A. SPLOŠNI DEL

Ime izobraževalnega programa: KLASIČNA GIMNAZIJA

Trajanje izobraževanja: 4 leta

Cilji izobraževalnega programa:

Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu o gimnazijah.

Poleg tega so cilji klasične gimnazije nadgrajeni v duhu klasično-humanistične izobraževalne tradicije in vzgojnih vrednot:

  • Gimnazija je program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Gimnazija mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostaviti vednost, ki je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija, hkrati pa omogočati refleksijo o mejah vednosti.
  • Pri tem se navezuje na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo.
  • Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih.
  • Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole (profiliranost gimnazij) kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.
  • Gimnazija zagotavlja doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje, sposobnosti in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za uspešen študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju.
  • Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.
  • Gimnazija omogoča seznanjanje s sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost.
  • Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti kot celote.

    Posebni cilji klasične gimnazije so še:

  • Klasična gimnazija v izobraževalno osredje postavlja živo zanimanje za antiko in njeno usmerjenost v človeka kot odločujočo vrednoto, ki je udejanjena v vsakem posamezniku, ter zavzetost za svobodo misli.
  • Z diahronim pristopom, torej z obravnavanjem vseh pojavov v njihovem časovnem razvoju, v nasprotju s sedanjim prevladujočim sinhronim, spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in presojanja, ki temelji na razumevanju vzročno-posledične povezanosti naravnih in družbenih pojavov skozi prostor in čas.
  • S tem poudarjeno razvija razumevanje soodvisnosti znanj z različnih področij in obdobij ter zavest o interdisciplinarni kompleksnosti sveta in nedeljivi povezanosti sedanjosti s preteklostjo. Tako spodbuja tudi tolerantnost do drugačnosti in zavest pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru.

    Posebni pogoji za vključitev v program:

    Latinščina se poučuje na dveh ravneh, začetni in nadaljevalni. V nadaljevalno učenje latinščine se vključijo tisti učenci, ki so uspešno končali program učenja latinščine v osnovni šoli oziroma so si na drug način pridobili ustrezno predznanje. Ustreznost predznanja pred uvrstitvijo dijaka v nadaljevalno učenje latinščine ugotavlja šola, ki izvaja izobraževalni program klasične gimnazije.