvsem v odnosu do civilizacij 
      in kultur; 
  
   
    
 razvijanje sposobnosti za solidarno in dialoško srečevanje z različnimi 
      stališči in nazori. 
  
  
  
  
   
    
 Človek v odnosu do vprašanj smisla življenja. 
  
   
    
 Krščanstvo nas uči artikulirati življenjska vprašanja. 
  
   
    
 Prispevek krščanstva pri oblikovanju evropskih civilizacij in kultur 
      nekdaj in danes. 
  
   
    
 Krščanstvo in Slovenci. 
  
   
    
 Verstva sveta: judovstvo, islam, budizem, hinduizem, konfucionizem … 
  
   
    
 Pluralnost kot solidarnost in dialoški življenjski princip. 
  
   
    
 Biblija in druga religiozna literatura. 
  
  
  
  
  
  Izvajalec naj ima visokošolsko izobrazbo po
   
    
 študiju teologije ali dvopredmetnem študiju (z nazivom profesor) religiologije 
      (ko bo uveden), 
  
   
    
 filozofije, sociologije, kulturologije, pedagogike, psihologije, zgodovine 
      ali slovenščine; ob tem mora končati dopolnilno usposabljanje za področje 
      verstva in etika. 
  
  
   
    5. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - PROSTA 
      IZBIRA DIJAKOV (OBVEZNA PONUDBA KLASIČNE GIMNAZIJE)
   
  
  
  
  
  
  Temeljni cilj je praktična seznanitev z arheologijo kot 
    zgodovinsko vedo, ki raziskuje materialne ostanke razvoja človeške družbe, 
    konkretneje - skladno s cilji programa klasične gimnazije - pa z rimsko provincialno 
    arheologijo. Ker se dijaki pri pouku srečujejo bolj s teoretičnimi in duhovnimi 
    kot praktičnimi in materialnimi platmi posameznih strok in zgodovinskih obdobij, 
    bo arheologija s poudarkom na obravnavi in obdelavi konkretnih ostalin z neposredno 
    uporabo kakovostno nadgradila tradicionalni šolski način pridobivanja znanja. 
    Dijakovo predstavo o antiki bo z razumske, intelektualne ravni razširila še 
    na področje vidno zaznavnega in otipljivega ter jo tako aktualizirala v času 
    in prostoru. Ostanki antike pa ne bodo predstavljeni zgolj kot mirujoči muzejski 
    eksponati, ampak v razburljivi dinamiki njihovega odkrivanja, prepoznavanja 
    in ohranjanja. 
  
  
  
  
  
   
    
 Nekateri temeljni arheološki pojmi: definicija vede, zgodovina 
      vede, arheološka obdobja, arheološko najdišče, arheološke metode, ustanove 
      in publikacije. 
  
  
   
    
 Arheološko izkopavanje: seznanitev z metodologijo arheološkega 
      izkopavanja in situ, terenska dokumentacija, terenska konservacija 
      najdb, vodeni ogled arheoloških izkopavanj in (po možnosti) sodelovanje 
      pri izkopavanju. 
  
  
   
    
 Postizkopavalno arheološko delo: konservacija najdb, lepljenje 
      keramike, računalniška obdelava terenske dokumentacije, inventarizacija 
      najdb, prezentacija arheološkega terena in arheoloških najdb. 
  
   
  
  
  diplomirani arheologi
  
  Organizacijske zahteve:
    zaradi dela na terenu in praktičnega dela pri obdelavi arheoloških najdb v 
    skupini ne sme biti več kot 16 dijakov.
  
   
     
      
        OBSEG IN UMESTITEV PROGRAMA
     
   
  
  Skupno 15 ur, v prvem, drugem ali tretjem letniku klasične 
    gimnazije.