2. Dijaki berejo in sprejemajo pisna umetnostna in neumetnostna/strokovna besedila.

3. Dijaki se pogovarjajo, pripravijo in predstavijo (monologne in dialogne) govorne vaje.

4. Dijaki pišejo besedila različnih zvrsti.

5.   Dijaki bogatijo besedni zaklad, oziroma razvijajo pragmatične-logične-gramatične spretnosti. 

Izobraževalni cilji:

1.   Dijaki spoznajo pogovorno in knjižno madžarščino.

2.   Dijaki spoznajo in uporabljajo osnovne jezikoslovne izraze.

3.   Dijaki spoznajo sistem madžarskega pravorečja in pravopisa.

4.   Dijaki spoznajo nekaj pomembnih stvaritev madžarske književnosti; splošno in literarno razgledanost bogatijo z branjem, obiski gledališča, ekskurzijami.

1.2.1. OPERATIVIZACIJA FUNKCIONALNIH IN IZOBRAŽEVALNIH CILJEV (po razredih)

1.2.1.1. SPRETNOSTI SLUŠNEGA RAZUMEVANJA

1.2.1.2. SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

Priporočena besedila za domače branje:

Pripovedke, oziroma novele:

Iz zbirke Nem csak novellák (Hungarolingua-sorozat, Debreceni Nyári Egyetem) ter druge novele v zbirki zastopanih pisateljev

Kratki romani:

Déry Tibor: Képzelt riport egy amerikai popfesztiválról; Sarkadi Imre: Gyáva, Móricz Zsigmond: Légy jó mindhalálig (Hungarolingua), Örkény István: Tóték (Hungarolingua).

1.2.1.3. GOVORNE SPRETNOSTI

1.2..1.4. PISNO IZRAŽANJE

Vsa štiri področja spretnosti (slušno in bralno razumevanje, govor, pisanje) razvijamo s spoznavanjem in uporabo sledečih zvrsti:

1.2. Med reševanjem nalog slušnega razumevanja

Dijak naj večkrat posluša besedilo. Njegovo dejavnost med poslušanjem usmerja učitelj.

1.   vprašanja, ki se nanašajo na najpomembnejše informacije ( zvrst, tema, čas, kraj, osebe)

2.   našteje trditve, o katerih mora dijak odločiti, ali so pravilne ali ne

3.   naloge izbirnega tipa (test)

4.   ugotovitev in pisanje dejstev (izpolnjevanje praznih okenc tabele...)

5.   na podlagi navodil rešuje naloge (»branje« zemljevida, preurejanje slike...)

6.   izpolnjevanje po poslušanju:

Po drugem poslušanju dijak dopolni manjkajoče dele besedila, nato svoje rešitve primerja z rešitvami sošolcev oziroma z izvirnim besedilom.

7.   skupine (lastni kasetofon!) po poslušanju besedila postavljajo vprašanja drugim skupinam za testiranje njihovega slušnega razumevanja.

8.   na osnovi dela besedila interpretirajo besedilo (tema, kraj, čas, odnosi...)

1.3. Dejavnosti po reševanju nalog

Po končanem reševanju nalog slušnega razumevanja se dijaki oddaljijo od izvirnega besedila in dobijo možnost za osebne izjave.

Take naloge so lahko:

2.   RAZVIJANJE SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

Naloge za razvijanje spretnosti bralnega razumevanja pripravljajo dijake na branje in razumevanje različnih zvrsti avtentičnih besedil. Tekom teh dejavnosti uporabljajo dijaki eno- in dvojezične slovarje, različni slikovni material in druge učne pripomočke.

Naloga učitelja je, da dijaki usvojijo več različnih bralnih strategij.

Dijaki naj preberejo besedilo potiho, saj je cilj razumevanje besedila. Glasno branje gre lahko na rovaš razumevanja, medtem ko branje po povedih razdrobi enotnost besedila in preprečuje sklepanje na pomen neznanih besed iz konteksta besedila. Kljub temu priporočamo občasno glasno branje za utrjevanje pravilnega izgovora.

