OBRAZLOŽITEV IN IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

GRAFIČNI OPERATER

Izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja Grafični operater je nastal na podlagi izhodišč za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja (2001) in postopoma nadomešča dosedanji izobraževalni program Grafičar (Ur. l. RS št. 74/04).

Modulno oblikovan izobraževalni program grafični operater

Izobraževalni program grafični operater je nastal na podlagi štirih poklicnih standardov 4. stopnje zahtevnosti:

• tiskar/ tiskarka za ploski tisk
• tiskar/ tiskarka za propustni tisk
• knjigovez/ knjigovezka
• kartonažer/ kartonažerka

Standardi so bili podlaga za modulsko sestavljeni izobraževalni program, ki omogoča:

• pridobiti naziv srednje poklicne izobrazbe grafični operater/ operaterka in
• pridobitev posamezne poklicne kvalifikacije.

V posameznih modulih je razvidno, kateri strokovni vsebinski sklopi sestavljajo modul, ki omogoča pridobitev posamezne poklicne kvalifikacije.

Na področju grafike sta pripravljena še dva poklicna standarda (tiskar/ tiskarka za visoki tisk in tiskar/ tiskarka za globoki tisk). Kvalifikaciji za ta dva poklica si bo mogoče pridobiti v postopkih preverjanja in potrjevanja znanja. Šola ju bo, v skladu s potrebami podjetij, vključevala tudi v odprti del kurikuluma.

Prenova izobraževalnega programa je bila nujna zaradi razvoja tehnologije in delovnih procesov v grafiki, ki zahteva na eni strani nova znanja, na drugi strani pa nekatera znanja niso več uporabna. Z razvojem računalniške tehnologije so tudi grafični procesi vedno bolj digitalizirani, zato je novi program usmerjen tudi v prihodnost, saj zajema vsebine digitaliziranega in digitalnega tiska.

Izobraževalni program temelji na petih vsebinskih sklopih: umetnost in grafično oblikovanje, grafični procesi, priprava delovnih procesov, tisk in grafična dodelava. Poklicne kompetence v vsebinskih sklopih so strukturirane na osnovni, rutinski in napredni ravni. Program je zasnovan na večji širini strokovnega znanja v grafiki, zato bodo dijaki sposobni opravljati manj zahtevne tehnološke operacije na različnih delovnih mestih v manjših in srednje velikih podjetjih.

Po uspešno končanem izobraževanju v programu grafični operater bodo dijaki lahko nadaljevali izobraževanje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja grafični tehnik, kjer si bodo poglobili znanja s področja tiska ali grafične dodelave. Tako bodo usposobljeni tudi za delo na večjih in zahtevnejših sistemih.

Programske rešitve v izobraževalnem programu grafični operater

Pri pripravi izobraževalnega programa so bili postavljeni naslednji cilji:

• povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentno in problemsko strukturiranem izobraževalnem programu, katalogih znanja in izpitnih katalogih. Cilj je doseči večjo notranjo vsebinsko povezanost in prepletenost znanja ter razvoj poklicnih in ključnih kompetenc, ki vodijo k celostni usposobljenosti za poklic, sodelovanju v družbi, osebnostnemu razvoju in nadaljnjemu izobraževanju;
• uveljaviti načelo učnociljnega in problemskega načrtovanja pri pripravi katalogov znanja in izpeljavi učnega procesa;
• modulsko zgrajen in fleksibilen ter transparentno strukturiran izobraževalni program;
• odpiranje kurikuluma in vpliv lokalnih partnerjev za uresničevanje lokalnih potreb in interesov;
• enoten izobrazbeni standard za šolsko in dualno obliko izobraževanja;
• večja programska prožnost in avtonomija šol s pripravo okvirnega izobraževalnega programa na nacionalni ravni;
• novi metodično-didaktični koncepti, katerih cilj je doseči spremembo v pedagoškem delu učiteljev, timskem delu na šoli in večji individualizaciji pouka.

Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentno in problemsko strukturiranem izobraževalnem programu je uresničeno s konceptom kompetenc (poklicnih in ključnih, ki jih razvijamo s ključnimi kvalifikacijami). V izobraževalni program so včlenjeni nacionalni standardi ključnih kvalifikacij za slovenščino, matematiko, tuji jezik in šport kot samostojne programske enote (predmeti) v najmanj minimalnem standardu, kot ga določajo izhodišča. Povezovanje vsebin omenjenih predmetov s strokovnimi vsebinami in praktičnim usposabljanjem prepuščamo šoli s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v programu.

Uresničevanje ciljev nacionalnega standarda ključnih kvalifikacij s področja naravoslovja, družboslovja in umetnosti, ki jih ni mogoče povezati s cilji strokovnega izobraževanja, se izvede v samostojnih programskih enotah v delu predmetnika A.

