KATALOG ZNANJA

Madžarski jezik in književnost je temeljni splošnoizobraževalni predmet z obsežnimi in razvejanimi funkcionalnimi, izobraževalnimi in vzgojnimi nalogami. Po eni strani poglablja kulturo maternega jezika, po drugi strani pa širi izobraženost na literarnem področju.

V dijakih izoblikuje razumevanje in izražanje v maternem jeziku, razvija zmožnost in sposobnost razumevanja govora, razumljivega branja, razumljive, pravilne in lepe madžarske besede in pisave ter pravopsino zmožnost in sposobnost. Ozavešča kultivirano govorno in pisno komunikacijo v različnih govornih položajih. Obogati možnost izražanja spoznanj o njih samih in o svetu, razvije kritično vrednotenje različnih obdobij in estetskih smernic madžarske književnosti oziroma književnosti v madžarskem jeziku.

Pripravlja na ustrezno jezikovno ravnanje v različnih komunikacijskih položajih, na samoizražanje, razvija pa tudi logično razmišljanje in zmožnost učenja do smrti. Nadaljnje je pomembna naloga vzljubiti branje literarnih del, vzbuditi voljo do branja in jo utrditi.

Neguje in ohranja dediščino maternega jezika. Predmet ozavešča poseben položaj madžarskega jezika, in sicer to, da je na dvojezičnem območju Repubike Slovenije madžarski jezik s slovenskim enakopraven uradni jezik, materni jezik Madžarov, ki živijo na dvojezičnem Prekmurju, državni jezik Republike Madžarske in eden od razvitih jezikov današnjega sveta, ki ima tradicijo.

Skupno število ur predmeta je 207, od tega v IV. letniku letno 107 (3 ure tedensko), v V. letniku pa 102 (3 ure tedensko). Letno število ur jezikovnega in literarnega pouka je 50- 50 %. Tako literarne kot jezikovne ure namenjamo predvsem obravnavi obveznih vsebin, vajam in preverjanju. V petem letniku priporočamo vsaj 20 ur pripravo na poklicno maturo.

Dijaki po uspešni zaključitvi V. letnika opravijo poklicno maturo iz madžarskega jezika in književnosti. Katalog znanj določa cilje, vsebino in ocenjevanje izpita.

2. SPLOŠNI CILJI

1. V dijakih se ozavešča pomemben položaj madžarskega jezika kot maternega jezika v zasebnem in javnem življenju.

Zavedajo se, da je:

madžarski jezik kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna ali ena od najbolj naravnih socializacijskih danosti, s pomočjo katerega si najlažje in najbolj uspešno pridobijo in širijo svoja spoznanja in razvijajo svoje zmožnosti;
materni jezik nosilec narodne in narodnostne kulture, nepogrešljiv pogoj za narodno identiteto, osnova za strokovno in splošno izobrazbo;
madžarski jezik na narodnostno mešanem območju v Prekmurju ob slovenskem jeziku uradni jezik, na Madžarskem pa državni jezik.

2. Dijaki spoznavajo pogovorni in knjižni madžarski jezik, natančneje pokrajinski pogovorni jezik, razlikujejo rabo med knjižnim in neknjižnim jezikom. Poznajo sistemske zakonitosti madžarskega jezika in se zavedajo njihovega pomena, zato jih zavestno vključujejo v svoja lastna besedila.

3. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja/gledanja in branja umetnostnih in neumetnostnih besedil ter ustnega in pisnega sporazumevanja.

Vadijo kultivirano jezikovno ravnanje, ki ustreza položaju in v katerem ustrezno izrazijo namero sporazumevanje.
Znajo se ustno in pisno sporazumevati o strokovnih zadevah s sodelavci, strankami in poslovnimi partnerji.
Imajo kritičen odnos do lastnega besedila in besedila drugih, besedila analizirajo iz različnih vidikov ter prepoznavajo morebitne manipulativnost.
V branem neumetnostnem besedilu opazujejo, analizirajo in razlagajo jezikovne elemente;
Tvorijo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

4. Dijaki se pri pouku književnosti razvijajo v kultivirane in razgledane bralce. Ob spoznavanju književnih del razvijejo spoznanje, zmožnosti in sposobnosti in razvijejo estetski občutek, ki omogoča samostojno razumevanje, vrednotenje, primerjavo literarnih del, kar jim omogoča, da si na tak način pridobljena izkušnje vključijo v svoje osebno življenje.

V zvezi s književnimi deli izrazijo svoje mnenje, ubesedijo svoje misli, vtise, čustva, naučijo se strpnosti do drugačnega mnenja.

5. Dijaki v zvezi s književnimi deli spoznavajo najosnovnejše literarnozgodovinske temelje, zgodovino madžarske in svetovne književnosti oziroma spoznanja s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije itd., torej z vsem, kar je nepogrešljivo pri razumevanju literarnih del.

6. Dijaki razvijajo zmožnost literarnega branja leposlovnih del tudi z lastno tvornostjo- ustvarjalnim pisanjem, glasnim interpretativnim branjem in recitiranjem leposlovnih besedil.

7. Dijaki svojo potrebo po stiku z leposlovjem razvijajo tudi z dejavnostmi izven pouka (tekmovanja v deklamiranju, ogled kulturnih prireditev, srečanje s književniki, seznanjanje z literarnimi revijami, literarne ekskurzije, skupni ogledi gledaliških predstav, ogled filmov, sodelovanje pri študijskem tekmovanju Sándorja Petőfi itd).

8. Dijaki spoznavajo in kritično presojajo interpretacijo posameznih literarnih besedil (odrskih, filmskih, radijskih, televizijskih, video itd.) .

9. Ob branju in interpretaciji literarnih besedil sooblikujejo tudi lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot ter se zavedajo o pripadnosti k narodni, evropski in splošni kulturni identiteti.

3.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

FUNKCIONALNI CILJI

1. Dijaki razvijajo kultivirano jezikovno vedenje

Opazujejo in vadijo položaj govorca in poslušalca.
Ob izmenjavi misli pri urah ob poslušanih/prebranih neumetnostnih besedilih spoznajo različna stališča.
Opazujejo in ustrezno uporabljajo jezikova sredstva, ki ustrezajo govornemu položaju, nadalje ogovore in oblike za vzdrževanje stikov z vrstniki in odraslimi.
Opazujejo in zavestno uporabljajo nejezikovna izrazna sredstva.

