Učni načrt za ekonomsko geografijo za ekonomsko gimnazijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA
4. OCENJEVANJE
5. LITERATURA
6. POGOJI ZA IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA
Predmet ekonomska geografija je izbirni predmet ki dopolnjuje in povezuje znanja temeljnega predmeta geografije in predmeta ekonomija. Pri tem predmetu dijaki s pomočjo aktivnih metod pouka povezujejo pridobljena ekonomska in geografska znanja in s proučevanjem okolja v katerem živijo ugotavljajo vzročno posledično povezanost geografskega okolja in gospodarskega razvoja Slovenije.
Izbirni predmet ekonomska geografija, ki ga dijaki samostojno izberejo v tretjem ali četrtem letniku v obsegu 35 ur. Predmet je namenjen predvsem dijakom, ki so izbrali predmet geografija za maturo.
|
Letnik |
1. letnik |
2. letnik |
ali 3. letnik |
ali 4. letnik |
|
letno število ur pouka |
/ |
/ |
35 ur |
35 ur |
POVEZAVE Z DRUGIMI PREDMETI
Predmet ekonomska geografija se povezuje s temeljnima predmetoma geografija in ekonomija ter zgodovino, informatiko in podjetništvom.
GLOBALNI CILJI:
Dijaki:
1. Merila stopnje gospodarske razvitosti
2. Primerjava razvitosti Slovenije in izbranih držav
3. Vpliv naravno- in družbenogeografskih elementov in dejavnikov na gospodarsko razvitost na primeru domače pokrajine (terensko delo)
4. Študije primerov držav s primerjavo BDP, pismenosti, rodnosti, porabe energije, urbanizacije, infrastrukture (cest, vodovodov, telefonov,... )
5. Regionalne razlike v stopnji gospodarske razvitosti s primerjavo odvisnosti od geografskih dejavnikov
6. Gospodarski problemi držav v razvoju in njihova odvisnost od geografskih danosti
7. Gospodarski problemi razvitih držav z vidika okoljske problematike
8. Vzroki in posledice dezinvestiranja v ZDA, Nemčiji in v Sloveniji
|
Cilji |
Pojmi |
Ur |
D* |
|
- ob karti ugotovijo nekatere kriterije za merjenje gospodarske razvitosti držav - analizirajo relativnost meril gospodarske razvitosti - spoznajo spreminjanje kriterijev za določanje gospodarske razvitosti držav v zadnjih dvesto letih - analizirajo mesto Slovenije v gospodarski podobi sveta |
BDP, zunanja trgovina, uvoz, izvoz zunanjetrgovinska bilanca, |
3 |
|
|
- dijaki s pomočjo podatkov ugotovijo, kako se je v zadnjih 200 letih spreminjala gospodarska podoba sveta - analizirajo, kako se je v svetu spreminjala gospodarska moč posameznih držav - določijo vzroke, ki so pripeljali do spremenjene gospodarske moči in razvitosti izbranih držav - ovrednotijo vlogo naravnogeografskih in družbeno-geografskih dejavnikov za spremembe gospodarske razvitosti izbranih držav |
industrijska revolucija, imperializem, kolonije, znanstveno-tehnološka revolucija, recesija, konjunktura, multinacionalne družbe |
7 |
3 |
|
- dijaki ugotovijo posledice, ki sta jih izkoriščanje naravnih bogastev in nagla industrializacija prinesla naravnogeograskim in družbenogeografskim dejavnikom in jih primerjajo s posledicami, ki jih prinaša postindustrijski oziroma informacijski gospodarski razvoj - vrednotijo možnosti za zavestno vplivanje človeka in družbe na spremenjen odnos do izrabe naravnih in družbenih virov gospodarskega razvoja - dijaki ob analizi podatkov in političnih odločitev spoznajo skladnost in razkorak materialnega razvoja družbe z duhovnim - analizirajo soodvisnost ekološke degradacije in gospodarskega razvoja pokrajine - ovrednotijo ekološki in tehnološki imperializem kot posledico razvojne lakote nerazvitih držav |
degradacija okolja, sonaravni razvoj, ekološki imperializem, somestje (konurbacija), industrijska pokrajina, kmetijska (ruralna) pokrajina, transformacija |
7 |
4 |
|
- s terenskim raziskovanjem primerjavo videz dveh gospodarsko različno razvitih oziroma usmerjenih pokrajin - s terenskim raziskovanjem ugotovijo spremembe, ki jih postindustrijska doba prinaša v pokrajino - s terenskim raziskovanjem in preučevanjem virov analizirajo demografske, infrastrukturne, urban(istič)ne, okoljske in gospodarske spremembe v raziskovani pokrajini - po terenskem delu poskusijo vzročno-posledično vrednotiti različne scenarije razvoja raziskovanih pokrajin - metodologijo, ki jo je spoznal med terenskim raziskovanjem uporabi za vrednotenje možnosti razvoja svoje domače pokrajine - s preučevanjem virov primerja pet izbranih držav s Slovenijo, analizira vzroke za različno gospodarsko in socialno razvitost in poskuša vrednotiti, kateri vzroki so bolj in kateri manj vplivali na razlike med državami |
migracije, depopulacija, območja praznjenja, ozelenjevanje, pogozdovanje, center-periferija, načrtovani razvoj, stihijski razvoj, urbanizem stagnacija, središče (center), obrobje (periferija), urbanizacija, suburbanizacija, infrastruktura |
18 |
10 |
|
- Skupaj ur /ure delitev v skupine |
|
35 |
17 |
D* - Število ur pouka pri katerih se dijaki delijo v skupine
Pri pouku je potrebno stremeti za tem, da dijaki do zaključkov in ugotovitev ter temeljnih zakonitosti pridejo z lastnim delom. Učitelj naj jih spodbuja s pestro izbiro delovnih nalog, terenskega dela in raziskovalnimi nalogami. Diskusija naj bo pomembna metoda pouka. Vsebine in cilji so zastavljeni tako, da do mnogih podatkov pridejo dijaki sami s preučevanjem virov: knjižnih, časopisnih, televizijskih, radijskih, multimedijskih in interneta. Pomemben je tudi odziv na aktualne gospodarske dogodke, ki naj jih učitelj z dijaki osvetli z geografskega vidika.
