SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LADIJSKI STROJNI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998

1. IME PREDMETA

GEOGRAFIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

70

  

70

3.

    

 

4.

    

 

skupaj

70

 

70

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje (individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).

3. USMERJEVALNI CILJI

Pomorska geografija je splošno izobraževalni predmet, ki nadgrajuje, dopolnjuje in poglobi znanje iz obče geografije iz 1. letnika ter regionalne geografije, ki so ga pridobili v osnovni šoli, z izbranimi vsebinami, ki so smiselne za pomorske dejavnosti.

Predmet mora pri dijakih razviti sposobnosti za prostorsko predstavo o današnjem svetu ter objektivno mesto domačega okolja v svetu. Razviti mora spoznanje, da smo kot majhna dežela, država, ki ima lastno obalo, katera ima neprecenljiv pomen za vsestranski razvoj kulturnih, gospodarskih in predvsem prometnih dejavnosti. Zavestno mora delovati  glede zaščite in racionalnega izkoriščanja tega pomembnega, a majhnega koščka severnojadranske obale. Ta predstava je nujno potrebna za ustvarjalno sprejemanje vsakodnevnih informacij, ki s tem dobijo svojo opredelitev in razsežnost.

V domačem in širšem, svetovnem prostoru spoznavajo geografske pojave in procese ter njihovo medsebojno povezanost.

Razvijejo spoznanja in razumevanje nujnosti smotrnega gospodarjenja z naravnimi viri za zdravo okolje.

Usposabljajo se za vrednotenje človekovih posegov v okolje. Kot temelj pa se bolj poglobljeno seznanijo s pomorsko gospodarsko problematiko dežel in regij sveta s poudarkom na pomembnih blagovnih tokovih na svetovnem pomorskem tržišču. Zelo pomembno je tudi, da se dodatno naučijo smotrneje uporabljati različne vrste zemljevidov, strokovnih zbirk in atlasov.

4. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Naravoslovni dejavniki

Dijaki

Dijaki

  

  • razmestitev kopnega in morja na Zemlji

  • sestava hidrosfere

  • Oceanije in morja

  • lastnosti morske vode

  • gibanje morske vode

  • razčlenjenost morskih obal

  • led na morju

  • redna nahajališča na Zemlji

    		•

  • spoznajo razmerje med celinami severne in južne poloble ter oceani, ki jih oblivajo;

  • ·  ločijo vrste morij: oceane, sredozemna, robna, otoška;

  • razumejo fizične in kemične lastnosti morske vode;

  • predvidijo morske tokove glede na smer in temperaturo;

  • seznanijo se z različnimi tipi obal, reliefom obal in morskega dna;

  • ugotovijo nastanek ledenih plošč·in ledenih gora v morju;

  • spoznajo nahajališča naravnih bogastev ter način njihovega prevoza;

    		•

    S spoznavanjem sveta si razvijejo znanje o drugačnih kulturnih, gospodarskih in političnih navadah.

    Pripravijo se na bodoči poklic, v katerem se bodo stalno srečevali z drugačnimi ljudmi in z njimi razvijali sodelovanje na poslovni in kulturni ravni.

    Vaje: samostojno iskanje podatkov na Internetu, v elektronskih medijih, revijah, pomorskih strokovnih knjigah ipd.

    Družbenogeografski dejavniki

     

     

     

  • litoralizacija

  • ekonomska sestava prebivalstva

  • problemi gospodarstva

    		•

  • spoznajo razmestitev in rast prebivalstva;

  • razumejo proces naseljevanja ob morskih obalah zaradi širitve gospodarstva ob morju;

  • ugotavljajo, kako so ljudje zaposleni v primarnih, sekundarnih in terciarnih dejavnostih;

  • dobijo vpogled, na osnovi česa in kako delimo države glede na stopnjo razvoja njihovega gospodarstva;

    		•     

    Pristanišča–izhodišča svetovnega pomorstva

     

     

     

  • pristanišče kot dejavnik razvoja

  • delitev in vrste pristanišč

  • sodobni razvoj morskih pristanišč

    		•

  • osvojijo pojem pristanišče;