2. Dijaki poslušajo/berejo neumetnostna besedila in jih interpretirajo.

Pridobivajo si spoznanja in si tako bogatijo svoje osebno in poklicno življenje.
Kritično sprejemajo besedila in tako razvijajo zmožnost logičnega razmišljanja, sklepanja , vrednotenja in utemeljevanja, pa tudi spoštovanja drugačnega mnenja.
Besedila slovnično, pragmatično, semantično, pravorečno in pravopisno razčlenjujejo .

3. Dijaki neumetnostna (vsakodnevna, uradna in strokovna) besedila tvorijo ustno in pisno.

Prizadevajo si za jasno, razumljivo uporabo jezika in za slog, ki ustreza okoliščinam; samostojno uporabljajo jezikovne priročnike.

4. Dijaki razvijajo pragmatično, semantično, izrazoslovno, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost.

IZOBRAŽEVALNI CILJI:

Dijaki ob obravnavi besedil ugotovijo besedilno vrsto, slogovne postopke, posebnosti zvrsti, posebnosti slovničnih kategorij in jih pri tvorjenju besedil ustrezno uporabljajo.
Dijaki razumejo in uporabljajo temeljne jezikoslovne pojme v obravnavanih besedilih.
Razvijajo pravorečne in pravopisne zmožnosti.
Spoznavajo položaj in vlogo madžarskega jezika v Sloveniji, v matični domovini in drugje po svetu.

3.2. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH

3.2.1 FUNKCIONALNI CILJI

3.2.1.1. Dijaki poslušajo/gledajo dvogovorna neumetnostna besedila ter sami pripravijo podobna besedila.

IV.	V.
• intervju • reportaža	razprava uradno poslovanje s strankami in poslovnimi partnerji
Dijaki po poslušanju/branju: ugotovijo okoliščine pogovora (partnerji, kraj, čas, tema), povzemajo pomembnejše misli, ugotovijo javni, uradni ali neuradni značaj besedilne vrste/pogovora, izrazijo svoje lastno mnenje o tem, kar so slišali, svoje mnenje tudi utemeljijo.
Po drugem poslušanju/ogledu: poiščejo bistvene podatke, vrednotijo jezikovno in nejezikovno izražanje sogovornikov, njihov medsebojni stik, svoje mnenje tudi utemeljijo, vrednotijo ustreznost, razumljivost, učinkovitost in jezikovno pravilnost sogovorcev, popravijo morebitne napake.
Sami tvorijo podobna besedila oziroma sodelujejeo v razgovoru, pri čemer upštevajo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost. Sošolci presojajo njihov govorni nastop.

3.2.1.2. Dijaki poslušajo/gledajo enogovorna neumetnostna besedila ter sami pripravijo podobna besedila

IV.	V.
radio/TV-novica poročilo reklama	obvestilo svečani govor referat
Dijaki po poslušanju/branju: besedilno zvrst, temo in namero, povzamejo vsebino, ugotovijo javni, uradni ali neuradni značaj besedilne vrste/pogovora, izrazijo svoje lastno mennje o tem, kar so slišali, svoje mnenje tudi utemeljijo.
Po drugem poslušanju/ogledu: vrednotijo jezikovno in nejezikovno izražanje govorca, svoje mnenje utemeljijo, povzamejo značilnosti besedilne vrste, vrednotijo besedilno vrsto glede na ustreznost, razumljivost, učinkovitost in jezikovno pravilnost, popravijo morebitne napake.
Sami tvorijo podobna besedila oziroma sodelujejeo v razgovoru, pri čemer upoštevajo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost. Sošolci presojajo njihov govorni nastop.

3.2.1.3. Dijaki berejo vsakodnevna, javna in uradna besedila ter sami tvorijo podobna besedila.

IV.

zasebno in uradno pismo,
vabilo, pozdrav,
zahvala, potrdilo

razpis, prošnja,
(strokovni) življenjepis
pooblastilo, potrdilo
objava

Dijaki po branju:

navedejo temo, vrsto in namen besedila,
navedejo tvorca in naslovnika, njuno družbeno razmerje, svoje mnenje utemeljijo,
poiščejo bistvene podatke,
poiščejo in povzamejo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto,
vrednotijo ustreznost, razumljivost, učinkovitost in jezikovno pravilnost besedila, popravijo morebitne napake.

Sami tvorijo podobna besedila oziroma sodelujejeo v razgovoru, pri čemer upoštevajo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost.

Sošolci presojajo njihov govorni nastop.

3.2.1.4. Dijaki berejo poljudnoznanstvena, strokovna in publicistična besedila ter sami tvorijo podobna besedila.

IV.	V.
novica, poročilo, reportaža, intervju, reklama, mali oglasi predstavitev izdelka ali naprave	opis predmeta, kraja, delovnega procesa predstavitev oseb znanstveno-poljudnoznanstveno besedilo delovni dnevnik, poročilo
Dijaki po branju: navedejo tvorca in naslovnika, temo in namero, poiščejo bistvene podatke iz spremnega besedila (tabele, karte, skice...) poiščejo in povzamejo jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto, predvidijo vpliv besedila na naslovnika, prepoznajo morebitno mapipulativnost, poiščejo in povzamejo značilnosti besedilne vrste.
Dijaki po drugem branju interpretirajo besedilo:
1. Določijo zvrst, slogovni postopek in besedilno vrsto.
		Pod učiteljevim vodstvom povzamejo tipične lastnosti besedilne vrste, slogovnega postopka in ubeseditvenega stališča
2. Določijo število povedi, prepoznajo njihovo pomensko-logično in drugo povezanost.
Določijo pomen posameznih povedi, ugotovijo vrsto razmerij med povedmi (na podlagi modalnosti).		Ugotovijo vrsto stavčne zgradbe. Ugotovijo vrsto povedi glede na zgradbo in logično povezanost, naredijo stavčno analizo, narišejo S strukturo. Poiščejo slovnične in pomenske povezovalne prvine v besedilu in določijo njihovo vrsto.
3.Izbranim besedam določijo::
slovarski in sobesedilni pomeni, so-/proti/nadpomenke, člane iste besedne družine stilistično vrednost izvor (tujka, domača, prevzeta) besedno vrsto		vlogo stavčnih členov etimiloške elemente
4. V besedilu poiščejo in razložijo stalne besedne zveze.
5. V besedilu poiščejo strokovne izraze in prepoznajo značilnosti strokovnega besedila.
6. Vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila, popravijo morebitne nepravilnosti in svoje popravke utemeljijo.
Sami tvorijo podobna pisna besedila, pri čemer upoštevajo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost. Svoja besedila lahko pišejo na računalnik ter jih grafično oblikujejo, predvsem nebesedna vidna besedila (tabele, garfikone...). Svoja besedila primerjajo in presojajo.

