A. SPLOŠNI DEL

Ime izobraževalnega programa: UMETNIŠKA GIMNAZIJA

Trajanje izobraževanja: 4 leta

Cilji izobraževalnega programa:

Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu o gimnazijah.

Poleg tega so cilji gimnazije še:

• Gimnazija je izobraževalni program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, ki bodo potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Gimnazija mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostaviti vednost, ki je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija, hkrati pa omogočati refleksijo o mejah vednosti.
• Pri tem se navezuje na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo.
• Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih.
• Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole (profiliranost gimnazij) kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.
• Gimnazija zagotavlja doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje, sposobnosti in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za uspešen študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju.
• Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.
• Gimnazija omogoča seznanjanje s sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost.
• Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti kot celote.

Poleg splošnih ciljev gimnazijskega izobraževanja ima umetniška gimnazija nalogo, da

• zagotovi višjo raven splošnoizobraževalnih in strokovnih znanj,
• omogoči mladostnikom, da svojo umetniško nadarjenost razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov,
• na temelju standardov priprave na maturo in interesov omogoča mladostnikom odločanje za nadaljnji študij.

Specifični cilji posameznih smeri umetniške gimnazije so:

GLASBENA SMER:

• usposabljati za obvladovanje glasbenih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, poustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine glasbene umetnosti.

PLESNA SMER:

• pridobivanje plesnega znanja in telesnih sposobnosti ter širših strokovno-teoretičnih znanj s poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet dijaka in s tem postavljanje podlage za formiranje umetnika.

LIKOVNA SMER:

• dati možnost kontinuiranega likovnega razvoja in izobraževanja likovno talentiranim in motiviranim mladostnikom;
• usposabljati dijake za temeljno poznavanje likovnih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine likovne umetnosti.

DRAMSKO-GLEDALIŠKA SMER:

Poleg navedenih splošnih ciljev dramsko-gledališka smer s svojimi vsebinami, metodami in učnimi sredstvi dosega še nekatere.

• Dijakom uzavešča vloge, pomen in namen dramatike in gledališča, zlasti slovenske/ga, njune zabavne, kulturne, vzgojne, izobraževalne, socializacijske in nacionalne funkcije (oblikovanje osebne in nacionalne kulturne identitete in zavesti).
• Dijakom nadgrajuje osnovnošolsko dramsko-gledališko znanje s spoznavanjem specifik, tipik in izraznih sredstev različnih dramskih besedil in možnosti njihovih gledaliških konkretizacij; pri tem sistematično razvijajo zmožnosti ustvarjalnega in kritičnega branja, gledanja, poslušanja, govornega in telesnega izražanja, uprizarjanja in drugih vrst umetniškega izražanja.
• Dijakom predstavlja reprezentativni izbor tradicionalnih in modernih slovenskih in svetovnih dramskih besedil in gledaliških produkcij, pri čemer spoznavajo glavne zgodovinske postaje in teorijo drame in gledališča kot kulturno-estetskih fenomenov v različnih historičnih, socioloških in estetskih danostih, različne dramske zvrsti in različne vrste gledališča (od dramskega do lutkovnega, plesnega, eksperimentalnega ipd.), gledališke konstituante, konvencije, kode, kategorije in delne gledališke sisteme.
• Dijakom daje temeljno dramsko, dramaturško (dramatološko, interpretativno), gledališko (teatrološko, igralsko), literarnozgodovinsko, glasbeno, likovno, gibalno, plesno in filmsko teoretično in praktično znanje, razvija posebne spretnosti ter potrebno psihofizično, govorilno, emocionalno in estetsko kondicijo, ki jo potrebujejo pri sistematičnem spoznavanju dramskih in gledaliških umetnin in pri lastnem dramsko-gledališkem ustvarjanju in poustvarjanju.
• Dijake uči osnov komunikacije z dramsko in gledališko umetnino in njunimi ustvarjalci, temeljnih razčlenjevalnih postopkov, opomenjanja, razumevanja in vrednotenja dramskih in gledaliških umetnin, ugotavljanja razmerij med besedili in gledališkimi, radijskimi, televizijskimi in filmskimi interpretacijami, pri čemer vadijo izražanje in argumentiranje svojega mnenja ter se učijo skupinskega dela, razumevanja, spoštovanja in vrednotenja mnenj drugih.
• Za aktivnim, problemskim, ustvarjalnim in sodelovalnim pristopom k dramski in gledališki umetnini dijaki razvijajo osebnostne lastnosti, različne inteligentnosti (čustveno, medosebno in znotrajosebno, jezikovno, logično-matematično, glasbeno, telesno-gibalno in prostorsko), sposobnost kritičnega in estetskega vrednotenja, sposobnost utemeljevanja ter strpnost do drugačnega razumevanja in vrednotenja; vsi ti pristopi jih estetsko, osebnostno in intelektualno bogatijo.

