I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet madžarski jezik in književnost je temeljni splošnoizobraževalni predmet, ki ima široko razvejane funkcionalne, izobraževalne in vzgojne naloge. Z ene strani razvija kulturo maternega jezika, z druge strani pa bogati literarno izobraženost.

V dijakih oblikuje sposobnost sporazumevanja v maternem jeziku, razvija zmožnost slušnega in bralnega razumevanja besedila, z upoštevanjem razumljive, pravilne in lepe madžarske besede ter pravopisa. Omogoča usvojitev kultivirane ter učinkovite govorne in pisne sposobnosti sporazumevanja v najrazličnejših okoliščinah. Bogati možnosti za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in kritično vrednotenje umetnosti v madžarskem jeziku iz različnih dob in estetskih usmeritev.

Oblikuje njihovo širšo kulturno razgledanost, formira etične, estetske in moralne vrednote ter (samo)zavest. Usposablja za pravilno jezikovno vedenje, »mnogovrstno« izražanje (tvorba dvogovornih in enogovornih ustnih in pisnih besedil, njihovo vrednotenje, uporaba strokovnih terminov ter tvorba in analiza umetnostnih in neumetnostnih besedil), hkrati pa razvija sposobnost logičnega mišljenja, samostojnega učenja in samorazsvetljevanja. Njena pomembna naloga je, da s spodbujanjem in utrjevanjem volje do branja pripomore k vzljubitvi branja literature.

Neguje in nadaljuje tradicijo dediščine maternega jezika. Uzavešča poseben položaj madžarskega maternega jezika, to, da je madžarščina na dvojezičnem področju v Republiki Sloveniji enakovredna uradnemu slovenskemu jeziku, da je v dvojezičnem Pomurju živečim Madžarom materni jezik, v Republiki Madžarski pa državni jezik in danes eden izmed razvitih svetovnih jezikov s svojo zgodovino.

Predmet obsega skupno 490 ur, od tega je 140 ur letno (4 ure tedensko) namenjenih za 1. in 2. letnik, 105 ur letno (3 ure tedensko) pa za 3. in 4. letnik. V vsakem letniku je polovica ur namenjenih pouku književnosti, polovica pa jezikovnemu pouku. Pribižno 60% ur pouka književnosti namenimo obravnavi obveznih učnih vsebin, utrjevanju in preverjanju, v preostalih 40% ur se ukvarjamo s prostoizbirnimi vsebinami. V 4. letniku priporočamo vsaj 15 ur priprav na maturo iz strokovne smeri.

II. KATALOG ZNANJ

1.1. SPLOŠNI CILJI

1. Dijaki razvijajo pozitiven odnos do njihovega madžarskega maternega jezika. Uzavestijo, da madžarski jezik ni le primarno sredstvo za njihovo razmišljanje in izražanje, temveč tudi osnova za obvladovanje najnujnejših tehnik pri usvajanju znanja in učenju za dosego osnovne izobraženosti oziroma osnova za najosnovnejše spretnosti in sposobnosti.

2. Dijaki uzavestijo poseben položaj njihovega madžarskega maternega jezika, to, da je materni jezik nosilec narodne in narodnostne kulture, neobhoden pogoj za zavestno narodno identiteto, in temelj za strokovno in literarno izobraženost.

3. Dijaki se zavedajo, da je madžarščina, podobno kot katerikoli drugi živi jezik, sodoben jezik z razvitim jezikovnim sistemom in neizčrpnimi možnostmi ustvarjalnega izražanja.

4. Dijaki obvladajo madžarski pogovorni in knjižni jezik, natančneje pokrajinski pogovorni jezik, zavedajo se različnih okoliščin za rabo knjižnih in neknjižnih zvrsti.

5. Dijaki usvojijo društveno-družbene dejavnosti, za sodelovanje potrebne jezikovne in komunikacijske sposobnosti, primeren kulturni jezikovni odnos pri pravilih ustnega in pisnega izražanja, pri vrstah, okoliščinah in vsakokratnih situacijah; z različnimi jezikovnimi danostmi uspešno rešujejo probleme v danih življenjskih položajih, tako da si s tem krepijo samozavest in zmožnost spoštovanja mnenj drugih.

6. Dijaki razmišljujoče in kritično sprejemajo (poslušajo/berejo) in tvorijo (govorijo/pišejo) različna umetnostna in neumetnostna besedila ter tako ne samo da si pridobivajo nove informacije in spoznavajo domačo in tujo kulturo, temveč si tudi razvijajo logično mišljenje, sposobnost sklepanja in utemeljevanja, bogatijo svoje osebno in poklicno življenje. Usvojijo in izbrano uporabljajo jezik svojega strokovnega področja.

7. Dijaki izoblikujejo kritičen odnos do svojih in tujih besedil, zlasti medijska in propagandna besedila primerjajo s svojimi, jih vrednotijo iz različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost.

8. Dijaki spoznavajo sistemske zakonitosti madžarskega jezika, zavedajo se njihovega pomena in jih zavestno vključujejo v svoja besedila.

9. Dijaki se pri pouku književnosti oblikujejo v kultivirane in razgledane bralce. S spoznavanjem leposlovnih del se v njih izoblikujejo znanja, sposobnosti, zmožnosti, estetski čut, ki omogočajo samostojno razumevanje in vrednotenje književnih besedil, tako pridobljene izkušnje pa lahko dijaki vpletejo v svoje individualno življenje.

10. Dijaki, v povezavi z literarnimi deli, spoznavajo temelje literarne teorije, zgodovino madžarske in svetovne književnosti oziroma si pridobijo znanja iz zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije itd., ki jih potrebujejo za razumevanje knjižnih pojavov.

11. Dijaki z ustvarjalnim pisanjem, glasnim interpretativnim branjem in recitiranjem leposlovnih del razvijajo zmožnost kritičnega in izbirnega branja.

12. Dijaki razvijajo sposobnost sprejemanja književne ustvarjalnosti tudi pri obšolskih dejavnostih (pripravljanje recitalov, obisk kulturnih prireditev, stik s književnimi ustvarjalci, seznanjanje z izhajajočimi literarnimi revijami, pri literarnih izletih, skupni obiski gledaliških in kino predstav itd.).

13. Dijaki kritično presojajo razmerje med znanimi književnimi besedili in njihovimi poustvarjalnimi interpretacijami (odrskimi, filmskimi, radijskimi, televizijskimi, videom itd.).

14. Dijaki ob branju in interpretaciji literarnih besedil razvijajo svoje vrednote, ob tem se zavedajo svoje narodne in vseobsežne kulturne pripadnosti.

1.2.1. MADŽARSKI JEZIK – FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razumevanje in tvorjenje besedil

1.1. Razvijanje sposobnosti dvogovorne komunikacije.

1.1.1. Dijaki poslušajo/gledajo govorjena dvogovorna besedila.

1.1.2. Dijaki sami tvorijo govorjena dvogovorna besedila.

1.1.3. Dijaki berejo dvogovorna besedila.

1.1.4. Dijaki sami tvorijo pisna dvogovorna besedila.

1.2. Razvijanje sposobnosti enogovorne komunikacije.

1.2.1. Dijaki poslušajo/gledajo enogovorna besedila.

1.2.2. Dijaki sami tvorijo govorjena enogovorna besedila.

1.2.3. Dijaki berejo zahtevnejša enogovorna besedila.

1.2.4. Dijaki sami pišejo enogovorna besedila.

2. Poznavanje jezika in jezikovna raba

2.1 Bogatenje besednega zaklada (vključno s strokovno terminologijo) ter razvijanje pragmatičnih, logičnih, slovničnih (jezikovno pravilnostnih, pravorečnih in pravopisnih) zmožnosti.

2.2 Spoznavanje jezikovnega okolja oziroma vloge in položaja madžarskega jezika.

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Jezikovna in slovnična znanja

1.1 Dijaki spoznajo pomembnejše mejnike v razvoju madžarskega pogovornega in knjižnega jezika.

1.2 Dijaki spoznajo najznačilnejše lastnosti madžarskega pogovornega in knjižnega jezikovnega sistema.

1.3 Dijaki uporabljajo temeljne jezikovne izraze, najpomembnejše strokovne pojme pa tudi razložijo.

1.2.1.1. OPERATIVIZACIJA FUNKCIONALNIH IN IZOBRAŽEVALNIH CILJEV (PO RAZREDIH)

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razumevanje in tvorjenje besedil

1.1. Razvijanje sposobnosti dvogovorne komunikacije.

1.1.1. Dijaki poslušajo/gledajo ter analizirajo govorjena dvogovorna besedila.

- intervju

- debata

- poročilo

- debata

- poročilo

- okrogla miza

Pred poslušanjem/gledanjem:

- Pokažejo zanimanje za temo pogovora in za napovedano besedilno vrsto.

Med poslušanjem/gledanjem:

- zapisujejo bistvene podatke (npr. po dispozicijskih točkah), nato pa jih smiselno uredijo (npr. v obliki miselnega vzorca).

Po poslušanju:

a) poročajo o slišanem/videnem – o govorcih, času, prostoru, in temi (temah) pogovora, povzamejo temeljne misli in sklepe pogovora;

b) izrazijo svoje doživljanje poslušanega, svoja stališča do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost pogovora, svoje mnenje utemeljijo;

c) povedo, ali je pogovor informativnega, ocenjevalnega, prepričevalnega zančaja, oziroma vsakdanji ali javni (uradni) , svoje mnenje utemeljijo.

Po ponovnem poslušanju:

- razčlenjujejo in vrednotijo okoliščine pogovarjanja (način vodenja pogovora in odzivanje govorcev, nebesedno govorico in čustveno stanje, medosebno čustveno razmerje) ter ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost odgovorov govorcev.