Dijak odvisno od postavljenega cilja izbira izmed naslednjih bralnih strategij:

A) hitro, globalno branje/pregled celega besedila

B) iskanje določenih delov, ključnih informacij

C) interpretacija, vrednotenje besedila.

Razvijanje spretnosti bralnega razumevanja ima 3 faze:

2.1. Dejavnosti pred branjem

Pred obravnavanjem besedila je potrebno dijake motivirati za dano besedilo. Na osnovi naslova, slikovnega materiala, nekaterih izbranih besed lahko dijaki ugibajo, o čem bo pripovedovalo besedilo. Za usmerjanje dijakove pozornosti in za kasnejše kontroliranje razumevanja besedila tudi pred branjem postavimo vprašanja oziroma razdelimo naloge in ne samo po njem.

Učitelj lahko izbira med sledečimi in seveda tudi drugimi možnostmi:

1.   Besedilo predstavi s priklicevanjem elementov že znanega besedila.

2.   Dijake seznani s ključnimi besedami besedila.

3.   Na podlagi slikovnega materiala oziroma naslova dijaki sami ustvarijo besedilo.

4.   Dijakom predstavi slikovni material na temo besedila, dijaki izražajo lastna mnenja, čustva, vtise.

5.   Bistvene elemente besedila predstavi v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih postavijo v pravilni vrstni red.

Če so dane možnosti, lahko učitelj predstavi besedilo tudi na neobičajen način:

2.2. Dejavnosti med branjem

Učitelj uporablja takšne strategije, ki omogočajo, da dijaki hitreje dojamejo madžarsko besedilo, četudi vsebuje neznane izraze. Dijakom je pri tem v pomoč:

Najpogostejši tipi nalog:

1.   Nekaj vnaprej postavljenih vprašanj o najpomembnejših informacijah besedila.

2.   Trditve, o katerih pravilnosti odločajo dijaki.

3.   Vprašanja izbirnega tipa, ki se nanašajo na vsebino besedila.

4.   Dijaki popravljajo napačne trditve učitelja.

5.   Pri določenih besedilih zadostuje priprava ene risbe (npr. smer poti, družinsko deblo),

6.   Izpolnjevanje tabele.

7.   Postavitev informacij v pravilni vrstni red.

8.   Dopolnjevanje manjkajočih besed.

9.   Primerjava dveh ali več besedil, iskanje podobnosti in različnosti.

10. Prepoznavanje zvrsti, teme, namena besedila; prepoznavanje osnovnih slogovnih značilnosti.

Tekom rekonstrukcije dijaki odkrivajo pomembnost konteksta in zakonitosti kohezivnih elementov besedila.

2.3. Dejavnosti po branju

Z branjem besedila in rešitvijo nalog bralnega razumevanja se obravnava besedila ne zaključi. Z nalogami, ki temu sledijo, se dijaki vse bolj oddaljujejo od danega besedila, in tako dobijo možnost za individualne izjave (vtis, mnenje, čustva).

Take naloge so lahko:

Obravnavana besedila lahko služijo tudi utrjevanju slovničnih znanj in bogatenju besedišča.

3.   RAZVIJANJE GOVORNIH SPRETNOSTI

Eden najpomembnejših ciljev učenja madžarskega jezika kot drugega jezika je , da je dijak sposoben usvojene jezikovne strukture uporabljati v resničnih življenjskih situacijah za izražanje svojih misli in čustev.

Ker lahko samoizražanje v drugem jeziku dijaku povzroča težave, ga mora učitelj neprestano bodriti za izražanje v tem jeziku. Verbalnost je pri učenju tujega jezika ključnega pomena (učenje jezika s poudarkom na komunikaciji). Učitelj si naj prizadeva za to, naj ne bodo pogovori pri učnih urah prisiljeni (vprašanje-odgovor, izprovociranje odgovora) oziroma preveč svobodni, postavljene okvire prekoračljivi. Naloge za razvijanje govornih spretnosti naj bodo igrive. Razen tradicionalnih družabnih tem izbirajmo tudi neobičajne, mogoče celo absurdne situacije, ki razgibajo domišljijo dijakov, in jih spodbujajo k samoizražanju. Tako se dijaki vključujejo v pogovor, pripravljeni so sodelovati, izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, Naučijo se biti zmagovalci ali poraženci v določenih situacijah.