Ob vseh teh dejavnostih dijaki skrbijo za pravilnost in lepoto maternega jezika in razvijajo svoj pogled na dramsko-gledališko, filmsko, glasbeno, likovno, plesno in video umetnost, se oblikujejo v kultivirane bralce in v kritične gledalce, ki čutijo trajno potrebo po stikih z dramsko-gledališko ustvarjalnostjo, pa tudi v (po)ustvarjalce, pri čemer razvijajo svoje psihofizične, imaginativne, intuitivne in kreativne sposobnosti, pridobivajo telesne, gibalne, glasovne, besedne spretnosti in znanja, zadovoljujejo svoje estetske in kreativne interese, oblikujejo svoje moralno-etične, estetske in spoznavne vrednote, estetske kriterije in okus.

Dramsko-gledališka gimnazija uresničuje splošne in posebne cilje gimnazijskega izobraževanja z upoštevanjem temeljnih in sodobnih didaktičnih načel, zlasti z organizacijo takih učnih situacij, ki so osredinjene na dijaka, ki spodbujajo izkustveno učenje, (samo)aktivnost in ustvarjalnost, in ki ob upoštevanju individualizacije in diferenciacije omogočajo nadgrajevanje osnovnošolskega znanja ter (za gledališče zelo pomembno in značilno) prepletanje teorije in prakse.

Posebni pogoji za vključitev v posamezne smeri umetniške gimnazije:

GLASBENA SMER

Pogoj za vključitev v glasbeno smer umetniške gimnazije je posebna glasbena nadarjenost, ki jo ugotavljamo s preizkusom nadarjenosti in znanja po programu glasbene šole.

Modul A: glasbeni stavek

• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole, znanje solfeggia v obsegu dveh razredov glasbene šole in znanje klavirja v obsegu najmanj šestih razredov glasbene šole.

Modul B: petje - inštrument

• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole, znanje solfeggia v obsegu dveh razredov glasbene šole, poleg tega pa še:
  • za orgle:
    • znanje orgel v obsegu najmanj dveh razredov glasbene šole;
  • za petje:
    • znanje petja v obsegu najmanj štirih razredov glasbene šole in zdravniško potrdilo specialista foniatra (otorinolaringologa) o izpolnjevanju fizičnih zmožnosti za učenje petja, starost za ženske je praviloma do 22 let, za moške pa do 24 let;
  • za kontrabas:
    • znanje kontrabasa v obsegu najmanj štirih razredov glasbene šole, starost ob vpisu na kontrabas je lahko največ 20 let;
  • za violo, kitaro, flavto, klarinet, oboo, fagot, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo, tolkala, citre in harfo:
    • znanje ustreznega inštrumenta v obsegu najmanj šestih razredov glasbene šole; za skupino pihal, trobil in tolkal je potrebno še zdravniško potrdilo o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za igranje pihal, trobil oziroma tolkal, starost ob vpisu na fagot, pozavno in tubo je lahko največ 20 let;
  • za klavir, violino, violončelo, harmoniko in kljunasto flavto:
    • znanje ustreznega inštrumenta v obsegu osmih razredov glasbene šole; za kljunasto flavto je potrebno še zdravniško potrdilo o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za igranje pihal.
  • za čembalo:
    • znanje klavirja v obsegu šestih razredov glasbene šole.

Modul C: jazz – zabavna glasba

• pogoji za vključitev so enaki kot v modulu B: petje – inštrument, le da je starost ob vpisu do največ 24 let.

PLESNA SMER

Modul A: Balet

• Posebna nadarjenost, ki jo ugotavljamo s preizkusom znanja, s katerim učenec dokaže znanje baleta v obsegu šestih razredov programa ples – balet, obsežnejši in zahtevnejši program glasbene šole in znanje nauka o glasbi v obsegu dveh razredov po programu glasbene šole; zdravniško potrdilo, s katerim ugotavljamo splošno zdravstveno stanje, anatomske značilnosti (gibljivost sklepov in hrbtenice, odprtost nog, oblika postave in nog, posebnost stopal), antropometrične meritve (sorazmerje med posameznimi deli telesa).

Modul B: Sodobni ples

Posebna nadarjenost za ples, ki jo ugotavljamo s preizkusom znanja. Ta zajema:

• plesno vajo, ki jo vodi plesni pedagog in je namenjena ocenitvi osnovnega plesnotehničnega predznanja;
  
• predstavitev kratke kompozicije ali koreografije brez glasbene spremljave, ki jo pripravijo kandidati sami. Trajanje do dve minuti. S tem preverjamo sposobnost interpretacije;
  
• krajšo improvizacijo, ki jo kandidati pripravijo na preizkusu po navodilih komisije. S tem ugotavljamo stopnjo kandidatove ustvarjalnosti;
  
• zdravniško potrdilo, s katerim ugotavljamo splošno zdravstveno stanje oz. fizične zmogljivosti.

LIKOVNA SMER

Posebna likovna nadarjenost, ki se ugotavlja s preizkusom, ki obsega:

risanje po modelu, preizkus likovne ustvarjalnosti, ploskovno-barvni preizkus in konstrukcijsko - prostorski preizkus.

Posebni pogoji za napredovanje

V glasbeni smeri in pri baletu (modul A v plesni smeri) izjemoma napreduje v naslednji letnik dijak, ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov, ki jih je obiskoval, ne glede na to, v katerem letniku je vpisan. V tem primeru dobi dijak spričevalo o končanem letniku, ko je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov letnika.

DRAMSKO-GLEDALIŠKA SMER

Posebni pogoji za vključitev niso predvideni.