Cilji drugih ključnih kvalifikacij so včlenjeni v strokovne vsebinske sklope ali se kot način in metoda dela uresničujejo v celotnem programu: kompetenca učiti se učiti, socialne spretnosti, razvoj sporazumevalne zmožnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti). Cilji ključnih kvalifikacij (podjetništvo, varstvo in zdravje pri delu) so včlenjeni v vse strokovne vsebinske sklope, cilji ključne kvalifikacije informacijsko-komunikacijska pismenost pa v vse predmete in vsebinske sklope. Ključno kvalifikacijo »graditev kariere« je mogoče razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikuluma. V okviru interesnih dejavnosti se poveča število ur, namenjenih športnim dnevom, na 60 ur.

Najmanjša strukturna enota strokovnega dela programa je vsebinski sklop, ki v koncentričnih krogih omogoča pridobivanje poklicnih kompetenc in njihovo postopno graditev na več ravneh. Vsebinski sklopi so vsebinsko-didaktični sklopi ciljev, ki izhajajo iz celostnih delovnih nalog in so didaktično utemeljeni ter vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru vsebinskih sklopov se povezujejo praktično izobraževanje, strokovna teorija in nacionalne ključne kvalifikacije v luči delovnih in poslovnih procesov ter upoštevanja potreb strank. Upoštevani so vsi pomembni elementi, ki določajo področje grafične dejavnosti: tehnološki, ekonomski, okoljevarstveni in zdravstveni. Vsebinski sklopi vključujejo cilje informiranja, načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole. Posebna pozornost je namenjena »teoretizaciji« praktičnega izobraževanja, saj bo tako doseženo ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim vidikom usposobljenosti.

Glede na temeljne kriterije, kot so celostnost in raznolikost delovnih poklicnih položajev in stopnje avtonomnosti ter odgovornosti, ki jo zahtevajo, je izobraževalni program strukturiran tako, da omogoča postopno graditev poklicnih kompetenc:

• osnovna raven: dijaki rešujejo naloge in izvajajo dejavnosti v predvidljivih in dobro strukturiranih položajih in problemih, bolj celostne naloge izvajajo po navodilih; dijaki spoznavajo in si pridobivajo temeljno znanje in spretnosti, razvijajo odgovornost in neodvisnost pri reševanju nalog;
• rutinska raven: dijaki se naučijo načrtovati, izvajati spretnosti in reševati probleme v znanih, strukturiranih, vendar bolj celostnih delovnih položajih, ki zahtevajo tudi sodelovanje z drugimi; razvijajo prilagodljivost, komunikativnost, skupinsko reševanje nalog;
• napredna raven: dijaki znajo oceniti (ekonomsko in časovno) problem, izvesti celostne in nepredvidljive delovne naloge, znajo reševati probleme, ki presegajo znane položaje, probleme rešujejo sodelovalno v skupini; poudarek je na načrtovanju, odločanju, izpeljavi in nadzorovanju delovnega procesa, sodelovanju z drugimi, razvijanju odgovornosti in samoiniciativnosti ter ustvarjalnem reševanju problemov, ki zahteva celostno in dobro strukturirano teoretično znanje in ključne kvalifikacije.

Katalogi znanja so načrtovani učnociljno. V ciljih so zapisane spretnosti, znanje in kompetence, ki se kot učni dosežki preverijo z uresničitvijo cilja znotraj sklopa in ob koncu izobraževanja. V drugem stolpcu so opredeljeni cilji nacionalnih ključnih kvalifikacij, ki jih uresničujemo povezano; socializacijski cilji so izpostavljeni v usmerjevalnih ciljih predmeta in se kot rdeča nit uresničujejo skozi celoten predmetnik.

Nov didaktični koncept pouka kot pedagoškega procesa:

• je usmerjen k dijaku in procesom učenja ter razvijanju celostne poklicne usposobljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za svoje ravnanje;
• spreminja vlogo učitelja od »prenašalca« znanja k prevzemanju novih vlog (mentor, ki načrtuje, usmerja in svetuje);
• predpostavlja učenje v celostnih zaokroženih vsebinskih sklopih, ki zajemajo cilje načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole – učenje za poklicno ravnanje, povezovanje teorije, prakse in ključnih kvalifikacij;
• zahteva učenje z lastno dejavnostjo in ob praktičnih izkušnjah, poudarek je na izkustvenem učenju in problemskem pouku, v središču katerega so dejavnosti in ravnanja ter njihova refleksija; gre za pridobivanje tako vsebinskega kot proceduralnega znanja (obvladovanje procesov, metod, razvijanje spretnosti);
• razvija ključne kompetence učenja, socialne in sporazumevalne kompetence (ustno komunikacijo, razvijanje funkcionalne pismenosti in informacijsko-komunikacijske pismenosti) v celotnem izobraževalnem programu;
• razvija nove metode preverjanja in ocenjevanja znanja in kompetenc.

Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega kurikuluma na šoli. Učitelji skupaj pripravijo letne dejavnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in jo izvajajo hkrati, določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego cilja je na šoli oblikovana programska projektna skupina za pripravo in izvedbo.

V izobraževalnem programu grafični operater je 606 ur namenjenih odprtemu kurikulumu in uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola bo v sodelovanju s socialnimi partnerji in gospodarskimi združenji definirala cilje tega dela kurikuluma, v katerem bodo dijaki razvijali tako praktične spretnosti kot poglabljali in širili poznavanje strokovne teorije in razvijali ključne kompetence.

Uresničevanje ciljev ključnih kvalifikacij pri naravoslovju in umetnosti

Naravoslovje

Učni sklopi iz kataloga znanj za naravoslovje, ki se povezujejo s strokovno-teoretičnimi predmeti:

Za uresničitev integriranih učnih sklopov je predvidenih 33 ur.

Integracija ciljev splošnega izobraževanja v strokovno-teoretično mora biti izpeljana tako, da nastane nova dopolnjena in zaključena celota. To pomeni, da se morajo cilji splošnega izobraževanja smiselno nadgrajevati in dopolnjevati s cilji strokovno-teoretičnega izobraževanja. Zato je nujno, da učitelj strokovno-teoretičnega predmeta pri integraciji skupaj z učiteljem naravoslovja sodeluje pri načrtovanju in izvajanju integriranih vsebinskih sklopov. Integrirane vsebinske sklope morata oba učitelja načrtovati in izvajati timsko, enako velja tudi za proces vrednotenja in ocenjevanja doseženega znanja. Oba učitelja morata pri integraciji upoštevati vse cilje, ki so zapisani v obeh katalogih znanj, in jih operacionalizirati tako, da se cilji in načrtovane dejavnosti smiselno dopolnjujejo. Če se določeni cilji predlaganega učnega sklopa smiselno ne dopolnjujejo s cilji strokovnega predmeta, se realizirajo v okviru samostojnega predmeta naravoslovje v delu A.

Število ur: 132, od tega je 99 ur izvedenih samostojno, preostale pa potekajo s strokovno-teoretičnim predmetom.

Umetnost

Učni sklopi iz kataloga znanj za umetnost se v programu grafični operater izvajajo znotraj vsebinskega sklopa umetnost in grafično oblikovanje. Za uresničitev integrirane ključne kvalifikacije je predvidenih 33 ur.

Organizacija praktičnega pouka in praktičnega izobraževanja v delovnemprocesu (praktično usposabljanje z delom)

Praktično izobraževanje v delovnem procesu (PIDP) omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne more uresničiti, zlasti poklicno socializacijo in razvoj osebnostnih potencialov ter poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj poklicne kariere z neposrednim opravljanjem dela. Nosilca izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj s šolsko delavnico oziroma medpodjetniškim centrom izvajata izobraževalni program. Dijak si v delovnem procesu pri delodajalcu poleg praktičnega znanja in spretnosti pridobi tiste spretnosti, ki jih v šolskih delavnicah ni moč pridobiti:socializacijo v delovnem okolju,dinamiko realnega delovnega procesa,skupno odgovornost za kakovost opravljenega dela.

Dijakom je zagotovljeno 655 ur praktičnega pouka v šolskih delavnicah in najmanj 24 PIDP. Praktično izobraževanje v delovnem procesu poteka na podlagi sklenjene individualne učne pogodbe med delodajalcem in dijakom kolektivne učne pogodbe med delodajalcem in šolo.

V pogodbi se stranki dogovorita glede:

• trajanja in načina izvajanja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu,
• vsebin, ki jih bo dijak pridobil v delovnem procesu,
• drugih nalog in obveznosti pogodbenih strank.

Šolsko leto traja v 1. in 2. letniku 38 tednov, v 3. letniku pa 35 tednov. Če opravi dijak 53 tednov PIDP, opravlja dodatne tedne po zaključku pouka.

Z individualno učno pogodbo je lahko določeno tako, da se:

• v prvem in drugem letniku poveča PIDP s 3 na 7 tednov, s tem se dijaku zagotovi najmanjše možno število pouka prostih tednov v šolskem letu;
• v tretjem letniku poveča PIDP z 18 na 19 tednov, kar zagotavlja, da dijaki dokončajo izobraževanje v spomladanskem roku skupaj z dijaki, ki se izobražujejo po kolektivni učni pogodbi;
• praktični pouk v drugem in tretjem letniku se nadomesti s PIDP pri delodajalcu (2 dni/teden), kar znaša skupaj 98 dni ali 19,6 tedna;

Če se upošteva največje mogoče število vseh tednov, potem praktično izobraževanje v delovnem procesu lahko obsega skupaj 7 + 7 + 19 + 19,6 = 52,6 tednov.