Pogovor je lahko prost ali voden.

Tudi prost, nevezan pogovor je potrebno načrtovati, npr. učitelj da naloge, ki jih dijaki med pogovorom rešijo, določi čas pogovora, ustvari tekmovalno vzdušje, itd.

Tekom vodenega pogovora učitelj od dijakov pričakuje določene jezikovne strukture. Med nalogami, ki služijo voden pogovor, je velikega pomena utrjevanje postavljanja vprašanj, saj je to v komunikaciji prav tako pomembno, kot odgovarjanje na vprašanja.

Igrivost temelji večinoma na verbalni komunikaciji, uporabljamo pa tudi elemente neverbalne komunikacije (gestikuliranje, mimika, gibi, pantomima...) K verbalnim igram spadajo različne vrste igre vlog ter igre po vnaprej pripravljenih prizorih.

3.1. Dialog

Dialog je najpomembnejši element vsakdanje verbalne komunikacije, zato je velik poudarek na njegovem utrjevanju.

Učitelj naj dijake vedno seznani z dejavniki komunikacije, izhajajoč iz njih se naj dijak zna prilagoditi govorni situaciji.

Načini igre komunikacij:

3.2. Igra vlog

Različne - dijakovi starosti in zanimanju primerne - igre spremljajo dijake skozi celoten proces učenja.

Sodelovanje v igri in tekmovalnost je organski del družabnih iger. V skupinskih igrah se dijaki dogovorijo o pravilih igre, o toku igre, v razburjenem vzdušju igre se dijaki naučijo tekmovati, se dokazovati, zmagati in izgubljati.

Večina iger temelji na verbalni komunikaciji.

V igri vlog dijak upodablja sebe ali izmišljeno osebo v izmišljeni situaciji. Načrtovanje igre naj bo premišljeno in temeljito, učiteljeva navodila jasna in točna.

Potek igre vlog:

1.   Predstavitev/obrazložitev okoliščin, razdelitev vlog, določitev nalog

2.   Izvajanje (delo v dvojicah, skupinsko delo)

3.   Analiza izvajanja

4.   Dijaki vrednotijo opravljeno delo in igro.

Vrste iger vlog:

1.   Zamenjava informacij: predstavitev oseb, interesov, znanja iz vsakdanjega življenja

2.   Igra vlog po vnaprej napisanem scenariju; učitelj pripravi scenarij, dijaki izberejo vloge

3.   Navezava stikov

4.   Situacijske igre

5.   Različne dejavnosti (neverbalna komunikacija, družabne igre)

3.3. Monologično izražanje

Pri učenju jezika, ki temelji na komunikaciji, se pogosto pokaže prilika za to, da se dijaki izrazijo o sebi, svojih pričakovanjih, veselju in problemih, hkrati spoznajo svoje sošolce, poglobijo empatično sposobnost .

Temu cilju služijo npr.:

1. Samospoznanje (igra, anketa, intervju)

2. Opis in pripovedovanje

3. Razprava (učitelj določi čas za pripravo, dijaki predstavijo svoje videnje).

3.4. Projektno delo

Pri projektnem delu ima vsak dijak možnost, da sodeluje primerno svojim sposobnostim.

Momenti priprave projektnega dela:

a) uvod: učitelj predstavi temo, vizualne in druge pripomočke

b) priprava na projektno delo: dijaki zbirajo ideje, primerno svojemu zanimanju oblikujejo skupine

c) delo v dvojicah: načrtovanje, razdelitev nalog, način predstavitve projektnega dela; v prvem delu vodi in usmerja delo učitelj; nato delajo dijaki samostojno

d) plenarna predstavitev projektnega dela

e) vrednotenje opravljenih dejavnosti: opravijo dijaki, učitelj pripravi povzetek.