3.2.2. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH

1. Dijaki pri obravnavi besedil pod vodstvom učitelja povzamejo tipične lastnosti besedilnih vrst, funkcijskih zvrsti, slogovnoh postopkov, besednih vrst, stavčnih členov.

2. Dijaki pri obravnavanju besedil širijo slovnično spoznanje pojmov oziroma spoznajo nove, jih uporabljajo pri tvorjenju in nadaljnji obravnavi besedil.

IV.

jezik, jezikovni kod, govorni položaj, dejavniki sporočanja, jezikovno in nejezikovno sporazumevanje;
materni jezik, tuji jezik, jezik okolja, jezik večinskega naroda, jezik manjšine, dvojezičnost;
temeljna načela: izgovorjava, analiza besed, poenostavljanje, tradicija;
glas, črka, samoglasniki, soglasniki, glasovni sistem , prilagajanje, asimilacija, zlitje, zlog;
poudarek, stavčna intonacija, premor;
besedišče, besedni zaklad, besede prajezika, izposojenke, tuje besede, narečja, strokovni-, skupinski jeziki in razslojenost, pravila;
glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, nedoločnik, nedoločnik infinitiv, deležnik, predlog (stoječi za samostalnikom) predlog, glagolske predpone, poudarni prislov, členek, medmet;
enopomenke, večpomenke, homonimi, sinonimi, blizuzvočnice, protipomenke, onomatopoetične besede;
izrek, frazemi, rekla, pregovori;
povedna, vprašalna, vzklična, pozivna, velelna, želelna poved

slovarski sestavek, geselski članek, osnova besede, obrazilo, znamenje, končnica, pripona, besedotvorje, sestavljenka, sklopi;
besedne zveza, soredje, podredje, priredje;
osebek, povedek, predmet, določila in vrste, prilastki in vrste;
prosti stavek, razširjen stavek, trdilni, zanikalni stavek, zložena poved, priredno in podredno zložena poved, razširjena zložena poved;
besedilo, zgradba, povezanost besedila, uvod, tezni stavek, tema, pisano besedilo, govorjeno besedilo;
slog, leposlovni slog, pogovorni slog,
znanstevni –strokovni slog, znanstveni-poljudnoznanstevni slog, javni slog, retorika, mediji;
jezikovno sorodstvo, jezikovne družine, pravek, prajezik, jezikovni sponmini.

3. Sistemizirajo in bogatijo pravorečna in pravopisna spoznanja.

IV.	V.
melodija govora, hitrost govorjenja, stavčni poudarek, stavčna intonacija, jakost glasu, členitev s premori izrazit govor és glasno branje
temeljna pravopisna načela temeljna pravopisan pravila (abecedni red, deljenje, kratki in dolgi samoglasniki in soglasniki, pisanje lastnih in občnih imen)	temeljna pravopisna pravila (pisanje skupaj in narazen , datiranje, pisanje števnikov, medstavčna in končna ločila )

4. Spoznavajo položaj in vlogo madžarskega jezika v Sloveniji, v matični domovini in drugje po svetu.

I.	II.
Spoznavajo položaj slovenskega jezila v Sloveniji, v matični domovini in drugje oziroma spoznavajo položaj jezikov v Sloveniji	Spoznavajo in znajo uporabljati bistvene socioloingvistične pojme.
Trudijo se uporabljati (regionalni) pokrajinski pogovorni jezik, v lastnem govoru in govoru drugih popravijo narečno izgovorjavo in druge napake.

1.2.2. KNJIŽEVNOST – FunkcionALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razvijanje sposobnosti branja, interpretacije in razumevanja književnih del

1.1. Dijaki pod učiteljevim vodstvom oziroma samostojno poslušajo, berejo in razčlenjujejo obvezna in prostoizbirna literarna besedila (izražajo svoje vtise, svoja mnenja, uvrščajo, razčlenjujejo, primerjajo in vrednotijo).

2. Razvijanje sposobnosti branja, interpretacije in razumevanja literarnih del tako, da dijaki tvorijo ustna in pisna besedila

2.1. Dijaki govorno interpretirajo literarna besedila:

priravijo poročilo, referat,
deklamirajo in nastopajo s proznimi besedili (odlomki).

2.2. Dijaki na podlagi prebranih literarnih del tvorijo psina besedila, pri čemer upoštevajo elemente uporabe šolskega eseja.

2.3. Dijaki se poskušajo v ustvarjalnem pisanju.

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Dijaki so sposobni samostojno povzeti bistvene zamčilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri.

2. Dijaki literarnozgodovinsko in literernoteoretično znanje uporabljajo pri interpretaciji besedil.

3. Opisujejo, definirajo in ustrezno uporabljajo literarnozgodovinske in literarnoteoretične pojme, ki so določeni v učnem načrtu.

4. Dijaki širijo literarno in splošno razgledanost z ekskurzijami, ogledom gledaliških predstav in s spoznavanjem sodobnega madžarskega literarnega in kulturnega življenja.

1.2.2.1. URESNIČITEV FUNKCIONALNIH IN IZOBRAŽEVALNIH CILJEV (PO LETNIKIH)

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razvijanje sposobnosti branja, interpretacije in razumevanja književnih del