1.1.2. Dijaki sami tvorijo ustna dvogovorna besedila.

- intervju

- debata

- poročilo

- debata

- poročilo

- okrogla miza

Dijaki, s predhodno pripravo, sami vodijo podobne pogovore (preizkusijo se v vlogi spraševalca, odgovarjalca, vodje in partnerja debate).

Dijaki vadijo vsakdanje in javno (uradno) izražanje (dajo pobudo za neposredni osebni pogovor oziroma reagirajo na osebne izjave drugih).

Dijaki opazujejo:

sposobnost vživljanja govorcev sredstva neverbalne različnost govornih in pisnih razlike med govornimi in

v pogovor, vlogo govorice komunikacije: pogled, mimika, besedil glede na besedilno vrsto, pisnimi besedili oziroma držo

telesa itd. gestikulacija, drža telesa itd. psihične dejavnike pri sogovorcev med

sporočevalcu in naslovniku, pogovorom.

razlike med stilnimi vrednostmi.

1.1.3. Dijaki berejo in razčlenjujejo dvogovorna besedila.

- intervju

- poročilo

Pred branjem:

- obudijo svoje predznanje o ocenjevalnih in prepričevalnih dvogovornih besedilih (tema, način izvedbe, okoliščine komunikacije).

Med branjem:

- si podčrtajo/izberejo bistvene podatke.

Po branju:

a) navedejo tvorca in naslovnika, njuno družbeno in čustveno razmerje, svoje ugotovitve utemeljijo;

b) razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter vrednotijo dejanski učinek; svoje mnenje utemeljijo;

c) navedejo bistvene podatke iz besedila;

d) podčrtajo jezikovna znamenja, tipična za besedilno vrsto, ter določijo tipične lastnosti besedilne vrste; z razčlembo besedila si uzaveščajo zgradbo in zunanjo oblikovanost besedilne vrste.

e) vrednotijo ustreznost in učinkovitost funkcije in oblike besedila; če je potrebno besedilo jezikovno popravijo, svoje popravke pa utemeljijo.

1.1.4. Dijaki sami tvorijo pisna dvogovorna besedila (lahko jih pišejo tudi na računalnik).

1.2. Razvijanje sposobnosti enogovorne komunikacije.

1.2.1. Dijaki poslušajo/gledajo ter razčlenjujejo enogovorna besedila.

- radijsko/TV-obvestilo

- propaganda

- radijsko/TV-obvestilo

- priložnostni govor

- radijsko/TV-obvestilo

- slavnostni govor

- poljudnoznanstveno predavanje

- slavnostni govor

- poljudnoznanstveno predavanje

Pred poslušanjem/gledanjem:

- Pokažejo zanimanje za temo pogovora in za napovedano besedilno vrsto.

Med poslušanjem/gledanjem:

- zapišejo dejanske podatke (npr. po dispozicijskih točkah), nato pa jih miselno uredijo (npr. v obliki miselnega vzorca).

Po poslušanju:

a) poročajo o govorcu, času, prostoru in temi (temah); povzamejo glavne misli in bistvo besedila;

b) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega, ter vrednotijo resničnost in zanimivost poslušanega, svoje mnenje utemeljijo;

c) povedo, ali je bilo besedilo informativnega, ocenjevalnega, prepričevalnega značaja, oziroma vsakdanje ali javno (uradno), svoje mnenje utemeljijo.

Po ponovnem poslušanju:

- razčlenjujejo in vrednotijo način govorjenja (npr. izreko, nebesedno govorico), ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa.

1.2.2. Dijaki sami tvorijo govorjena enogovorna besedila (iz vnaprej pripravljene teme).

- kratko predavanje

- poročilo

- navodilo

- pojasnilo

- kratko predavanje

- sporočilo

- opis okolja

- priložnostni govor (čestitka, voščilo, sožalje itd.)

- kratko predavanje

- slavnostni govor

- priložnostni govor (spomin)

- dobrodošlica

- kratko predavanje

- nagovor

- razprava

- seznanitev

Pred nastopom:

- zbirajo podatke o napovedani temi (upoštevajoč naslovnika in časovno omejitev) ter jih smiselno razvrstijo v uvod, jedro in zaključek.

Na začetku nastopa:

- napovedo temo in navedejo vire, iz katerih so črpali podatke; nato razvijejo temo, pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti (pazijo tudi na izreko in na intonacijo).

Na koncu govornega nastopa:

- povzamejo svoje ugotovitve, odprejo nova vprašanja, spodbujajo poslušalce k razpravi itd., po potrebi oddajo pisno zasnovo govornega nastopa.

Po nastopu:

- poslušalci ocenijo govorni nastop, nastopajoči pa zagovarja svoje nastopanje (tudi svojo izgovorjavo).

1.2.3. Dijaki berejo in razčlenjujejo zahtevnejša enogovorna besedila.

- opis živali, rastlin, predmetov

- opis kraja, poti

- oznaka oseb

- opis postopka

- leksikon, slovarsko geslo

- poljudnoznanstveni članek

- časopisno obvestilo

- časopisna vest in poročilo

- življenjepis

- zapisnik

- ocena/kritika

- komentar

- esej

- besedilo ekonomskega značaja

- propaganda

- razprava

- navodilo za uporabo

- esej

- znanstveni članek

- statut, zakon

- upravna odločba ali pogodba

- politično besedilo

- propaganda

Pred branjem: - obudijo svoje znanje o napovedani vrsti in temi besedila. Med branjem: - uporabijo različne bralne strategije (počasno/natančno branje, prelet/hitro branje) oziroma si podčrtajo/izberejo ključne besede in bistvene podatke; - si jih izpišejo in smiselno uredijo (npr. v obliki miselnega vzorca/dispozicijskih točk); - pri razvrščanju podatkov oziroma iskanju dodatnih podatkov uporabljajo slovar, leksikon, enciklopedijo, atlas, učbenik ipd. Po branju: a) navedejo tvorca, naslovnika in temo besedila; obnovijo/povzamejo vsebino, citirajo avtorjeve besede; b) se znajdejo med danimi dejstvi, podatki, poiščejo povezave med njimi; c) opazujejo grafično oblikovanost besedila in ubesedijo nebesedne dele besedila (npr. grafikon, preglednica, zemljevid ipd.); d) izrekajo svoje doživljanje prebranega in svoja stališče do prebranega ter vrednotijo resničnost in zanimivost besedila, svoje mnenje utemeljijo; e) razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek. Po drugem branju: a) besedilo razčlenijo na dele (uvod, jedro, zaključek); b) določijo
- besedilno vrsto,	- funkcijsko zvrst,	- besedilno vrsto in funkcijsko zvrst,	- prevladujoči slogovni postopek.
c) v besedilu/odlomku določijo pravopisno, pravorečno problematične besede, izraze in jih po potrebi popravijo; d) v prebranem besedilu proučujejo jezikovno vlogo obravnavanih slovničnih kategorij:
- netvorjenke, zloženke in izpeljanke; besede z obrazili in besede brez obrazil; sopomenke, onomatopoija, besedne vrste, frazeološke kategorije, strokovni izrazi;	- vrste povedi, verbalni in nominalni stil, pesniška sredstva, stavčna fontika, poudarjene in nepoudarjene povedi, pomembnejši elementi kohezije;	- stilna vrednost, stilne značilnosti, na podlagi teh ugotovijo značilnosti besedilne vrste;	- nekatere spremembe v enem oziroma dveh jezikovnih spomenikih.
e) v izbranih povedih določijo:
	- odnose med stavki, - anaforične in kataforične odnose.
f) neumetnostna besedila primerjajo z umetnostnimi ter prepoznavajo tipične lastnosti neumetnostnih in umetnostnih besedil oziroma razlike med njimi; Na koncu: - vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila; popravijo nepravilnosti, nerazumljivosti, neustreznosti v besedilu oziroma utemeljijo svoje popravke.

1.2.4. Dijaki sami tvorijo pisna enogovorna besedila:

- opis osebe, oznaka

- pismo, telegram

- poročilo, predstavitev doživetja

- vest

- seznanitev

- ocena knjige

- pismo, telegram

- oglas

- seznanitev

- življenjepis

- prošnja

- spomenica

- oglas

- obvestilo

- potrdilo

- povabilo

- uradno pismo

- prošnja

- natečaj

- zapisnik

- oglas

- življenjepis

- prošnja

- zapisnik

- natečaj

- obvestilo

- kupoprodajna pogodba

2. Poznavanje in raba jezika

2.1. Bogatenje besednega zaklada ter razvijanje pragmatičnih, logičnih, slovničnih (slovnična pravilnost, pravorečje, pravopis) zmožnosti.

2.1.1. Dijaki si bogatijo besedni zaklad.

- Zbirajo sopomenke in protipomenke,

- zberejo nadredne, priredne in podredne pojme oziroma besede iste besedne družine,

- iz danih podstav tvorijo izpeljanke in zloženke oziroma besedne družine,

- s pomočjo slovarja ali brez njega opredelijo pomen strokovnim izrazom, tujkam, neznanim besedam, stalnim besednim zvezam,

- naštejejo čim več pomenov posameznih besed, ter določijo slovarski in kontekstualni pomen posamezne besede iz besedila,

- tujkam poiščejo madžarske ustreznice, presojajo potrebo in umestnost tujke,

- rečenice, rekla nadomestijo s prostimi besednimi zvezami oziroma prostim besednim zvezam iščejo sopomenske stalne besedne zveze,

- večpomenskim besedam poiščejo ustrezno sobesedilo.