Učitelj naj oceni, do katerih zaključkov so sposobni priti dijaki sami, katere pa bodo ugotovili skupaj; za boljšo razumljivost naj učitelj izbira tipične primere, na katerih bo lahko nedvoumno dokazal povezanost in součinkovanje geografskih dejavnikov in gospodarskega razvoja. Pri tem je bolje, da obdela manj primerov in nekaj součinkovanj, a tiste temeljito; najbolje takšne, ki jih bo lahko potrdil tudi na primeru Slovenije ali celo v domačem okolju. Površne, zgolj informativne in vseobsegajoče analize dijakom ne morejo služiti kot trdna opora za geografsko preučevanje pokrajine.
Prevladujoča oblika naj bo skupinsko delo. Zato priporočamo, da se 1/3 ur izvede z delitvijo razreda/ov v skupine po 16, 1/3 ur pa naj bo terenskega oziroma raziskovalnega dela.
Raziskovalno delo naj bo v obliki projekta, kar pomeni, da naj bodo dijaki vključeni že v njegovo načrtovanje, določanje ciljev, postavljanje predpostavk, delitev nalog, izvedbo, urejanje gradiva, diskusijo, oblikovanje zaključkov, vrednotenje in izdelavo končnega poročila, ki naj ima obliko seminarske naloge ali vsaj stenčasa.
Preverjanje znanja naj bo sprotno; ustno in pisno. Ustno preverjanje so:
- krajša vprašanja in odgovori, da učitelj oceni, koliko učenec razume vsebine pouka,
- diskusija o temi, ki pokaže, koliko je učenec sposoben analizirati, vrednotiti in argumentirati.
Pisno preverjanje je v obliki seminarskih nalog in poročil, ki so lahko tudi skupinske. Učitelj naj dodatno vrednoti vsak konstruktivni prispevek pri skupinskem in terenskem delu in sodelovanje pri pouku.
Za pozitivno oceno mora učenec:
- samostojno uporabljati vire in iz njih poiskati zahtevane podatke;
- na podlagi številskih ali grafičnih (slik, tabel, grafikonov, kart, kartogramov) podatkov napraviti opisno predstavitev ali primerjavo dveh ali več dežel;
- po navodilih učitelja opravljati terensko delo in raziskovalne naloge.
Za dobro oceno mora učenec:
- na podlagi znane metodologije izdelati enostavno pisno analizo razvojnih možnosti svoje domače pokrajine in jo zagovarjati pred razredom;
- samostojno po predhodnih inštrukcijah raziskovati in opravljati terensko delo;
- v razgovoru z učiteljem vrednotiti podatke in dejstva;
- v razgovoru ločevati vzroke od posledic.
Za prav dobro oceno mora učenec:
- samostojno oceniti, kateri podatki in dejstva so (naj)bolj karakteristični za vrednotenje neke pokrajine;
- argumentirano zagovarjati svoja stališča
- samostojno ločevati vzroke od posledic in ugibati o nadaljnjem razvoju oziroma posledicah in procesih v pokrajini.
Za odlično oceno mora učenec:
- sintetizirati in interpretirati podatke in raziskana dejstva;
- na osnovi naučene metodologije napovedovati prihodnji razvoj pokrajine;
- vrednotiti scenarije prihodnjega razvoja pokrajine;
- vrednotiti objektivnost pridobljenih podatkov in ugotovitev;
- napraviti načrt za samostojno raziskavo neke pokrajine, pojava ali procesa.
- biti sposoben voditi raziskovalno skupino učencev;
Kunaver Jurij: Geografija za srednje šole, Ljubljana, DZS, 1997
Kunaver Jurij: Obča geografija za 1. letnik srednjih šol, Ljubljana, DZS, 1996
Ingolič Borut: Atlas za osnovne in srednje šole, Ljubljana, MK, 1995
Brinovec Slavko: Terensko delo (pedagoška delavnica, Ljubljana, ZRSŠ, 1997
Krušič Marjan: Geografija - leksikon, Ljubljana, CZ, 1982
Lah Avguštin: Okolje - leksikon, Ljubljana, CZ, 1982
Microsoft Encarta - World Atlas 1996 (zgoščenka)
Microsoft Encarta - Encyclopedia 1996 (zgoščenka)
Vsebine lahko poučuje profesor geografije.
Za poučevanje vsebin premeta mora šola zagotoviti:
- splošno učilnico za geografijo
- možnost dela učencev v računalniško, multimedijsko in internetsko opremljeni učilnici ali knjižnici
- knjižnico z enciklopedijami, leksikoni in letopisi
- 16 atlasov za srednje šole
- opremo za terensko delo
Dijaki se pri polovici ur, pri katerih dijaku uporabljajo multimedijsko tehnologije v računalniški učilnici in pri terenskem delu, delijo v skupine po največ 16 dijakov. Število ur delitev je opredeljeno pri pri posameznem vsebinskem sklopu v predmetnem katalogu znanj.