IV. letnik	V. letnik letnik
• Dijaki berejo/poslušajo literarna dela, se pogovarjajo o njih in interpretirajo:
• povzetke iz madžarske in svetovne književnosti od starega veka do realizma	• povzetke iz madžarske in svetovne književnosti od konca 19. stoletja do danes
• prostoizbirna besedila,	• prostoizbirna besedila,
• besedila za domače branje.	• besedila za domače branje in besedila, izbranega iz katalogu znanj za poklicno maturo
• Po prvem branju besedila dijaki ubesedijo svoje vtise, mnenja v zvezi z literarnim delom .
• Ob ponovnem poglobljenem branju interpretirajo in razčlenjujejo literarna besedila. Dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem : obnavljajo, povzemajo, poiščejo bistvo, razvrščajo, razlagajo pojme, uporabljajo že pridobljena spoznanja; poimenujejo opažane sestavine, primerjajo, prepoznajo vzročno-posledične povezave; razlagajo, vrednotijo s pomočjo navedenih prvin za interpretacijo, izražajo svoja mnenja, pri čemer navedejo primere:
večinoma pod učiteljevim vodstvom opazujejo in povzemajo oblikovno-kompozicijske značilnosti, prepoznajo njihovo vlogo v besedilu ter miselno, čustveno vsebino in sporočilo literarnega besedila	pretežno samostojno opazujejo in povzamejo oblikovno-kompozicijske značilnosti, prepoznajo njihovo vlogo v besedilu ter miselno, čustveno vsebino in sporočilo literarnega besedila.
pretežno pod učiteljevim vodstvom in po določenih vidikih primerjajo med sabo dve besedili, vadijo sklicevanje na strokovno literaturo.	pretežno samostojno primerjajo dve besedili po določenih vidikih in se znajo sklicevati na strokovno literaturo.
• Dijaki opazujejo in vrednotijo moralne vsebine in estetske vrednote v literarnih besedilih
• izhajajoč iz širšega konteksta, pretežno pod učiteljevim vodstvom izražajo svoja mnenja, ugotovitve izkušnje (npr. obdobje, ustvarjalno pot, spoznanja, doživetja),	izhajajoč iz širšega konteksta prebranega besedila, večinoma samostojno izražajo svoja mnenja, opažanja; argumentirajo,
deloma smostojno navajajo enege ali več znotrajliterarnih argumentov besedila .	večinoma samostojno navajajo nekatere znotrajliterarne argumente
1.1.4. Dijaki pri domačem branju interpretirajo daljša literarna besedila v celoti. Njihova interpretacija vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenja.
Svoja opažanja izražajo v dnevniku branja, obnovah in oznakah.	Napišejo dnevnik branja in poročilo.
Sklicujejo se na strokovno literaturo.	Sklicujejo se na strokovno literaturo.
Na podlagi navedenih prvin opazujejo in interpretirajo ključne prvine v besedilu.	Večinoma samostojno, na podlagi navedenih prvin opazujejo in interpretirajo dve ali več bistvenih značilnosti v besedilu
1.1.5. Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem predelav literarnih besedil.

2. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja, analize in interperatacije s tvorjenjem ustnih in pisnih besedil.

2.1. Govorjenje

IV. letnik	V. letnik
2.1.1. Dijaki najmanj enkrat v šolskem letu pripravijo govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu, upoštevajoč naslednje:
poročajo o prebrani knjigi (predstavijo zgodbo, označijo osebe, določajo čas, prostor, motiv, izrazijo mnenje).	poročajo o prebranem literarnem delu in ga vrednotijo, primerjajo dve prebrani deli in ju vrednotijo.
2.1.2. Učenje na pamet Dijaki najmanj dvakrat v šolskem letu deklamirajo pesem ali prozni odlomek po lastni izbiri, pri čemer utrjujejo spomin, sposobnost reproduciranja in lastnega izražanja. Naučijo se navezave stikov s poslušalci.

Dijaki ob prebranih literarnih delih tvorijo pisna besedila.

IV. letnik

V. letnik

Dijaki pišejo na podlagi bralnih doživetij:

doživljajske spise, vezane na branje literarnega besedila,
obnove,
oznake,
dnevnik branja,
preproste interpretacije - razlaganje-utemeljevanje, osredotočeno na eno tipično prvino ( npr. oznako oseb, na glavni motiv, sporočilo)

napišejo preproste interpretacijo – (razlaganje-utemeljevanje) ; uporabljajo primerno terminologijo,
napišejo preprost primerjalni/razpravljalni spis- primerjava ene vsebinske prvine v dveh prebranih delih; uporabljajo primerno terminologijo,
v svojih spisih ubesedijo argumente, protiargumente, na podlagi svojih literarnih spoznanj sklepajo, posplošujejo , uporabljajao primerno terminologijo,
pripravijo poročilo o obveznih domačih branjih.

2.3. Ustvarjalno pisanje

IV. letnik	V. letnik
Dijaki povečujejo lastno ustvarjalnost: besedilo napišejo tako, da spreminjajo stališče, slog, izberejo naslov, nadaljujejo zgodbo, pišejo dramatizacije in novelistične življenjepise.

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

IV. letnik	V. letnik
1. Dijaki so sposobni samostojno povzeti bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri, ki so navedene med obveznimi besedili in obdobji:
iz madžarskih in svetovnih literarnih del od starega veka do realizma.	iz madžarskih in svetovnih literarnih del od konca 19. stoletja do danes • besedila, ki so navedena v katalogu znanj za poklicno maturo.
2. Dijaki literarnozgodovinsko in literarnoteoretsko znanje uporabljajo pri interpretaciji literarnih besedil:
prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oziroma smeri.	na podlagi znanih podatkov primerjajo med seboj besedila, prepoznavajo podobnosti oziromarazličnosti
3. Ob branju besedil opisujejo in definirajo literarnozgodovinske in literarnoteoretične pojme, navedene v drugi rubriki Vsebine .
4. Dijaki na ekskurziji, ogledu gledališke predstave, filma spoznavajo madžarske kulturne vrednote.