2.1.2. Dijaki razvijejo zasebne in javne (uradne) komunikacijske situacije.

1.	2.	3.	4.
- Prepoznajo razumske, čustvene in hotenjske funkcije sporočanja; razliko med informacijo in komunikacijo; razlike med živalsko in človeško komunikacijo; vlogo mimike in gestikulacije;	- vadijo izražanje in zagovarjanje svojih stališč, fleksibilno prilagajanje h govornemu položaju, situaciji in temi pogovora;	- vadijo razlikovanje med osebno prizadetostjo in objektivnostjo, fleksibilno prilagajanje h govornemu položaju, situaciji in temi pogovora, skupno uveljavitev izbire besed, intonacije in gestikulacije;	- samostojno uresničijo različne komunikacijske tehnike (npr. iskanje argumentov, njihovo sistematizacijo, upoštevanje protiargumentov, prepričljiva predstavitev argumentov in protiargumentov, zaznavanje komunikacijskih situacij in stališč, objektivno ubeseditev v govoru in pisavi.

2.1.3. Dijaki prepoznajo in jezikovno izrazijo logična razmerja med dejanji in dogajanji.

1.	2.	3.	4.
- Prepoznajo vrsto sovisnosti: vzroka in posledice, izvora in izida, istodobnosti, preddobnosti in časa trajanja, podrednosti, nadrednosti, sorednosti in prirednosti, kraja in časa. Prepoznajo kategorije in jezikovna sredstva za vezalnost, protivnost, ločnost, sklepalnost, pojasnjevalnost, pogojnost, primerjalnost, dopustnost in posledičnost oziroma jih tudi sami izražajo.

2.1.4. Dijaki vadijo slovnična, pravorečna, pravopisna znanja in znanja jezikovne pravilnosti.

- Seznanijo se z osnovnimi načeli pravopisa; črkovna podoba, glasovna vrednost črk; vloga razločevanja pomenov;

- spoznajo razlike med govorom in pisavo,

- vadijo čisto artikulacijo, pazijo na pravilno dolžino posameznih glasov, na sintagmatiko fonemov, izogibajo se črkovani izreki,

- vadijo potrebna pravopisna znanja pri pravilih glasovnih premen,

- vadijo zlogovanje, deljenje besed in vrstni red črk,

- zavestno se izogibajo obrazilom -nak, -suk, -sϋk, razširjenim izrazom, sedanjiškim oblikam glagola szokik, neobičajnim zvezam glagola biti in deležij,

- zavestno menjavajo glagolske čase, ne uporabljajo glavne števnike namesto vrstilnih,

- ne opuščao členkov, ne zamenjujejo glagolska obrazila,

- izkoristijo pestrost glagolov, pridevnikov, prislovnih določil, stopnjevanja in dodajanja obrazil - pazijo na pravopis glagolskih oblik, stvarnih in lastnih imen (osebnih in zemljepisnih imen, naslovov), števnikov, datiranja,

- pazijo pri pisanju izpeljank in zloženk.

- Ne uporabljajo obrazili -nak, -nek namesto v madžarščini običajnejših obrazil, množinskih samostalnikov namesto običajnejših edninskih,

- spoznajo izrazno zmožnost povedi glede na skladenjski naklon,

- zavestno izbirajo med tipologijami stavkov,

- utrjujejo pravilno poudarjanje in intonacijo, vlogo besednega reda, premorov in ritma,

- uporabljajo dvodelne in enodelne stavke, upoštevajo ujemanje osebka in povedka, v madžarščini izberejo ustrezne rekcije,

- naučijo se pravilno zapisovati stavo ločil, dvogovore, citate oziroma miselne vzorce in primarne vire.

- Prepoznajo in uporabljajo razločevalna znamenja lastnega sloga, tvorbe in preneseni besedni pomen

- izogibajo se prenasičenosti, dvoumnosti, nepotrebnim tujkam, zelo zapletenim povedim,

- utrjujejo kompozicijsko razčlenitev besedila.

- Uveljavijo elemente izraznega in lepega branja, branja na glas,

- trudijo se kompozicijsko razčleniti besedila,

- cenijo nove pojave v sodobnem madžarkem jeziku, jih popravljajo in utrjujejo.

2.2. Spoznavanje jezikovnega okolja ter vloge in položaja madžarskega jezika.

- Spoznajo zvrsti jezika,

- prepoznajo bistvo jezikovne norme in prakse,

- spoznajo mesto, vlogo madžarskega jezika znotraj in izven državnih meja,

- uzavestijo bogastvo madžarskega jezika,

- prepoznajo sestavine besedišča, stalne besedne zveze, spregatev glagolov, sklanjatev samostalnikov in pridevnikov, glagolske predpone, naslonke (postpozicije), neosebne glagolske oblike,

- uvidijo mesto in vlogo madžarskega jezika kot maternega, kot jezika okolja in kot tujega v vsakdanji komunikaciji

- uzavestijo, da je jezik sistem, iščejo podobnosti med jezikovnim sestavom in sredstvi izražanja med madžarskim, slovenskim in tujim jezikom, ki se ga učijo, opozorijo na očitne interference,

- spoznajo bogastvo stilnih variant, stilnih vrst in stilnih različic,

- dopolni se sistematičnost jezika, uzavesti se, da je jezik funkcionalni sistem,

- uzavesti se, da so glede funkcije vsi jeziki enakovredni, poiščejo podobnosti med sredstvi izražanja madžarskega, slovenskega in tujega jezika, ki se ga učijo,

- uzavesti se, da govorimo v stavkih, toda razmišljamo v besedilih,

- spoznajo mesto madžarskega jezika med svetovnimi in sorodnimi jziki,

- seznanijo se s tem, da je vsak jezik produkt družbe in zgodovine, da ima vsak jezik svojo preteklost in svoj razvoj, uporablja se v obliki zvrsti, ohranja se v besedilih, razpolaga s sorodstvenimi vezmi in jezikovnimi spomeniki, skrb zanj pa je naša dolžnost,

- razlikujejo med državnim in uradnim jezikom, naštejejo državne oziroma uradne jezike, ki jih govorijo v sosednjih državah,

- seznanijo se s položajem sodobnega madžarskega jezika, z novimi jezikovnimi pojavi in jezikovno kulturo.

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Jezikovna in slovnična znanja

1.1. Pojmi

znak, znakovni sistem, jezikovni znak, slovarsko geslo, besedna enota, glas, slovnica, potek sporočanja, funkcije sporočanja, verbalna in neverbalna komunikacija; vrste sporočanja, materni jezik, tuji jezik, jezik okolja, jezik večine, jezik manjšine, dvojezičnost; izgovorjava, besedna analiza, tradicija, poenostavitev; glas, črka, samoglasnik, soglasnik, glasovni sistem, prilagajanje, prilikovanje, zlitje, zlog, blagoglasje, neblagoglasje; besedišče, besedni zaklad, izposojenka, tujka; frazem, reklo, krilatica, pregovor; besedna podstava, pripona, člen, končnica, obrazila (različne vrste pripon); izpeljevanje, zlaganje, mešane tvorbe; enopomenke, večpomenke, homonimi, sopomenke, glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, neosebna glagolska oblika, nedoločnik, deležnik, deležje, prislov, členek, naslonka (postpozicija), glagolska predpona, veznik, medmet, spreganje glagola, spreganje prehodnih in neprehodnih glagolov, sklanjanje samostalnika in pridevnika

poved, pripovedna, vprašalna, velelna, vzklična, želelna poved, besedna zveza, soredna, podredna, priredna besedna zveza, osebek, povedek, predmet, prislovno določilo, prilastek; enostavčna poved, večstavčna poved, glavni stavek, odvisni stavek, trdilna poved, zanikana poved, podredno zložena poved, priredno zložena poved; naglas, kadenca, premor; ureditev besedila, medsebojna povezanost delov besedila, situacija, besedilo, kohezija, odstavek, tezni stavek, tema, rema; razlagalna, prepričevalna besedila, šolske besedilne vrste, pisno besedilo, govorno jezikovno besedilo

vrste govornega sporočanja, govorni položaj; tip besedila, stil, trop, figura, preneseni pomen, individualni stil, stil dobe, stilna zvrst, praktična stilistika, stilna varianta, literarni stil, družabni stil, znanstveni, strokovni stil, publicistični stil, javno pisanje in govorjenje; govorništvo, govorjene vrste besedil, govorniška besedila; poljudnoznanstveno prdavanje, razprava, množično obveščanje, mediji

jezikovna sorodnost, jezikovna družina, pradomovina, osnovni jezik, beseda osnovnega jezika, izposojenka, tujka, jezikovna prenova, jezikovni spomenik, predmadžarsko obdobje, pramadžarski vek, stari madžarski vek, srednjemadžarski in novomadžarski vek, jezikovne spremembe, jezikovne različice, narečja, strokovni jeziki, interesne govorice, socialne zvrsti jezika, standard, norma, jezikovna kultura.