4. RAZVIJANJE SPRETNOSTI PISNEGA IZRAŽANJA

Naloge za razvijanje spretnosti pisnega izražanja ponavadi temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedila. Dijaki najprej tvorijo besedne zveze, krajša besedila; pomembno je, da se uveljavlja načelo postopnosti.

Ker se sposobnost pisnega izražanja lahko usvoji le z utrjevanjem, je potrebno za dijake pripraviti veliko različnih nalog. Utrjevanje, ki je spočetka vodena dejavnost, naj bi se sčasoma spremenilo v svobodno, ustvarjalno dejavnost.

Usmerjanje dejavnosti, ki razvijajo sposobnosti pisnega izražanja:

1. obravnava vzorca besedila - vaje k vzorcu besedila - ustvarjanje novega besedila - vrednotenje - poprava

2. ustvarjeno besedilo - primerjava tega s podobnim besedilo oziroma vzorcem besedila - vrednotenje - poprava - ponovno ustvarjanje besedila

4.1. Nekaj primerov vaj za razvijanje spretnosti pisnega izražanja:

4.2. Nekaj primerov vodenega in kreativnega pisanja:

Nadvse pomembno je, da učitelj postopoma navaja dijake k reševanju vedno težjih nalog.

5.   Medpredmetne povezave

Učitelj se naj pri načrtovanju svojega letnega dela informira o ciljih in vsebinah učnih načrtov sorodnih predmetov (madžarski jezik in književnost, slovenski jezik in književnost, zgodovina, zgodovina umetnosti).

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN VREDNOTENJA

1.      Obvezna načina preverjanja in ocenjevanja sta ustno in pisno preverjanje. 

2.      Navodila učiteljem

Preverjanje in ocenjevanje pri poučevanju jezika izvajamo v sklopu standardnih dejavnosti in vsebin. Preverjanje ima lahko različne cilje, zaradi tega tudi različne načine. Naloge preverjanja in ocenjevanja so sledeče:

Pomembno je, da dosežek vrednotimo na podlagi vnaprej pripravljenih kriterijev.

Oblike pisnega preverjanja:

Pri vrednotenju spisa, vodenega sestavka vrednotimo: vsebino, količino informacij, strukturo besedila, izbranost besedišča, pravopis, jezikovno pravilnost, upoštevanje zvrstnih značilnostih.

Oblike ustnega preverjanja:

Ustno spraševanje, govorna vaja, pogovor, razprava, komentar, malo predavanje.

Kriteriji ocenjevanja ustnega preverjanja: izgovorjava, kontinuiteta govora, jezikovna pravilnost, besedišče, vključevanje v pogovor.

Ker zahteva ustno preverjanje veliko časa, je smiselno ostale dijake drugače zaposliti.

Razen ocene je zelo pomembno, da učitelj komentira pisni izdelek ali ustni odgovor. S tem namreč daje napotke dijakom, jih motivira in hrabri.

Če sprotno preverjanje izvajamo na različne načine (tudi zabavne, kreativne tehnike), v prijetnem vzdušju, daje dijakom možnost utrjevanja.

V. ZNANJA, KI JIM MORAJO IMETI IZVAJALCI PROGRAMA

V dvojezičnih (slovensko-madžarskih) programih srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja lahko predmet madžarščina kot drugi jezik poučuje, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe, smer madžarski jezik in književnost.

Učitelji predmeta morajo zadoščati pogojem, ki jih opredeljuje Zakon o posebnih pravicah italjianske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

VI. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

Madžarski jezik kot drugi jezik se naj poučuje v specialnih učilnicah. Za izvajanje programa potrebni učni pripomočki: magnetofon, grafoskop, diaprojektor, televizor, videorekorder, računalnik.

Če okoliščine dovoljujejo, se naj madžarski jezik kot drugi jezik poučuje v skupinah z maksimalno 16 učenci.