  • razumejo različne vzroke, ki so pogojevali nastanek pristanišč;

  • ločijo pristanišča po namembnosti;

  • vedo, kako se pristanišča razvijajo v sodobnem svetu;

    		•     

    Pomorske regije sveta

     

     

     

  • Jadransko morje

  • Slovenija, pomorska dežela

  • Sredozemlje

  • atlantska Evropa

  • Rusija

    		•

  • imenujejo in na zemljevidu pokažejo regijo in posamezne države, ki ji pripadajo;

  • poznajo njihove glavne naravne in družbene značilnosti;

  • ugotavljajo, kakšne so možnosti za življenje in razvoj določene regije;

    		•

    Spoznavajo osnovne ekonomske dejavnike posameznih regij, predvsem razvitost dejavnosti na obalah.

    Vaje: skupinsko delo na računalnikih v računalniški učilnici.

    Uporaba namenskih programov za geografijo in elektronskih enciklopedij.

  • Angloamerika

  • ameriško sredozemlje

  • atlantska Južna Amerika

  • pacifiška Južna Amerika

  • atlantska Afrika

  • Severni Atlantik

  • Južni Atlantik

  • Afrika ob Indijskem oceanu

  • Rdeče morje in Perzijski zaliv

  • Azijske dežele ob Indijskem oceanu

  • Pacifiške dežele Azije

  • Avstralija

  • Avstraloazijski mediteran

  • Oceanija

    		•

  • predvidijo negativne posledice delovanja človeka;

  • s pomočjo različnih kazalcev določijo gospodarsko sodelovanje držav in smeri prometnih tokov;

  • predlagajo rešitve za bolj izenačen razvoj regij v svetu;

    		•     

    Pomorstvo - dejavnik gospodarskega povezovanja in razvoja sveta

     

     

     

  • struktura svetovnega pomorskega prometa

  • razvoj in razmestitev ladjarstva v svetu

  • razvoj in razmestitev ladjedelništva v svetu

  • ribištvo

  • morska pristanišča -vozlišča svetovnega prometa

  • pomorske poti -nosilci svetovnega gospodarstva

    		•

  • spoznajo pomen izmenjave dobrin med deželami proizvajalkami in deželami potrošnicami;

  • ločijo pretovor po vrsti tovora;

  • seznanijo se z državami z največjo tonažo ladij ter z razdelitvijo lastništva ladij, ki so registrirane pod zastavami posebnih ugodnosti (Liberija, Panama, Bahami, Ciper…);

  • razumejo razvoj svetovnega ladjedelništva;

  • predvidijo, katere države gradijo določene ladje glede na namembnost;

  • ugotovijo, da ima ribištvo vodilno vlogo v izrabljanju morskih bogastev (ribolov, marikultura, trgovina z ribami, predelava rib);

  • spoznajo prednosti, ki jih prinaša lega države ob morju;

  • ·  primerjajo gostoto prometa na vseh treh oceanih;

  • potrdijo, da so morska pristanišča vozlišča svetovnega prometa in pomorske poti nosilci svetovnega gospodarstva;

    		•

    Z razumevanjem spoznajo osnovne prometne poti na oceanih in morjih.

    Vaje na računalnikih v računalniški učilnici.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno

    Pomorska geografija je splošnoizobraževalni predmet, ki ima prilagojene vsebine za izobraževanje bodočih pomorščakov. Vsebine so tako zastavljene, da dajejo širše znanje iz poznavanja in razumevanja obmorskih, pomorsko usmerjenih dežel ter na ta način zagotavljajo primerno predznanje za nemoteno in učinkovito delo pri strokovnoteoretičnih predmetih navtika, pomorstvo, tehnika pomorske službe ter meteorologija in oceanografija.

    Konkretno

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • naravoslovni dejavniki

    		•

    Pomorstvo

  • koordinate opazovalca, pomorske karte;

  • prihod in odhod ladje v oziroma iz pristanišča;

  • morja in oceani;

  • morje svetovna prometna pot;

  • vodenje plovbe v obalni navigaciji;

  • ladijska dokumentacija;

  • morja in oceani. morje svetovna prometna pot;

  • transport blaga;

    		•