1.2. Učna vsebina

1. Temeljna vptrašanja komunikacije

(8 ur)

- jezik kot sredstvo komunikacije

- jezik kot znakovni in normiran sistem

- sporočanje in funkcije sporočanja

- živalska in človeška komunikacija

- verbalna in neverbalna komunikacija

- umetnostna in numtnostna (vsakdanja) komunikacija

- jezikovne spremembe in slojevitost jezika

2. Temelji madžarskega pravopisa

( 3 ure)

3. Glasovni sestav madžarskega jezika

(5 ur)

- samoglasniki in soglasniki

- pravopisna in pravorečna znanja sintagmatike fonemov

- zlogovanje in črkovanje

4. Besedišče

- pomen, slojevitost, delitev

- besedišče in izrazne zmožnosti

- poznavanje in uporaba slovarjev

- netvorjena beseda, zloženka, sestavljenka

- razmerje med izrazno podobo in pomenom, sprememba pomena

- sopomenke

5. Besedne vrste (20 ur)

- glagoli, samostalniki, pridevniki, neosebne glagolske oblike, prislovi, predlogi, medmeti

- dvolični pojavi v okviru besednih vrst

- označevanje in spreganje glagola

- označevanje in sklanjanje samostalnika in pridevnika

1. Poved (25 ur)

- vrste povedi

- sintagme

- predikacijska sintagma

- stavčni členi

- podredno in priredno zložene povedi

2. Besedilo (25 ur)

- pomen, voga

- naslov, zgradba

- kohezija in njene vrste

- členitev povedi po aktualnosti

- govorno besedilo:

glasno branje, recitiranje, živi govor, poudarek, premor, kadenca, besedni red oziroma pravopisna vprašanja povedi

- besedilne vrste, tipi besedil

1. Stil (22 ur)

- temeljni pojmi stilistike

- tipi besedil

- leposlovni stil (tropi, preneseni pomeni, figure, individualni stil, stil dobe)

- stilne zvrsti (posebno pozornost posvetimo znanstveni, strokovni funkcijski zvrsti)

- analiza znanstvenega, strokovnega jezika

- strokovno pisanje in govorjenje (tvorba besedil)

- praktičnosporazumevalni in puclicistični jezik

2. Retorika

- govorno besedilo

- ureditev tistega kar želimo povedati

- psihologija sprejemanja

- govorniške in predavateljske zvrsti (poljudnoznanstveno predavanje, tehnike obravnave)

- komunikacijske težave sedanjosti in mediji

1. Življenje jezika (33 ur)

- jezik kot spremenljiv sistem

- jezikovno sorodstvo in dokazi zanj

- ugrofinsko sorodstvo in iluziorno pripisovanje jezikovnega sorodstva

- pomembnejša obdobija razvoja madžarskega jezika in nekaj jezikovnih spomenikov: pradomovina, pramadžarsko obdobje, jezikovna prenova, jezikovni spomeniki, poenotenje, skrb za materni jezik

- stiki Madžarov z drugimi narodi

2. Sodobni madžarski jezik (12 ur)

- pokrajinska razslojenost in družbena razčlenjenost jezika

- značilnosti sodobnega madžarskega jezika

- norma splošnopogovornega jezika

- novi jezikovni pojavi in jezikovna kultura

- mesto madžarskega jezika v Evropi in svetu.

1.2.2. književnost – funkcionalni in izobraževalni cilji

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razvijanje sposobnosti literarnega branja, interpretacije, razumevanja literarnih besedil.

1.1. Dijaki z usmerjanjem učitelja ali samostojno poslušajo, berejo in interpretirajo obvezna in prostoizbirna literarna besedila (izražajo doživljanje, razumevanje, primerjajo, uvrščajo in vrednotijo).

2. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja, interpretacije in razumevanja literarnih besedil s tvorjenjem pisnih in govornih besedil

2.1. Dijaki govorno predstavijo literarna besedila:

2.2. Dijaki pišejo besedila s prvinami šolskega literarnega eseja.

2.3. Dijaki se poskušajo v ustvarjalnem pisanju.

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Dijaki so sposobni samostojno povzeti bistvene značilnosti literarnih smeri in literarnozgodovinskih obdobij.

2. Dijaki uporabljajo literarnozgodovinsko in literarnoteoretično znanje pri interpretaciji literarnih besedil.

3. Predstavijo in definirajo v obvezni učni vsebini določene literarnozgodovinske in literarnoteoretske pojme.

4. Dijaki širijo literarno in splošno razgledanost z ekskurzijami, z obiski gledališča in s spoznavanjem sodobnega madžarskega literarnega in kulturnega življenja.

1.2.2.1. operativizacija funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (PO RAZREDIH)

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razvijanje sposobnosti literarnega branja, interpretacije, razumevanja

1.	2.	3.	4.
1.1. Dijaki berejo/poslušajo umetnostna besedila, se o njih pogovarjajo, oziroma jih interpretirajo:
- po prosti izbiri iz besedil madžarske in svetovne književnosti za spoznavanje funkcij in vpliva umetnosti - izbrana besedila iz madžarske in svetovne književnosti od starega veka do baroka - prostoizbirna besedila - domača branja	-izbrana besedila iz madžarske in svetovne književnosti od razsvetljenstva do romantike - prostoizbirna besedila - domača branja	- izbrana besedila iz madžarske in svetovne književnosti od realizma do začetka 20. stoletja - prostoizbirna besedila - domača branja	-izbrana besedila iz madžarske in svetovne književnosti od avantgarde do sodobnosti - prostoizbirna besedila - besedila iz navedenega maturitetnega sklopa
1.1.1. Prvo, celostno branje besedila je običajno interpretativno (učitelj, dijak, posnetek) ali redkeje individualno tiho branje (nižjeumetnostna ali informativna besedila).
Večinoma poslušajo interpretativno branje (učitelj, posnetek). Prvo tiho branje usmerja učitelj.		Dijaki, z upoštevanjem učiteljevih navodil in z vadenjem osnovnih tehnik branja, sami interpretativno berejo. Prvo tiho branje je samostojno.
1.1.2. Po interpretativnem branju dijaki izražajo svoje vtise, občutke, predstave v zvezi z literarnim besedilom.
1.1.3. Po ponovnem poglobljenem branju sledi razčlenjevanje literarnega besedila. Vidiki razčlembe, ki omogočajo poglabljanje doživljanja, miselno, moralno in estetsko sklepanje so: prepoznavanje povezav in členitve, globalno razumevanje zgodbe, strnitev, razlaga, povzemanje bistva, prepoznavanje vzročno-posledičnih odnosov, poimenovanje opazovane značilnosti, njena primerjava in razvrščanje. Razvijajo sposobnost izbirnega branja. Pri dokazovanju, razlagi, argumentiranju zbirajo, razvrščajo in uporabljajo verbalne in vizualne informacije. Predstavijo argumentirane zglede, oblikujejo in izražajo svoje mnenje. Razvijajo sposobnost izbirnega branja (zmožnost predvidevanja in retrospektive v besedilu).
Večinoma ob učiteljevi moderaciji, opazujejo in dojemajo temeljne misli, čustva, idejo(motiv, kraj, čas, osebe...) literarnega besedila. Večinoma vodeno poimenujejo in razložijo pomembnejše oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu.	Delno samostojno opazujejo in dojemajo temeljne misli, čustva, idejo (motiv, kraj, čas, osebe…) literarnega besedila. Delno samostojno poimenujejo in razložijo pomembnejše oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu.	Večinoma samostojno opazujejo in dojemajo temeljne misli, čustva, idejo (motiv, kraj, čas, osebe…) literarnega besedila. Večinoma samostojno poimenujejo in razložijo oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu.	Pretežno samostojno opazujejo in dojemajo temljne misli, čustva, idejo (motiv, kraj, čas, osebe,…) literarnega besedila. Večinoma samostojno poimenujejo in razložijo oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu.
Informirajo se v kontekstu branih del – tradicija teme, njene različice, adaptacije, njeno pojavljanje v ostalih vejah umetnosti. Prepoznavajo in interpretirajo sorodnosti in različnosti besedil – zvrstne, tematske, motivne povezave, biblična in literarna sklicevanja. Skozi teme, življenske situacije, motive, upodobljene v umetnostnih besedilih, prepoznavajo stične točke besedil različnega nazora, gledanja.
	Delno samostojno primerjajo eno ključno prvino v dveh besedilih.	Delno samostojno, delno z učiteljevo pomočjo primerjajo dane ključne prvine v dveh ali več literarnih besedilih.	Pretežno samostojno primerjajo dane ključne prvine v dveh ali več literarnih besedilih. Ob interpretaciji postopno usvojijo sklicevanje na ustrezno strokovno literaturo.
1.1.4. Dijaki odkrijejo in izražajo etične in estetske sestavine literarnih del.
Z učiteljevo pomočjo argumentirajo iz širšega konteksta branega dela (npr. doba, avtorjevo življenjsko delo, znanja). Delno samostojno argumentirajo z nekaj značilnostmi zgradbe besedila.		Pretežno samostojno argumentirajo iz širšega konteksta branega dela (doba, avtorjevo življenjsko delo, znanja). Pretežno samostojno argumentirajo z nekaj značilnostmi zgradbe besedila.
Dijaki so sposobni odkrivati in interpretirati zgradbo in pomenske plasti besedil različnih zvrsti in namenov. Doumejo in razlikujejo dobesedni in metaforični pomen. Uzavestijo, da je literarno branje vir čustvenih, miselnih, moralnih in estetskih doživetij. Uvidijo, da se pomen literarnega dela izlušči iz besedila samega, oziroma čustvene, miselne zveze dela in bralca.
1.1.5. Dijaki pri branju domačega branja v celoti interpretirajo daljša literarna besedila. Interpretacija vedno vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenje skladno s starostjo dijakov.
Pripravijo dnevnik branja, obnovo in oznako oseb.	Po danih aspektih razčlenjujejo eno ključno prvino besedila.	Samostojno (z manjšo učiteljevo pomočjo) razčlenjujejo tematske, motivne in idejne prvine. Bralno razumevanje poglabljajo z uporabo primerne strokovne literature (npr. zbirka Matura). Delno samostojno poiščejo kak dodaten vir informacij in se sklicujejo nanj pri svojih interpretacijah. Po navodilih ali samostojno primerjajo temeljne sestavine prebranih literarnih besedil.
1.1.6. Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem medijskih prestav literarnih besedil. Postanejo dovzetni za sočustvovanje, za pravičnost, za razumevanje kot vrednoto, za razumevanje moralnih in čustvenih konfliktov.

2. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja, interpretacije, razumevanja literarnih besedil s tvorjenjem govorjenih in pisnih besedli.

2.1. Govorjenje

1.	2.	3.	4.
2.1.1. Dijaki razvijajo sposobnost izražanja in sodelovanja, npr. z dramskimi igrami. Najmanj enkrat letno ustno predstavijo poljubno literarno besedilo:
- povedo doživetja ob enem literarnem besedilu.	- poročajo o prebrani knjigi (zgodba, osebe, čas, kraj, motiv, izoblikovanje mnenje).	- poročajo in vrednotijo prebrano literarno delo.	- primerjajo dve prebrani literarni besedili.
2.1.2. Memoriter Razvijajo pomnenje besedil, sposobnost spominjanja in izražanja, samozavest s prepričljivim tolmačenjem pesmi, dramskih in proznih odlomkov. Naučijo se vzpostaviti stik s poslušalci. Razumejo pomen in namen citiranja (prepričevanje, infromiranje, doživljanje).
- A szeretetről (odlomek) - Elindultam szép hazámból... - Halotti beszéd (odlomek) - J. Pannonius: Pannónia dicsérete	- Kölcsey: Himnusz - Vörösmarty: Szózat - Ena Petőfijeva pesem - Ena Aranyeva pesem	- Ena Adyjeva pesem - Ena Kosztolányijeva pesem - Babits: Jónás könyve (odlomek)	- Ena pesem Józsefa Attile - Ena Radnótijeva pesem - Ena lirska pesem ali prozni oziroma dramski odlomek iz sodobne madžarske književnosti.

2.2. Dijaki tvorijo pisna besedila s prvinami šolskega eseja

Dijaki pišejo o umetnostnih besedilih prepričljivo, s primerno informiranostjo. Pri opisovanju, interpretaciji danega dela uporabljajo primerne pojme. Dokazujejo sposobnost logičnega mišljanja in izražanja, uporabe postopkov povzemanja, urejanja informacij, spremljanja časovnega poteka.

Spoznajo vrednost in pomen informacije. Upoštevajo normo rabe in etične vidike informacij. Samostojno uporabljajo naučene načine izražanja.

Sposobni so izraziti lastni okus.

Pišejo:

- doživljajske spise, na podlagi prebranih literarnih del

- preprostejše interpretacije - razlaga in utemeljevanje bralnega doživetja na podlagi danih aspektov (npr. oznaka oseb, glavni motiv, ideja),

- osnovno obliko interpretativnega eseja, poleg prikaza osebnega doživetja vsebuje razčlembo ene prvine besedila,

- interpretativni esej – opis bralnega doživetja, interpretacija in vrednotenje besedila (razvijanje teze z argumenti in protiargumenti, sinteza, uporaba primerne terminologije);

-obnovo,

- oznako oseb, opis kraja, časa,

- obnovo, oznako, dnevnik branja,

- preprost razpravljalni esej – primerjava dane prvine v dveh prebranih besedilih ali odlomkih,

- razpravljalni esej – primerjava prvin prebranih besedil (teza, argumenti, protiargumenti, sinteza, uporaba primerne terminologije),

- poročilo o domačem branju.

2.3. Ustvarjalno pisanje

Dijaki z vajami tvorijo besedila, ki so v skladu z normami maternega jezika, povečujejo svojo domišljijo, izrazno zmožnost, si prizadevajo oblikovati lastni stil, s tem si utrjujejo tudi samozavest.

Na podlagi doživetij ob branju literarnih del dopolnijo besedila, jih prestavljajo glede različnih stališč; s spremembo stila in literarne zvrsti izberejo naslov, nadaljujejo pripoved, pišejo dramatizacije, novelistični življenjepis.

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

1.	2.		3.	4.
1. Dijaki so sposobni samostojno povzeti bistvene značilnosti literarnozgodovinskih smeri in obdobij: samostojno se orientirajo med literarnimi smermi, v svetovni in madžarski literarni zgodovini, poznajo poglavitne značilnosti in posebnosti literarnih obdobij, najpomembnejše značilnosti avtorjev in besedil v okviru obveznih učnih vsebin:
- od starega veka do baroka	- od razsvetljenstva do romantike		- od realizma do književnosti začetka 20. stoletja	- od avantgarde do sodobne književnosti
2. Dijaki uporabljajo pri interpretaciji, opisovanju, razumevanju literarnih besedil literarnozgodovinsko znanje - določeno v obveznih učnih vsebinah - estetske, poetične, zgodovinske, slogovne pojme: prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oziroma smeri.
Na podlagi usvojenega znanja primerjajo med seboj besedila različnih obdobij, smeri in avtorjev.
3. Med branjem literarnih besedil predstavijo in definirajo literarnoteoretične in literarnozgodovinske pojme, ki so navedeni v drugi rubriki z naslovom Vsebina.
		4. Dijaki, na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo iz literarne teorije, besedila primerjajo med seboj. Sposobni so predstaviti povezave med prebranimi literarnimi deli.
5. Dijaki se z vsaj dvakratno udeležbo ekskurzije in nekajkratnim obiskom gledališča, med drugimi, seznanjajo z madžarskimi kulturnimi vrednotami.
6. Dijaki se seznanjajo s sodobnim madžarskim literarnim in kulturnim življenjem.

1.2.2.2. VSEBINA

Število ur je informativnega značaja.

1. letnik

OBVEZNE UČNE VSEBINE

POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA

Literarna teorija, uvod v obravnavo književnosti (na podlagi književnih del iz madžarske in svetovne književnosti)

7 ur

Funkcije in vpliv umetnosti; umetniško besedilo in njegovo sprejemanje, pomen in večpomenskost, umetniška vrednota, jezik kot svojevrsten umetniški znakovni sistem;

literarne vrste in zvrsti

Weöres Sándor: Fű, fa, füst

Szabó Lőrinc: Lóci verset ír

Baudelaire: Albatros

Bodor Ádám: Kikötő, este

Örkény István: Ballada a költészet hatalmáról

Mitologija, mit, mitsko dojemanje sveta, evropski mitski cikli: miti o rojstvu kulture, miti o stoletnem kroženju

madžarska mitologija

3 ure

Mitologija, mit, mitski junak, mitski cikli, kulti

Kalevala (odlomek)

Apolon in Dafna

Prometej, Dioniz in Ampelos

Perzefona

Álmos, az első vezér

Biblija, Stara zaveza: stvarjenje, prerok Jonas;

Nova zaveza: Izgubljeni sin, Himna o ljubezni

4 ure

Zgradba Biblije, literarni in etični pomen;

biblijska zgodba, evangelij, parabola, himna

Jožefova zgodba

T. Mann: Jožef in njegovi bratje,

Jezusovo rojstvo, pasionska zgodba, prevodi Biblije

Iz književnosti starega veka

Homer: Odiseja (I. spev: 1-15. vrsta, VI. spev: 85-197. vrsta, XII. spev: 153-200. vrsta, XXIV. spev: 472-548. vrsta)

Stari vek, antikviteta, homo mensura; Homerjeva epa, vrstne značilnosti epa; Trojanski mit

Homer: Iliada (I. spev: 1-7. vrsta)

Homer: Iliada (odlomek, npr. Ahilov ščit)

Sapfo: Himna Afroditi; Anakreon: Gyűlölöm..., Bordal

Sofoklej: Antigona (DB)

Katul: Sovražim in ljubim

Horacij: Dekle, ne poizveduj, - ker vedeti je greh -,

Vergil: IV. ali IX. ekloga

3 ure

Grško antično gledališče;tebanski mit. zgradba drame, tragedija, tragično, tragični junak, katarza; moralna vprašanja in odgovori

ljubezenska lirika

Aurea mediokritas

ekloga, bukolično pesništvo

Sofokej: Kralj Ojdip

Madžarsko ljudsko slovstvo (izbrana besedila)

3 ure

Estetika ustnega izročila; vrste ljudskega slovstva (ljudska balada, ljudska pesem, ljudska pravljica, reki, pregovori, uganke)

Júlia szép leány

Görög Ilona

Kőmives Kelemenné

Elindultam szép hazámból...

Tavaszi szél vizet áraszt...

Srednji vek

Dante: Božanska komedija (odlomki, I. pesem: 1-27. vrsta, 61-87. vrsta, III. pesem 1-9. vrsta, V. pesem: 73-142. vrsta, XXVI. pesem: 85-142. vrsta)

Halotti beszéd és könyörgés

Ómagyar Mária-siralom

4 ure

Svetovni nazor in umetnost srednjega veka; srednjeveške literarne vrste (himna, legenda) kodeks, umetnostni slogi;

sinteza srednjeveške intelektualnosti, »Dantejeva komedija«, številčna kompozicija in simbolika, alegorija

Jezikovni spomenik; značilnosti, pomen za narodno kulturo

Naphimnusz

Stabat mater

Carmina burana

Walter von der Vogelweide: Ó jaj, hogy eltűnt minden

Villon: Balada o dobrem nasvetu

Madžarski jezikovni spomeniki

Gellért-legenda

Kosztolányi Dezső: Halotti beszéd

Márai Sándor: Halotti beszéd

Iz evropske renesančne književnosti

Petrarca: Med travo plete Amor ljubezenske mreže

Boccaccio: Dekameron (Peti dan, deveta novela)

Shakespeare: Romeo in Julija (DB)

5 ur

Renesansa, humanizem;

petrarkizem, sonet;

zunanja zgradba Dekamerona, novela; renesančne ideje.