1.2.2.2. VSEBINA

Ponovimo in poglobimo znanja, pridobljena pri poklicnem izobraževenju

IV. letnik

OBVEZNA BESEDILA (obdobja, dela)	POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO	DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA
Biblija Stara zaveza: Prerok Jonas Nova zaveza: Prilika o izgubljenem sinu	Zgradba Biblije, literarni in etični pomen; biblijske zgodbe, prilike, evangelij	zgodbe o nastanku sveta, pasijonske zgodbe, O ljubezni
Iz antične kniževnosti: Homer: Odiseja (odlomki)	Stari vek , antika, homo mensura. Homerjevi epi, zvstne značlnosti epa. Trojanski mit.	Homer: Iliada (I.spev: 1-7. vrstica)
Sofoklej: Antigona	Srednjeveško grško geldališče. Tebanski mit. Zgradba drame, tragedija, tragičnost, tragični junak, katarza. Moralna vprašanja in odgovori.	Sofoklej: Kralj Ojdip
Srednji vek	Podoba sveta , umetnost srednjega veka, literarne zvrsti v srednjem veku (himna, legenda), kodeks, umetnostni slog.	Dante: Božanska komedija
Pogrebni govor in moledovanje Staromadžarsko Marijino objokovanje	Nastanek madžarske književnosti. Jezikovni spomini: značilnosti, pomen le-teh v nacionalni kulturi.	Gellértova legenda
Renesansa	Nastanek in značilnosti renesanse, humanizem	Boccaccio: Dekameron (Peti dan, 9. novela)
Shakespeare: Romeo in Julija	Angleško renesančno gledališče in drama. Zgradba drame, humanistične vrednote; oznaka oseb
Barok	Nastanek baroka, baročno pojmovanje sveta
Miklós Zr í nyi: Sigeška nevarnost	Teme in zgradba baročnega epa, moralna zmaga Szigetv árcev
Bálint: Balassi: Najde Julijo…	Značilnosti madžarske rensanse; razvoj lirike v madžarskem jeziku, značilnosti renesančne ljubezenske lirike	Janus Pannonius: Hvaljenje Pannónije
Klasicistična drama	Francosko klasicistično gledališče in značilnosti drame, trojna enotnost
Moliere: Tartuffe	Značilnosti komedije; komični junak; situacijska in značajska komika, verbalna komika. Tartuffovska načela.
Razsvetljenstvo	Razsvetljenska podoba sveta; racionalizem in empirizem; klasicizem, sentimentalizem; Sturm und Drang. Značilnosti madžarskega razsvetljenstva, vloga in pomen gibanja za prenovo jezika		Enciklopedisti
Csokonai Vitéz Mihály: K Upanju	Elegija, oda, pesem; zgradba; pesmi, vloga časovne ravni		Bessenyjeijev kulturni program
Dániel Berzsenyi: Približajoča se zima	Elegija, pesnitev s soočanjem časa		Madžarom I.
Romantika	Značilnosti romantike, človeški ideal; liričnost; Byronizem
Puškin: Jevgenij Onjegin	Roman v verzih, »odvečni človek«		Heine: Vzamem te na pesniško krilo
Reformacija	Pomen (domovina in napredek), literarno življenje v tem obdobju
József Katona: Ban Bánk	Dramski konflikt, zgradba, zgodba, oznaka junakov; prepletanje zasebnega in javnega življenja
Ferenc Kölcsey: Himna	Himna, zgodovinski nazor pesmi (motiv greha in pokore), časovne ravni		Parainesis
Mihály Vörösmarty: Manifest	Oda, retorična zgradba, vizija narodove smrti		Csongor in Tünde
Sándor Petőfi: Svoboda, ljubezen… Pesniki XIX. stoletja Ob koncu septembra	Ars poetika, pesništvo videnja; vloga oznanjevalca prihodnosti Pesništvo o soprogah; elegija; podoba slik, sistem vzporednosti in nasprotij		Ena misel me boli, Nacionalna pesem Apostol Večer doma Pristava pozimi, Drevo bom, če…, Kako naj te poimenujem?
János Arany: Toldijev večer Gospa Neža	Ljudskost; elegični ep; Domovinski nazor Toldija in kralja Ludvika Balada, enoglasna in večglasna zgodovinska in psihološka balada		Szondijevi dve oprodi Epilog
Od romantike do realizma
Mór Jókai: Zlati človek	Izpovedni roman, motivi, boreči se junak; romantične in realistične oznake
Kálmán Mikszáth: Dolg Ane Bede	Mikszáthov pripovedni način (anekdota, humor), upodabljanje kmetov na nov način, kritika družbe		Tista črna pega
Imre Madách: Človeška tragedija	Zgradba dramska pesnitve, temeljno vprašanje; vloga Adama, Eve in Luciferja
Realizem, naturalizem	Nastanek in značilnosti; realistični roman, naturalizem
Stendhal: Rdeče in črno	Romantični realizem; simboličnost prizorov, vrednostni sistem glavnega junaka; družbena kritika		Čehov: Galeb Dostojevski: Zločin in kazen
Gogolj: Plašč	Groteskna pripoved, novela o činovniku (uradniku) popačen vredostni sistem glavnega junaka, simbolična vrednost ukradenega plašča		Čehov: Smrt činovnika

V. LETNIK

OBVEZNA BESEDILA (obdobja in dela)	POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO		DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA
Iz ustvarjalnosti od konca 19. in začetka 20. stoletja	Simbolizem, impresionizem, dekadenca Avantgardne smeri Oživitev madžarskega literarnega življenja na začetku 20. sz.; Zahod		Baudelaire: Stiki
Endre Ady: Sin Góge és Magóga... Poet Hortob á gyja Jastrebova svatba na suhem listju	Novosti Adyjevega pesništva, simboli, simbolistično- sececistični pogled, lirska ars poetika in napad na program Videnjska pokrajinska pesem, simbolični sistem nasprotij, dramatičnost umetnostne vrste Ambivalenca Lédine ljubezni		R ad bi bil, če bi me imeli radi Mi rabimo Mohács Nejeverno verjamem v boga Sorodnik Smrti Hranim tvoje oči
Zsigmond Móricz: Barbari	Baladna pripoved, pisateljev način pripovedovanja (dramska zgostitev), vloga motiva, pisateljevo sporočilo		Tragedija
Mihály Babits: Jonasova knjiga	Pripovedna pesem, zgradba in slog (ironija, pesniško sporočilo)		Pred veliko nočjo Med jesenom in pomladjo
Dezső Kosztolányi: Ključ Kopanje	Tema novele, slogovne načilnosti; upodabljanje odnosa med odraslim in otrokom		Sladka Ana
Frigyes Karinthy: Srečanje z nekim mladeničem	Pedstavitveni način pisatelja, primerjava značaja odraslega moškega in mladeniča (mladostniški jaz)
Kafka: Preobrazba	Odtujenost, fantastika, groteska, tragedija, možnosti interpretacije
Camus: Tujec	Eksistencializem; ali je malobrižnost sprejemljivo ravnanje proti absurdnosti sveta
Attila József: S čistim srcem Pri Donavi Morda hitro izginem	Pesem, zgradba pesmi in miselni tok, sporočilo Miselna pesnitev; vodna predtstava; struktura in sporočilo Pesnitev s soočanjem bivanjske in časovne tematike; pesniško sporočilo		Oda Na obrobju mesta S kolom sem prišel In glej! Našel sem domovino
Miklós Radnóti: Sedma ekloga	Pesniška tema; ekloga; notranja drama pesniškega jaza	Ne morem vedeti Prisilni sprevod Razglednice
Iz literarnih ustavarjaanih del po 2. svetovni vojni
István Örkény: Tótovi	Združitev resničnosti in absurda ; popačenost osebnosti, prilagajanje, samopredaja, uporništvo, pisateljevo sporočilo	László Németh: Groza, Žalovanje Géza Ottlik: Šola na meji Sándor Márai: Sveče so dogorele Örkény – enominutne
Tibor Déry: Ljubezen	Tema in zgradba novele, biblični motivi, pisateljevo sporočilo
Iván Mándy: Pod 16.sletom	Način pisateljevega upodabljanja ; postojanke dečkovega poniževanja
László:Nagy Kdo prenese Ljubezen?	Filozofska pesem, ars poetika; pesniško sporočilo	Gyula llyés: Venec Lőrinc Szabó: Povsem zanič
János Pilinszky: Štirivrstičen	Teme in motivi Pilinszkyjevega pesništva, pesniški način upodabljanja (strnjenost) ; slikovna ubeseditev človekove osamljenosti in utesnjenosti, odtujenega od sveta	Apokrif
Imre Kertész: Brezusodnost	Teme romana, sporočilo, značilnosti pisateljevega upodabljanja; ironija, vloga otroškega pripovedovalca