A Angleško renesančno gledališče in renesančna drama;

A zgradba drame (kraj, čas);

Oosebe, vloga monologa

Shakespeare: Hamlet

Shakespeareove drame danes – v gledališču, na filmskem platnu

Iz madžarske renesančne književnosti

Janus Pannonius: Pannónia dicsérete

Balassi Bálint: Hogy Júliára talála...

3 ure

Madžarska renesansa, humanizem; narodna kultura;

pesnikova zavest;

renesansa in reformacija;

pesniška zbirka, cikel;

Janus Pannonius: Búcsú Váradtól,

Egy dunántúli mandulafáról

Balassi Bálint: Adj már csendességet..., Egy katonaének

Iz literarnih besedil baročne kulture

Zrínyi Miklós: Szigeti veszedelem (odlomki, III. in XV. del) (DB)

2 uri

Barok, monumentalnost;

baročni ep, zgodba, kompozicija;

Atleta Christi

Imitatio Christi

Mikes Kelemen: Törökországi levelek (npr. 108. pismo)

Moliėre: Tartuffe (DB)

Francosko klasicistično gledališče in drama;

racionalizem in klasicizem;

normativna estetika (Boileau);

situacijska (položajna) in karakterna (značajska) komika, jezikovna komika

2. letnik

OBVEZNE UČNE VSEBINE

POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA

Iz razsvetljenske književnosti

Goethe: Popotnikova nočna pesem

3 ure

Pomeščanjenje in razsvetljenstvo;

racionalizem in empirizem;

»naravni človek in civilizacija«;

Sturm und Drang;

Pesem (Lied)

Enciklopedisti

Voltaire: Kandid ali optimizem

Goethe: Faust (odlomki)

Iz madžarske razsvetljenske književnosti

Csokonai Vitéz Mihály – portret

A Reményhez

Berzsenyi Dániel – portret

A közelítő tél

7 ur

Značilnosti madžarskega razsvetljensva; programi, letaki;

narod in jezik; ortologi in neologi;

Razsvetljenstvo - klasicizem - občutljivost; ljudski vplivi ;

elegija, »soočanje časov«;

Bessenyei György: Magyarság (odlomek)

Batsányi János: A franciaországi változásokra

Csokonai Vitéz Mihály: Az estve

Kazinczy Ferenc: Híveb szeretni…

A nagy titok,

Kármán József: Fanni hagyományai (odlomek)

Berzsenyi Dániel: A magyarokhoz I.

Iz književnosti evropske romantike

Heine: A dal szárnyára veszlek

Puškin: Jevgenij Onjegin (DB)

4 ure

Značilnosti romantike;

narodna romantika;

kult osebnosti, ideali;

tropi, figure; roman v verzih;

byronizem

Shelley: Oda o zapadnem vetru

Keats: Oda o grški žari

Byron: Kósza gondolatok (odlomki)

Obdobje reform na Madžarskem, narodna romantika

Katona József – portret

Bánk bán, odlomki (DB)

3 ure

Kölcsey Ferenc – portret

Himnusz

2 uri

Vörösmarty Mihály – portret

Csongor és Tünde,

Szózat

3 ure

Petőfi Sándor – življenje in delo

A puszta, télen, Szabadság, szerelem..., Minek nevezzelek?, A XIX. század költői, Nemzeti dal, Az apostol (odlomek)

6 ur

Obdobje reform na Madžarskem; domovina in napredek;

literarno življenje, periodika;

dramski konflikt, kompozicija, zgodba, junaki, osebe, zasebno in družbeno življenje

Klasicizem, občutljivost, narodna romantika;

Motiv greha in kesanja;

posvetovanjska proza;

človeška podoba

Ljudskost in romantika;

motiv, ponavljajoči se motiv, simboličnost;

romantično pesniško izražanje; retorična zgradba; soočanje časov

Ars poetica, vrste lirskih pesmi;

vizijska pesnitev;

pesnitve soprogi;

krajinska lirika – odnos človeka in pokrajine;

pripovedna pesnitev; zgodovinski nazor junaka; notranji monolog;

romantični jezik

Kölcsey Ferenc: Parainesis (odlomki)

Gondolatok a könyvtárban, Előszó, A vén cigány, A merengőhöz

Fa leszek, ha...

Szeptember végén

Egy gondolat bánt engemet...

Úti levelek

Arany János – življenje in delo

Toldi estéje

Szondi két apródja

Ágnes aszony

Epilógus

6 ur

Ljudskost;

elegija v obliki epa;

umetna balada, enoglasna in večglasna

balada;

bivanjska pesem

Letészem a lantot,

A rab gólya

Od romantike k realizmu

Jókai Mór: Az aranyember (DB)

3 ure

Mikszáth Kálmán – portret

Az a fekete folt, Bede Anna tartozása

4 ure

Izpovedni roman;

notranji boj – notranji monologi;

romantične in realistične prvine

Mikszáthova pripoved; anekdota,

povezanost humorja in ljubezni do sočloveka;

družbena kritika

Mikszáth Kálmán: A Noszty fiú esete Tóth

Marival

3. letnik

OBVEZNE UČNE VSEBINE

POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA

Madách Imre: Az ember tragédiája (DB)

3 ure

Zunanja zgradba in temeljna vprašanja dramske pesnitve

Iz književnosti 19. stoletja

Stendhal: Rdeče in črno

Čehov: Tri sestre (DB)

6 ur

Realizem, naturalizem;

vrste romanov, realistični roman;

odnos romantike in realizma;

groteska;

novele z motivom činovnika;

drama brez klasične dramske zgradbe in zapleta

Balzac: Oče Goriot

Gogolj: Plašč

Dostojevski: Zločin in kazen

Ibsen: Divja račka

Tolstoj: Smrt Ivana Iljiča

Flaubert: Gospa Bovary

Zola: Beznica

Iz del modernisičnih pesnikov s konca 19. in začetka 20. stoletja

Baudelaire: Sorodnosti

2 uri

simbolizem in impresionizem;

programska pesem;

sinestezija;

pesniška eksistenca, bohemski življenjski stil

Verlaine: Jesenska pesem

Rimbaud: Samoglasniki

Baudelaire: Albatros

Mallarme: Morska sapa

Rilke: Panter

Whitman: Slišim glas Amerike

Iz književnosti prve generacije Nyugata

Ady Endre – življenje in delo

Góg és Magóg fia...

A Hortobágy poétája

Héja-nász az avaron

Őrizem a szemed

6 ur

Móricz Zsigmond – portret

Tragédia

Rokonok (DB)

4 ure

Babits Mihály - portret

Jónás könyve

4 ure

Kosztolányi Dezső – portret

Édes Anna (DB)

Hajnali részegség

5 ur

Vloga časopisa Nyugat;

simbolizem;

ars poetica in program;

vizijska pesem;

pesmi, posvečene Ledi;

pesmi življenja in smrti;

pesmi Madžarstva;

pesmi, posvečene Csinszki

Naturalizem;

baladna pripoved;

družbeni roman, džentri;

pripovedovalčevo prikazovanje (dramska strnitev);

samoizpoved, samoironija;

jezikovni humor;

arhaizacija

Psihološki roman;

koristoljubnež, človek z vrednotami;

impresionizem;

miselna pesnitev

Impresionizem;

anafora, enjambement

Ady Endre: Szeretném, ha szeretnének

Nekünk Mohács kell

Hiszek hitetlenül Istenben

A Halál rokona

Lédával a bálban

Móricz Zsigmond: Barbárok

Szegény emberek

Húsvét előtt

Ősz és tavasz között

Esti kérdés

Kosztolányi Dezső: Esti Kornél,

Boldog, szomorú dal

Halotti beszéd

Juhász Gyula: Milyen volt…Tápai lagzi, A

Tóth Árpád: Esti sugárkoszorú

4. letnik

OBVEZNE UČNE VSEBINE

POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA

Iz svetovne književnosti 20. stoletja

Kafka: Preobrazba (DB)

Camus: Tujec

Bertold Brecht: Mati Korajža

8 ur

Avantgarda (kubizem, futurizem, ekspresionizem, nadrealizem,

dadaizem, konstruktivizem);

neoavantgarda in postmoderna;

povezanost med tradicijo in modernim;

groteska;

absurd;

ekzistencializem;

vprašanje absurda v književnosti;

epsko gledališče – odtujenost;

absurdno gledališče

Apollinaire: Zone

Thomas Mann: Tonio Kröger

Hemingway: Starec in morje

Marcel Proust: Iskanje izgubljenega časa

Mihail Bulgakov: Mojster in Margareta

Sartre: Za zaprtimi vrati

Marquez: Sto let samote

Samuel Beckett: Čakajoč na Godota

Avantgarda na Madžarskem

Kassák Lajos: Mesteremberek

Iz književnosti med svetovnima vojnama in s konca 20. stoletja

József Attila – življenje in delo

Tiszta szívvel

Óda

Talán eltűnök hirtelen

6 ur

Radnóti Miklós – portret

Hetedik ecloga

Erőltetett menet

3 ure

Illyés Gyula – portret

Koszorú

2 uri

Örkény István - portret

Tóték (DB)*

2 uri

Pilinszky János – portret

Harbach 1944

2 uri

Nagy László – portret

Ki viszi át a Szerelmet

2 uri

1 avtorjev portret iz sodobne madžarske književnosti

2 uri

1 avtorjev portret iz zamejske književnosti

2 uri

Besedila maturitetnega sklopa (DB)

časopis Szép Szó;

ekpresionizem;

kozmično stališče;

ljudskost;

nadrealizem;

freudizem;

ambivalenca;

kompleksne slike;

pesnik in njegova ars poetika

Motivi njegovega pesništva;

idila; ekloga;

svobodna pesem, poslovilna pesem, dnevniška pesem

Druga generacija Nyugata;

svobodni verz;

pesniška zavest;

obračun s sabo, pesniška sinteza;

spremembe v romanu;

inačice novele;

avtobiografski roman, roman toka zavesti;

mešanje resničnega in absurda

Generacija Újholda;

svetovni nazor in stil;

posameznik, ki je postal individualist; spoznavši svojo odtujenost zavrača sebičnost;

eksistencialno občutenje pomanjkanja, prevrednotanje vredot

József Attila: Külvárosi éj, Nem én kiáltok, A város peremén, Eszmélet, Ars poetica, Karóval jöttél

Íme, hát megleltem hatámat

Á la recherche...

Nem tudhatom...

Razglednicák

Illyés Gyula: Puszták népe (odlomek)

Szabó Lőrinc: Semmiért egészen

Németh László: Iszony ali Gyász

Ottlik Géza: Iskola a határon

Déry Tibor: Szerelem

Márai Sándor: Egy polgár vallomásai

Mándy Iván: A pálya szélén

Örkény – egypercesek

Weöres Sándor: Psyché (odlomki), Canzone

Nemes Nagy Ágnes: Között,Fák, Félelem

Prosta izbira

* DB: domače branje

2. TEMELJNE ZAHTEVE

Madžarski jezik

Standard (znanje, katalog znaj) za jezikovni pouk sestavljajo:

- nepogrešlijvi elementi funkcionalnih ciljev,

- temeljni elementi izobraževalnih ciljev.

Književnost

Standard (znanje, katalog znanj) za pouk književnosti sestavljajo:

- nepogrešljivi elementi funkcionalnih ciljev,

- temeljni elementi izobraževalnih ciljev,

- vsebine v kolonah Obvezne učne vsebine ter Pojmi, elementi za interpretacijo.

III. DIDAKTIČNA NAVODILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pri predmetu madžarski jezik in književnost se dijaki v največji meri ukvarjajo z besedili: deloma razumejo (poslušajo, berejo) oziroma razčlenjujejo besedila, deloma sami tvorijo besedila (govorijo, pišejo). V izobraževalnem procesu udeležena ustrezna umetnostna in neumetnostna besedila so prilagojena starosti, sporazumevalnim in spoznavnim zmožnostim, izkušnjam in interesom dijakov. Ravno zaradi tega pa znajo dijaki učinkovito razvijati različne kompetence, vštevši tudi ustvarjalno sposobnost, uzaveščajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil, vštevši razumevanje in tvorjenje ustreznih strokovnih besedil.

Pri pouku madžarskega jezika in književnosti je delu z neumetnostnim in umetnostnim besedilom namenjeno po 50-50% ur predmeta. K učni vsebini predpisano število učnih ur je zgolj informativnega značaja. Predlagamo pa, da se naj 2/3 učnih ur nanašata na obravnavo novih znanj (pridobivanje znanja, utrjevanje, vadenje), 1/3 ur pa za razvijanja zmožnosti in sposobnosti oziroma za preverjanje in vrednotenje.

Razumljivo je, da se tvorjenje, sprejemanje in razčlenjevanje neumetnostnih in umetnostnih besedil razlikuje; zato pa je tudi delo z njimi drugačno. Analiza neumetnostnih besedil (jezikovni pouk) in interpretacija umetnostnih besedil (pouk književnosti) se v marsičem razhajata. Tudi na srednješolski ravni se delo z neumetnostnim besedilom razlikuje od interpretacije umetnostnega besedila.

Jezikovni pouk

Učni načrt za jezikovni pouk navaja za vsak letnik tiste dejavnosti in učne vsebine, ki so potrebne za doseganje konkretnih zahtev in uresničevanje splošnih ciljev. Jezikovni pouk v strokovnih šolah je nadaljevanje izkušenj in znanj, ki so si jih dijaki pridobili v osnovni šoli, z vsebinami iz jezika, književnosti, tujega jezika in drugih predmetov ter z vsakdanjimi življenjskimi situacijami.

Dijaki pri jezikovnem pouku sprejemajo (poslušajo/berejo) in razčlenjujejo dvogovorna neuradna in uradna ter enogovorna strokovna in publicistična besedila, uzavestijo pa tudi tvorjenje dvogovornih in enogovornih umetnostnih besedil. Z besedili, s strokovnimi besedili se srečajo najprej kot prejemniki (poslušalci, bralci), šele nato pa kot tvorci (govorci, pisci). Tu se dosledno upošteva načelo stopnjevanja. V vsaki fazi vzgojno-izobraževalnega procesa so štiri sporazumevalne dejavnost, približno enakovredno zastopane, pri delu v šoli prevladujeta poslušanje in govorjenje, pri domačem delu pa branje in pisanje.

Obravnava neumetnostnih besedil pogojuje aktivno sodelovanje dijakov, kot je problemsko skupinsko in projektno učenje, pri katerem so dijaki dejavni, sprva še ob učiteljevih navodilih/usmerjanjih, kasneje pa vse bolj samostojno. Pri pouku se naj uveljavi čim več učnih oblik (izmenjujejo se frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah in individualno delo), izbira učne oblike je odvisna od več dejavnikov, vendar pa naj bi bilo težišče na delu v dvojicah oziroma v manjši skupini. Pri obravnavi neumetnostnih besedil je nepogrešljiva razgovorna metoda, in to ne le kot pogovor dijaka z učiteljem, temveč predvsem s sošolci, ob uporabi ustreznih pripomočkov, tudi jezikovnih priročnikov.

1. Dijaki torej pri pouku razvijajao vse štiri sporazumevalne dejavnosti – poslušanje, branje, govorjenje in pisanje. Pri tem pa razvijajao tudi razne zmožnosti, ki so med seboj tesno povezane npr. zmožnost koncentracije, natančnega branja (pri tem lahko uporabljajo razne bralne strategije) ter zmožnost tvorjenja besedil, pri čemer se zavedajo, da besedilo ne vsebuje le podatkov o stvarnosti, temveč tudi o sporočevalcu, zato so kritični do svojih in do tujih besedil ter motivirani za njihovo razčlenjevanje in izboljševanje na različnih ravneh. Pri sprejemanju in tvorjenju besedil upoštevajo različne govorne položaje (npr. uradno – neuradno) in različne naslovnike.

1.1. Dijaki tudi pri domačem učenju razvijajo svojo jezikovno zmožnost – pragmatično, pomensko, slovnično, pravopisno in pravorečno.

1.2. Dijaki postopoma spoznajo tipične značilnosti jezikovnega sistema, uporabljajo temeljne jezikovne pojme in izraze, nekatere izmed njih tudi razložijo ter jih ponazorijo s primeri.

1.3. Pri jezikovnem pouku spoznavajo, da so jezik, kultura in družba tesno povezani. Zavedajo se družbene razsežnosti jezika, upoštevajo okoliščine za rabo določene socialne zvrsti in podzvrsti ter so sposobni razpravljati o aktualnih jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih vprašanjih.

2. Obravnava neumetnostnih besedil, ena od novosti učnega načrta, poteka po naslednjih korakih:

3. Dijaki razvijajo svoje govorne zmožnosti s sodelovanjem v pripravljenih in tudi v nepripravljenih pogovorih, s tem da zbirajo podatke o določeni temi, da le-te uredijo in jih uvrstijo v uvod, jedro ali zaključek, da pri izbiri jezikovnih sredstev upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

Svojo govorno zmožnost pa v šoli razvjijajo tudi pri ustnem preverjanju in pri pogovorih o književnosti, nastanku in razvoju madžarskega jezika, o njegovi vlogi v državi in družbi, kakor tudi pri drugi predmetih in v življenju sploh. Pri učenju jezika pa ne smemo zanemariti vloge in pomena uzaveščanja.

4. Pri pisanju se dijaki usposobijo za tvorjenje dvogovornih neuradnih in uradnih ter enogovornih neumetnostnih besedil. Pisanje enogovornih besedil obsega različne oblike: opise, oznake, življenjepise, razpravljalne in interpretativne referate ter šolske eseje. Zahteve glede tvorbe besedil se lako iz leta v leto spreminjajo.

Dijaki uzavestijo, da je tvorjenje besedila načrtovano dejanje, katerega uspešnost je odvisna od tvorčevega poznavanja teme in obvladovanja posebnosti besedilne vrste, poimenovalnih možnosti in zakonitosti jzika in od upoštevanja naslovnika.

Diajki pri pisanju razvijajo tudi svoj besedni zaklad, svoje pragmatične, slovnične in pravopisne zmožnosti ter odpravljajo najpogostejše slogovne in pravopisne napake.

Madžarski materni jezik je nosilec narodne in narodnostne kulture. Zaradi tega je potrebno, da so tudi v srednji šoli pri pouku madžarskega jezika in knjižrvnosti v ospredju različne in postopno zahtevnejše naloge za uspešno jezikovno rabo in vaje za izražanje.

Oblikovanje osebnosti, razvijanje razmišljanja, uzavestitev vrednot se lahko uresniči v enotnosti jezikovnega pouka in pouka književnosti. Ravno zaradi tega je pri urah materinščine potrebno jezik predstaviti kot posrednika kulture in vrednot, kot najpomembnejše sredsto sprejemanja in podajanja informacij, kot temelj in nosilca ostalih učenosti, kot izjemen človeški dosežek, in ne v prvi vrsti kot strukturo. Stopnja težavnosti in večplastno poučevanje maternega jezika ugodno vpliva na druge predmete poučevanja in na raven usvajanja. Poučevanje maternega jezika mora biti prisotno pri vseh drugih predmetih, s svojevrstnimi posebnostmi tudi v dvojezičnih okoliščinah.