4. TEMELJNI STANDARDI

Madžarski jezik
Standard (katalog znanj) za jezikovni pouk sestavljajo:
- nepogrešljivi elementi funkcionalnih ciljev
- osnovni elementi izobraževalnih ciljev

Madžarski jezik
Standard (katalog znanj) za pouk književnosti sestavljajo:
- nepogrešljivi elementi funkcionalnih ciljev
- osnovni elementi izobraževalnih ciljev
- obvezne vsebine oziroma pojmi in prvine za interpretacije

5. DIDAKTIČNA NAVODILA IN MEDPREDMETNA POVEZAVA

Pri predmetu madžarski jezik in književnost se dijaki ukvarjajo predvsem z besedili: poslušajo, berejo, razčlenjujejo in tvorijo (govorno in pisno) besedila, ki ustrezajo njihoviim spoznavnim zmožnostim, izkušnjam in interesom. Tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmožnosti ter si uzaveščajo temeljne razlike med neumetnostnimi in umetnostnimi besedili.

Izhodišče pouka pri predmetu madžarski jezik in književnost je obravnava neumetnostnih in umetnostnih del, ki jim je namenjenih 50-50 %. V petem letniku moramo za pripravo na poklicno maturo zagotoviti vsaj 20 ur.

Jezikovna vzgoja

Prvoten cilj jezikovne vzgoje je izoblikovanje kulturnega jezikovnega vedenja. Dijaki se morajo zavedati, da je za uspešno poslovno življenje potrebno tudi to, da so v dvogovornih komunikacijskih položajih in sporazumevanju z manjšimi skupnostmi (s strankami, poslovnimi partnerji) uspešni. Nadaljnji pogoj tega je poznavanje strokovnega jezika. Letne učne načrte in načrte za posamezne ure je treba načrtovati tako, da učne cilje in vsebine prilagodimo zahtevam in zmožnostim posameznih dijaških skupin. To pomeni, da npr. obravnavane besedilne vrste glede teme in namena izberemo primerno posameznim skupinam dijakov. Učitelj mora skrbno načrtovati svojo uro , za uspešno uresničitev bo potreboval veliko zbiralnega materiala (zbiranje ustreznega besedila, v določenih primerih ustvarjanje le-teh). Razen tega mora tesno sodelovati s svojimi poklicnimi kolegi, po eni strani zato, da lahko tudi oni dobro načrtujejo, po drugi pa zato, da lahko madžarski jezik kot učni jezik bolje razvijajo.

Učni načrt določa dejavnosti in vsebine, ki so potrebne za procesno uresničevanje standardov in splošnih ciljev v celoti. Pouk maternega jezika v srednji šoli je sestavni del nadaljevanja osnovnošolskega in poklicnega izobraževanja. Se povezuje z življenjskimi izkušnjami in znanjem, z vsebinami jezika, književnost, tujih jezikov in drugih predmetov.

Djaki pri jezikovnih urah razvijajo komunikacijsko sposobnost na vseh štirih področijih -poslušanje, govorjenje, branje in pisanje . Med tem razvijajo tudi druge sposobnosti npr. zmožnost koncentracije, zmožnost različnih bralnih strategij, tvorjenja besedil in se uzavešča v njih, da besedilo ne vsebuje podatke le o resničnem življenju, ampak tudi o sporočevalcu, zato morajo biti kritični tako do lastnih besedil, kot do besedil drugih oziroma morajo biti motivirani za interperatcijo le-teh in za popravljanje na različnih ravneh. Pri razumevanju in tvorjenju besedil upoštevajo različne govorne položaje (npr. uradni, neuradni) in razlilčne naslovnike. Poskušajmo razviti tudi njihove kooperacijske zmožnosti in zmožnosti za reševanja problemov, kar je eden izmed osnovnih pogojev trga delovne sile tretjega tiosočletja. Zato moramo dejavnost učne ure načrtovati tako, da se lahko vsak dijak izraža in sodeluje. Oblike izobraževanja (frontalne, skupinske in drugo delo) izberemo glede na naravo dejavnosti, če je možno damo prednost delu v parih in skupinah.

Dijaki sprejemajo (poslušajo, berejo) in interpretirajo dvogovorna in enogovorna javna, uradna, poljudnoznanstvena, strokovna in publicistična besedila, usvajajo sposobnost tvorjenja dvogovornih in enogovornih nemetnostnih besedil. Z besedili se najprej soočijo kot sprejemniki, nato pa kot tvorci. Tako se postopno uveljavlja načelo postopnosti.

Po učnem načrtu je enako pomembno razvijanje vseh štirih področij (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) . Med obravnavanimi besedili imajo pomembno vlogo strokovna besedila, ki se bodo kasneje povezovala s poklicnim življenjem dijakov. Ob izbiranju le-teh se potrudimo zbrati tudi nekontinuirana besedila (tabele, grafikone, skice).

Poseben problem pomeni obravnava slišanih neumetnostnih besedil , ker nimamo na razpolago takšne zbirke besedil. Učitelj se lahko zanese le na lastno iznajdljivost: potrebne besedilne vrste lahko zbere z radijskih in televizijskih programov, ali pa pripravi takšne posnetke sam oziroma v sodelovanju z dugimi. V zvezi s slišanimi besedili nas zanimajo predvsem semantične in pragmatične prvine (zvrst, tema, pomembni podatki, okoliščine).

Po obravnavi slišanih neumetnostnih besedil sledi tvorjenje govornih besedil . Dijaki tvorijo enogovorna besedila po lastni izbiri, ali v določeni temi (strokovni pogovori). Za izbrano temo zbirajo podatke, jih razvrščajo in umestijo v besedilo; pri izbiri jezikovnih sredstev spostujejo načela ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti. Ustna irazna zmožnost se razvija z ustnim spraševanjem oziroma ob razgovorih, pogovorih o književnosti, nastajanju madžarskega jezika in njegovem razvoju, o vlogi jezika v državi in družbi.

Ker je eno najpomembnejše sredstvo učenja razumno branje, morajo dijaki čim več brati. Izbrana besedila naj bodo kratka, manj zahtevna, da dijaki ne zgubijo volje do branja. Njihovo razumevanje poskusimo preveriti s čim bolj raznolikimi nalogami. Za obravnavo obstaja več načinov, te moramo izbrati v skladu z besedilno vrsto. Vsekakor je priporočljivo razvijanje naslednjih področij:

splošno razumevanje besedila (obravnava besedila kot celote),
iskanje povratnih informacij (natančen pregled besedila, izbira želene informacije),
razlaga besedila (povezava v pare razpoložljivih podatkov in informacij, ki niso prisotni na ekspliciten način; osredotočenje na podrobnosti),
odziv na vsebino besedila (vrednotenje trditev, ki so v besedilu),
odziv na oblikovne prvine besedila (vrednotenje kakovosti in ustreznosti besedila).