Pouk književnosti

Učni načrt navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in učne vsebine, potrebne za procesno uresničevanje splošnih ciljev v celoti.

I. Funkcionalni cilji so prednostne dejavnosti dijakov, potrebne za postopno uresničevanje splošnih ciljev pouka književnosti. Strnemo jih lahko v 4 področja:

a) branje, interpretacija, primerjalno razčlenjevanje,

b) govorno posredovanje in tvorjenje besedil,

c) pisno tvorjenje besedil,

d) povzemanje in posploševanje na podlagi literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih znanj.

Za čim uspešnejše uresničevanje ciljev pouka književnosti priporočamo upoštevanje sledečih dejavnikov:

1. Načelo postopnosti

Na začetku šolanja se od dijaka pričakuje interpretacija literarnega besedila z učiteljevo pomočjo, predvsem na ravni osebnega doživljanja. Dijaki delno samostojno interpretirajo idejno-tematske sestavine literarnih del. Interpretacijo slogovnih in kompozicijski sestavin pa opravijo ob izdatni pomoči učitelja.

Ob koncu šolanja pa se od dijaka pričakuje samostojna doživljajska, večinoma pa tudi samostojna kompleksna interpretacija (tema, ideja, slogovne in kompozicijske sestavine) v povezavi s pridobljenim literarnim znanjem.

Načelo stopnjevanje se uveljavlja pri samostojnem razčlenjevanju, pimerjanju, vrdnotenju literarnih besedil. Postopno razvijajmo sposobnost interpretacije in vrednotenja domačega branja.

Ob stopnjevanju analitično-kritičnih dejavnosti pa naj bo dijakov osebni doživljajski stik stalna dejavnost, ki spremlja njihovo povezanost z literaturo.

2. Raznolikost oblik in metod

Dejavnost dijakov na ravni doživljanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil je mogoče spodbujati z različnimi oblikami pouka.

Uvodna motivacija (čustveno-razpoloženjski element priprave) naj bo tudi v srednjem šolstvu prvi korak pri interpretaciji literarnih besedil. Učiteljevo interpretativno branje je didaktična zakonitost, ki ima tehnični, jezikovni in vsebinski pomen, če pa imamo možnosti naj tudi dijaki pri vsaki uri književnosti berejo.

Poleg frontalno vodenega dialoga je pri interpretaciji literarnih besedil priporočljivo delo v dvojicah in v skupinah. To uveljavimo zlasti takrat, kadar dijaki izražajo svoje subjektivno mnenje, stališče do prebranega ali vrednotenje. Dijaki so pri govornem izražanju svojih mnenj v pogovoru s sošolci lahko bolj spontani kot v dialogu z učiteljem.

Z različnimi oblikami pouka spodbujamo dijake k ustnemu in pisnemu opisovanju doživljanja literarnih besedil. Vsako šolsko leto vsak dijak govorno predstavi vsaj eno literarno besedilo (obvezno ali prostoizbirno). Eno predstavitev prostoizbirnega besedila oziroma memoriter učitelj tudi oceni.

Pisno tvorjenje besedil je treba začeti s pisanjem enostavnejših šolskih nalog (zgodba, oznaka itd.) v prvem letniku, do četrtega letnika pa je postopno treba razviti oblike interpretativnega oziroma razpravljalnega eseja.

Ustvarjalno pisanje je nadstandardna dejavnost; učitelj vzpodbuja dijake k ustvarjanju (pesmi, proze, dramatizacije), običajno se izdelki te vrste ne vrednotijo s številčno oceno ( le kadar to pozitivno motivira dijake) ampak opisno (motivira dijake, upošteva njihov trud).

Znanje literarne zgodovine in teorije, ki je potrebno za interpretacijo literarnih besedil, za tvorjenje besedil oziroma za splošno kulturno razgledanost, pridobijo dijaki na dveh poglavitnih ravneh. V uvodnem sklopu usvojijo, na podlagi literarnih besedil, znanje o literarni teoriji, literarnozgodovinskih obdobjih, literarnih smereh, opusu posameznih avtorjev, pridobijo pregledno znanje ob učiteljevih razlagah, iz učbenikov in druge njim primerne strokovne literature (npr. zbirka Matura), pri čemer so dejstva ponazorjena z branjem literarnih besedil in nazorno prikazana z miselnimi vzorci. Na tak način pridobljeno znanje dokazujejo s samostojnim razčlenjevanjem, razlaganjem in uporabo tega vedenja pri interpretaciji literarnih besedil.

Pojme v rubriki Pojmi, elemente za interpretacijo pa dijaki uzaveščajo ob seznanjanju z literarnimi besedili. Te pojme opazujejo, opisujejo/definirajo z učiteljevo pomočjo, v novih besedilih pa jih že samostojno prepoznavajo in poimenujejo.

Učitelj sam načrtuje izvedbeni načrt, v katerem določa na podlagi vsebin, predpisanih v učnem načrtu, izobraževalne cilje, prvine za interpretacijo in pojme, ki jih je potrebno usvojiti.

V učnem načrtu so dejavnosti dijakov, ki veljajo kot standard, natisnjeni krepko.

II. Izobraževalnim ciljem sledi v treh vzporednih kolonah poglavje Vsebina.

Vsebinski standard predstavljajo vsebine v prvih dveh kolonah (Obvezne učne vsebine, Pojmi, prvine za interpretacijo). V poglavju Izobraževalni cilji in v prvih dveh rubrikah Vsebine so opredeljene zahteve za pripravo na maturo.

V rubriki Obvezne učne vsebine smo informativno navedli število ur, namenjenih obravnavi posameznih tematskih sklopov. To pa ni norma, ampak le priporočilo in orientacija učitelju pri načrtovanju dela (1 uro posvetimo za literarnozgodovinske uvode in interpretacijo krajših besedil, 2 uri za interpretacijo daljših besedil in približno 3 ure za domače branje).

V rubriki Dodatna, prostoizbirna besedila so navedena predlagana besedila, med katerimi učitelj prosto izbira ali namesto njih izbere tudi druga besedila. Obravnavi prostoizbirnih besedil je namenjenih približno 20 ur v šolskem letu. Prostoizbirno je tudi eno domače branje.

S tem da ogočimo dijakom, da se seznanijo z njim zanimivimi avtorji, hkrati stopnjujemo njihovo potrebo po branju in kritičen odnos do literarnih del.

Cilji takšne obravnave učnih snovi so: spodbujanje bralnih interesov (bralnega veselja) ob dijakom zanimivih delih (lahko so tudi trivialna besedila), poglabljanje, utrjevanje dejavnosti dijakov in kritičen odnos do literature oziroma literarnih besedil. Te dejavnosti uresničujemo predvsem z individualnim skupinskim delom (povečujemo interpretacijske sposobnosti dijakov, sposobnost oblikovanja argumentiranih mnenj, primerjanja in abstrahiranja, ter uporabo primernih strokovnih izrazov). Učitelj lahko dijake ob tem tudi preverja.

Učitelj na podlagi učnega načrta seznani dijake z aktualno madžarsko kulturno/literarno periodiko, z aktualnimi literarnimi besedili in vprašanji.

Učitelj se naj vsako leto pri pripravi letnega delovnega načrta seznani z vsebino učnih načrtov predmetov, ki obravnavajo podobne teme (slovenski jezik in književnost, zgodovina, umetnostna zgodovina, filozofija).

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Madžarski jezik

Preverjanje pri jezikovnem pouku poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin. Zunanje ocenjevanje je predvideno na maturi, notranje ocenjevanje pa je

- delno sprotno preverjanje, ocenjevanje posamezne sporazumevalne zmožnosti, opisovanja in razlage strokovnih jezikovnih izrazov,

- celovito - preverjajo se kompleksnejše dejavnosti in obsežnejše vsebine (sklenjen govorni nastop, tvorjenje različnih besedilnih vrst, veščost pri razčlenjevanju neumetnostnih besedil ter primerjanje in vrednotenje neumetnostnih in umetnostnih besedil)

Književnost

Pri pouku književnosti poteka preverjanje in ocenjevanje v okviru standardnih dejavnosti, obveznih ter dodatnih/prostoizbirnih vsebin. Zunanje ocenjevanje je prdvideno na maturi.

Naloge notranjega preverjanja in ocenjevanja:

a) ugotovitev znanja posameznega dijaka in celotnega razreda,

b) razvijanje zmožnosti in sposobnosti razlaganja, povzemanja bistva itd.,

Oblike notranjega preverjanja:

a) preverjanje pisne domače naloge (zmeraj mora biti načrtovano),

b) ustno preverjanje – ena od možnosti je kolektivno preverjanje,

c) pisno preverjanje (učni listi, miniature, testi, šolski spisi – preverja se sposobnost interpretiranja literarnih besedil in literarna omika)

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PROGRAMA

V stokovnih in tehniških šolah lahko poučujejo srednješolski učitelji s pridobljeno univerzitetno izobrazbo.

VI. MATERIALNI POGOJI

Pouk madžarskega jezika in književnosti naj po možnosti poteka v specializirani učilnici. Pri pouku potrebni učni pripomočki: magnetofon, grafoskop, diaprojektor, TV, video, računalnik.

V šolski knjižnici naj bo učiteljem in dijakom dosegljiva ustrezna strokovna literatura: priročniki, učbeniki, domača branja ter periodika v madžarskem jeziku.

KATALOG ZNANJA

MADŽARŠČINA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

490 ur

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. KATALOG ZNANJ

1.1. SPLOŠNI CILJI

2. Poznavanje in raba jezika

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

2. TEMELJNE ZAHTEVE

III. DIDAKTIČNA NAVODILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PROGRAMA

VI. MATERIALNI POGOJI