Obravnavo besedila začnemo z obnovo spoznanj, ki so povezana z besedilom, zaključna faza pa je tvorjenje besedil. Ob branih besedilih, razen razumevanja besedil v drugi fazi, opravimo tudi celotno jezikovno-slovnično razčlembo.

Dijaki pisno tvorijo predvsem javna in strokovna besedila. Pri pisanju se usposabljajo za tvorjenje dvogovornih in enogovornih besedil. Zavedajo se, da je tvorjenje besedil načrtovana dejavnost, uspešnost pa je odvisna od poznavanja teme, zvrsti, tvorca, nadalje od jezikovne zmožnosti in zakonitosti ter od naslovnika. Pri tvorjenju besedila razvijajo besedni zaklad, pragmatične, pravorečne in pravopisne zmožnosti, nadalje popravijo svoje najpogostejše slogovne in pavopisne napake. Paziti moramo, da pri ocenjevaju pisno tvorjenega besedila pravopis, ki ga lahko hitro presodimo, ne vpliva na oceno bolj kot je to potrebno, saj je v teh primerih bolj pomembna zvrstna in vsebinska ustreznost.

Obravnava neumenostnih besedil poteka po naslednjih možnih korakih:

napoved/ugotovitev teme in besedilne vrste, preden jo dijaki poslušajo/gledajo, oziroma
preberejo – zberejo/obnovijo predznanje
dijaki med poslušanjem (in gledanjem) oziroma branjem, ali potem zapisujejo/izberejo bistvene podatke, dejstva, ali jih podčrtujejo v besedilu;
po poslušanju ali branju razčlenijo besedilo; vodeno ali samostojno pedstavijo besedilno vrsto, temo, okoliščine nastajanja, obnovijo vsebino, izražajo svoje občutke, doživljanje, in svoje mnenje o besedilu, tega tudi utemeljijo; v prebranem besedilu poiščejo jezikovne posebnosti, jih vrednotijo pragmatično in jezikovno (prepoznajp primere slovničnih pojmov, jih poimenujejo, izpišejo, v določenih primerih razvrščjao v razrede, kategorije, sisteme).
po razgovoru o besedilu oziroma razčlembi le-tega tvorijo podobna ustna in pisna besedila (govorni nastop ali spis v pisni obliki).

Dijaki pri razvijanju zmožnosti sporedno spoznavajo značilnosti jezikovnega sistema, uporabljajo osnovne jezikoslovne pojme in izraze, nekatere določijo in ponazorijo s primeri.

V okviru dela z neumetnostnimi besedili obravnavamo različne besedilne vrste iz sveta sodobnih medijev in interneta.

Pri vzgoji maternega jezika je oblikovanje osebnosti, razvijanje načina razmišljanja in uzaveščanje vrednot uresničljivo skladno s književno vzgojo. Zaradi tega jezika pri urah pouka maternega jezika ne predstavljamo predvsem kot strukturo, ampak se mu lahko približamo tudi tako, da je posredovalec kulture in vrednot, da je najpomembnejše sredstvo pridobivanja informacij in posredovanja let-teh, ter osnova in nosilec drugih kulturnih področij in izjemen človeški dosežek.

Pouk knijiževnosti/ književna vzgoja

Književna vzgoja je namenjena razvijanju jezikovno-komunikacijskih zmožnosti in vzgoji človeka. Cilj je tudi vzgojiti bralca, zato je branje najosnovnejša dejavnost, na katero se mora učitelj dobro pripraviti. Brez poznavanja književnega dela ne more priti do sprejema umetniškega dela.

Učitelj naj privede do spoznanja, da književnost pomaga pri razmišljanju o nas samih in da se z njeno pomočjo znajdemo v svetu, ki nas obdaja. Z izbranimi književnimi deli naj dijakom pomaga sprejemati osebnosti drug drugega in izoblikovati toleranco do različnih mnenj.

Učni načrt za pouk književnosti navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in vsebine, potrebne za procesno uresničevanje standardov in splošnih ciljev v celoti.

Funkcionalni cilji so prednostne dejavnosti, ki pomenijo postopno uresničevanje splošnih ciljev pouka književnosti:

branje in postopoma čedalje samostojnejša interperatcija ter primerjanje leposlovnih besedil,
samostojna govorna tvornost besedil,
samostojna pisna tvornost besedil,
povzemanje dejstev in posplošitev na podlagi literarne zgodovine in osnov literarne teorije.

Zaradi čim bolj uspešnega pouka književnosti predlagamo, da se upošteva naslednje:

Pri dejavnosti dijakov je treba spoštovati načelo postopnosti .

V četrtem letniku pričakujemo od dijakov predvsem doživljajsko, vodeno interpretacijo. Dijaki delno že samostojno interpretirajo temo, sporočilo književnega dela. Stilistično analizo in analizo zgradbe opravijo še ob veliki pomoči učitelja.

Dijaki naj bodo ob zaključitvi izobraževanja sposobni večinoma samostojne interpretacije literarnih del, celotne razčlembe, ki temelj na literarnem spoznavanju (tema, sporočilo, zgradba).

Pri samostojni interpretaciji, primerjalni analizi in ocenjevanju naj se tudi uveljavi načelo postopnosti . Postopoma razvijamo tudi zmožnost interpretacije in vrednotenja domačega branja.

Dijaki naj imajo stike s književnostjo ob postopnosti interpretativne dejavnosti vseskozi na osebnem doživljanju.

Doživljajsko sprejemanje različnih literarnih del, razumevanje in vrednotenje le-teh lahko spodbudimo z različnimi oblikami pouka.

Motivacija (čustveno- razpoloženjska prvina priprave) naj bo prva faza interpretacije literarnih del. Učiteljevo predstavitveno branje ima didaktične in tehnično- jezikovne, ter vsebinske zahteve, vendar naj ne bi nobena ura obravnave minila brez branja dijakov.

Poleg frontalnega vodenega dialoga (pogovor, govor) naj bo pri interpretaciji literarnih del v ospredju delo v dvojicah. To metodo uporabljamo predvsem takrat, kadar dijaki izražajo svoje subjektivno mnenje, stališče do prebranega in vrednotenje. Zlasti pri govornem izražanju vtisov in presoje so v pogovoru s sošolci manj zadržani kot v dialogu z učiteljem.

Z različnimi oblikami pouka spodbujamo dijake k ustnemu ali pisnemu opisovanju sprejemanja literarnih del.

Vsak dijak naj bi v obeh letnikih pripravil vsaj en govorni nastop ( obveznih ali prostoizbirnih del ). Eno predstavitev prostoizbirnega branja oziroma deklamacijo učitelj tudi oceni (po ustrezni pripravi in izurjenosti)

Razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil je izredno pomembno, zato naj učitelj poskuša napisati z dijaki (v šoli in doma) čim več krajših-daljših besedil, kajti to je edini način, da jih usposobi za pisanje zahtevnejših literarnih spisov ob razpoložljivem majhnem številu ur. Zaradi uspešnega napredovanja morajo dijaki že v četrtem letniku usvojiti tehniko pisanja šolskih literarnih esejev, da bi bili v petem letniku dejansko zmožni napisati razpravljalni oziroma razlagalni literarni spis. Ker razpolagajo dijaki v programih strokovnih šolah verjetno z manj zagotovimi jezikovnimi kompetencami, mora učitelj v času dvoletnega izobraževanja posvetiti posebno pozornost za odpravljanje morebitne pomanjkljivosti . Razvoj lahko pričakujemo le v primeru, če učitelj dosledno popravi pisne izdelke dijakov - kar ne pomeni, da vsako besedilo tudi ocenimo in ob skupnem popravljanju, pogovoru kontinuirano spremlja razvoj posameznih dijakov ter poskuša privesti do razvojne stopnje dijake s pomanjkljivostmi.

Ustvarjalno pisanje presega standardne zahteve; učitelj spodbuja ustvarjalnost dijakov, njihova dela običajno ne oceni, ampak samo besedilno vrednoti (voditi nas mora pozitivna motivacija.

Pregledno znanje o literarni zgodovini in literarni teoriji (Glej rubriko Pojmi, prvine za interpretacijo) usvojijo ob branju/analizi/interpretaciji besedil ob učiteljevih razlagah, ali pa samostojno iz učbenikov in druge njim primerne strokovne literature (si pridobijo spoznanja o obdobjih, slogovnih usmeritvah, življenjskih delih posameznih književnih ustvarjalcev opišejo/definirajo pojme, v novih besedilih jih samostojno prepoznajo in jih poimenujejo.

Učitelj lahko svoje delo organizira na podlagi tematskih sklopov letnega delovnega načrta/učnega načrta, ki pa mora biti usklajen s cilji, določenimi v učnem načrtu.

6. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

Preverjanje in ocenjevanje je smotrno skrbno načrtovati v letnem načrtu. Pomembno je, da naredimo razliko med obema in da preverjanja ne uporabimo le za to, da bi prišli do ocene. Če preverjanje zadošča namenu, pri pisnih šolskih nalogah in testih ni potrebno ponavljanje.

Učitelj s preverjanjem ugotovi raven znanja in zmožnosti dijakov. Glede na to, kdaj je preverjanje opravljeno, ima tri funkcije:

ugotovi predznanje (pred posamezno snovjo ali tematskim sklopom),
ugotovi stopnjo zmožnosti usvojitve novih znanj (tekoče, pred obravnavo nove snovi),
ugotovi pregledno znanje (na koncu posameznega tematskega sklopa ali druge zaključene celote).

Dijakom je treba na začetku šolskega leta povedati, kaj in kako ocenjujemo in treba jih je seznaniti s kriteriji ocenjevanja.

Madžarski jezik

P reverjanje pri jezikovnem pouku poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin. Zunanje preverjanje pomeni poklicna matura, notranje preverjanje pa je :

delno sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmožnosti, pa tudi opisovanja in razlage ter ponazarjanje strokovnih jezikoslovnih izrazov,
celovito pa se preverjajo kompleksnejše dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih (sklenjeni govorni nastop, tvorba raznih besedilnih vrst, razčlenjevanje neumetnostnega besedila oziroma primerjalno vrednotenje umetnostnih in neumetnostnih besedil).

Književnost

Pri pouku književnosti preverjanje poteka v okviru standardnih dejavnosti in obveznih / dopolnilnih ter prostoizbirnih vsebin. Poklicna matura pomeni z unanje preverjanje.

Naloge notranjega preverjanja in ocenjevanja:

ugotoviti raven znanja posameznih dijakov in razreda,
razvijanje zmožnosti in sposobnosti dijakov za nastop za izpostavljanje bistva, razvijanje zmožnosti samostojnosti, iznajdljivosti, ocenitev položaja in ohraniti sistematične volje do učenja.

Oblike notranjega preverjanja:

preverjanje pisne domače naloge (mora biti načrtovano)
ustno preverjanje – ena varianta je kolektivno preverjanje,
pisno preverjanje (učni listi, testi in domače naloge – preverjamo zmožnost interpretacije besedila, literarno kulturo).

Ustno preverjanje je zelo pomembno, saj pomeni vajo za izražanja mnenj, za nastopanje in govora, učitelj lahko na ta način razvija govorno kulturo in jih vzgaja na rabo lepe madžarskes besede. Z vidika razumevanja in sprejemanja književnosti ni odločilno dejansko znanje, ki ga preverjamo ob pisnih nalogah, ampak to, kako zna npr. dijak ravnati z umetnostnim besedilom. Pri pisnem preverjanju po zaključitvi obravnave posameznih tematskih sklopov pride v poštev le obsežno znanje. Ustna preverjanja morajo biti torej redna.

Med šolskim letom ocenjujemo naslednjo ustno dejavnost:

tvorbo enogovornih in dvogovornih neumetnostnih besedil,
interpretacijo prebranega umetnostnega besedila (vsebina, oznaka, drugo...)
izrazni nastop s pesmijo ali odlomkom proze oziroma drame.
besedila ( vsebina, oznaka, drugo...),

Med šolskim letom ocenjujemo naslednjo pisno dejavnost:

razumevanje slišanega neumetnostnega besedila
razumevanje prebranega neumetnostnega besedila z nalogami, s katerimi se oceni zmožnost uporabe jezika, pravopisa in jezikovne pravilnosti,
pisno tvorjenje neumetnostnega besedila,
pisanje spisa (razpravljalni, analitični-vrednotenjski, pripovedni, opisni, doživljajsko poročilo, obnova vsebine, oznaka, ustvarjalno pisanje).

7. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

V programih srednjih šol lahko uči madžarščino, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naziv profesor madžarskega jezika ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih predpisuje Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja.