SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PLOVBNI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998

1. IME PREDMETA

METEOROLOGIJA IN OCEANOGRAFIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

    

 

3.

70

18**

70

4.

    

 

skupaj

70

 

70

 

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje se izvajajo v okviru praktičnega pouka (individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).

3. USMERJEVALNI CILJI

Meteorologija in oceanografija je izredno pomemben strokovnoteoretični predmet, pri katerem se dijaki skladno z določili konvencije STCW usposobijo za opravljanje različnih meteoroloških in oceanografskih opazovanj, različnih meritev in čitanja podatkov o vremenu in stanju morja, ki jih dobijo iz različnih virov. Pridobijo si sposobnost, da na osnovi vremenskih podatkov ter trenutnega stanja vremena, ki ga samostojno opazujejo, predvidevajo nadaljnji »razvoj« vremena in morebitne spremembe, ki se bodo zgodile v bližnji prihodnosti.

Pri predmetu pridobijo vsa potrebna teoretična znanja, ki jih nato preizkušajo oziroma aplicirajo v okviru vaj pri praktičnem pouku.


4. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

Dijak

    

Naloge pomorske meteorologije

  • zna obnoviti naloge pomorske meteorologije;

    		•

    Spozna novo znanstveno vejo.

    Predavanje.

  • svetovna meteorološka služba

    		•

  • pozna vlogo svetovne meteorološke službe;

    		•

    S spoznanjem področja najširšega mednarodnega sodelovanja

    Si razvije čut odgovornosti in obveznosti izvajanja meteoroloških opazovanj na morju.

    Predavanje.

    Vaje: v ustreznih knjigah, publikacijah in v svetovnem informacijskem spletu poišče aktualne podatke o svetovni meteorološki službi.

    Delitev atmosfere

    		      

  • globalna cirkulacija

  • meteorološke merske količine iz ladijskega meteorološkega dnevnika

    		•

  • zna obnoviti sestav atmosfere in njeno delitev, ki je značilna za pomorsko meteorologijo;

    		•

    Utrdi si spoznanje škodljivosti delovanja onesnaževalcev atmosfere, ki ne pozna meja, na celotno Zemljo.

    Na ta način si razvije odgovornost za preprečevanje onesnaževanja atmosfere z lastnimi dejanji.

    Predavanje s predstavitvami, uporabo elektronskih izobraževalnih programov in podatkov v svetovnem informacijskem spletu.

    Predpisani inštrumenti

    		      

  • ladijske meteorološke opazovalnice

  • tehnika merjenja in določanja meteoroloških elementov za ladijski meteorološki dnevnik

    		•

  • pozna in uporablja meteorološke inštrumente:

  • termometer, termograf,

  • barometer, barograf,

  • higrometer, higrograf,

  • ombrometer in ombrograf,

  • vetrokaz,

  • elektronske senzorje za navedene inštrumente;

  • uporablja zbrane podatke z avtomatske vremenske postaje;

  • izdeluje lokalna sporočila o stanju vremena;

  • pozna vsebino meteorološkega dnevnika ter zna vnašati merske količine;

  • uporablja postopke merjenja (ocenjevanja) oblačnosti, vidljivosti, stanje morja, višine in dolžine morskih valov, razlikuje vrste oblakov, višine oblakov, jakost in smer vetra;

    		•

    Razvije si natančnost opazovanja in merjenja.

    Ogled inštrumentov.

    Uporaba inštrumentov pri vajah, ki so obravnavane pri praktičnem pouku.

  • segrevanje atmosfere

    		•

  • zna obnoviti dejstva, povezana s segrevanjem atmosfere;

  • spoznava spremembe, ki jih povzroča sprememba toplotnega stanja;

    		•   

    Vaje: v okviru praktičnega pouka izvaja meritve temperature.

  • vlaga v zraku

    		•

  • spoznava povezavo med segrevanjem ter kroženjem vode v atmosferi;

    		•   

    Vaje v okviru praktičnega pouka-meritve.

    Meteorološki vremenski pojavi

    		      

  • pojavi v atmosferi

    		•

  • pozna in opiše atmosferske pojave:

  • zvočni,

  • električni in

  • optični pojavi,

  • padavine;

    		•   

    Vaje: dnevno zapisuje v delovni zvezek posebnosti vremenskih pojavov, ki se opažajo v atmosferi (halo, obroči, mavrica, padavine ob lepem in/ali slabem vremenu.

    Zračne mase, fronte

    		      

  • frontne površine

  • cikloni, anticikloni

  • vreme v ciklonih in anticiklonih

  • gibanje ciklonov, veter v ciklonih in anticiklonih

  • tropski cikloni in nevihte

  • področja nastanka in razvoja ciklonov in tropskih ciklonov

    		•

  • zna obnoviti znana dejstva o zračnih masah ter predstavi njihove vrste glede na področje nastanka, temperaturo in vlago;

  • spoznava mehaniko delovanja baričnih polj, in povezavo s splošno cirkulacijo atmosfere;

  • zna definirati pojem frontne površine ter opisati spremembe vremena ob približevanju in prehodu front;

  • pozna značilnosti ciklonov in anticiklonov ter zna opaziti možne vremenske pojave v njih;

  • pozna značilnosti tropskih ciklonov ter vremenske razmere v njih;

  • pozna značilnosti neviht, posebno tropskih;

  • zna obrazložiti, zakaj in kako piha veter v ciklonih in anticiklonih na obeh hemisferah;

    		•   

    Vaje: bere vremenske karte, ki jih poišče na svetovnem informacijskem spletu, oziroma tiste, ki jih priskrbi šola.

  • veter

    		•

  • zna predstaviti, zakaj in kako nastane veter (sile, ki povzročajo nastanek in gibanje zračnih delčkov, veter);

  • pozna gradientni in geostrofski veter;

  • pozna planetarne vetrove (področja tišin, pasati, monsuni, zahodni in polarni vzhodni vetrovi) in lokalne vetrove;

  • pozna tipične vetrove v vseh svetovnih oceanih in sredozemljih, ki se pogosto koristijo za plovbo;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: iz pilotskih kart ter drugih strokovnih publikacij bere in razlaga elemente vetrov.

    Meteorologija in navigacijska praksa

    		      

  • vremenske napovedi

  • načini posredovanja vremenske napovedi ladjam med plovbo

  • uporaba napovedi in meteoroloških kart dolgoročnega in kratkoročnega značaja

  • plovba v megli, v območjih leda, tropskih ciklonov

    		•

  • pozna vrste meteoroloških poročil, ki se posredujejo ladji;

  • zna poiskati vremenske karte, jih razložiti ter prikazati metode vodenja plovbe v posameznih območjih;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: pri praktičnem pouku išče vremenske podatke in jih sestavljene. Izdela pisne razlage podatkov, ki jih prebere iz vremenskih kart.

  • približno napovedovanje vremenskih razmer na podlagi ladijskih opazovanj

    		•

  • zna uporabljati prognostične karte;

  • zna izdelati okvirno prognozo na osnovi lastnih opazovanj omejenega števila podatkov;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: pri praktičnem pouku opazuje spremembe vremena, podatke vpisuje v ladijski meteorološki dnevnik z uporabo ladijskega meteorološkega ključa FM13DSHIP.

    Na podlagi lastnih podatkov, podatkov o trenutnem vremenu in prognozi, ki jo dobi od meteoroloških centrov, izdela lastno prognozo vremena. Z opazovanjem sprememb vremena v nadaljnjih dnevih preverja in analizira lastni izdelek.

    Izbor plovne poti glede na meteorološke razmere

    		      

  • težave, povezane s tropskimi cikloni

  • izogibanje tropskim ciklonov manevriranje v njih

  • meteorološka navigacija

  • meteorološko vodenje ladje po tretji osebi (npr. OceanRoutes ipd.)

    		•

  • zna uporabljati meteorološke karte dolgoročnega značaja (pilotske karte), pilotske knjige in knjige priporočenih rut, iz katerih razbere, kakšne so vremenske razmere na plovnih poteh, ki so mu na voljo;

  • na osnovi prebranih podatkov ter podatkov, ki jih pridobi iz meteoroloških centrov, izdela načrt plovbe;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: uporablja vse podatkovne zbirke, ki so mu na razpolago, ter izdela načrt plovbe za določeno relacijo-seminarska naloga.

  • megla in someglica

    		•

  • pozna razne vrste megel, kdaj in kje nastajajo, trajanje in nevarnost, ki predstavlja za plovbo;

  • pozna potrebne postopke za plovbo ob pojavu megle;

    		•   

    Predavanja.

  • led na morju

    		•

  • pozna potrebne postopke za plovbo po območjih, kjer se lahko pojavi led;

  • zna uporabljati pilotske karte in redna radijska sporočila o ledu na morju;

  • pozna postopke preprečevanja in nevarnost nabiranja leda na ladijski konstrukciji;

    		•   

    Predavanja.

    Vaje: branje pilotskih kart in drugih virov informacij o ledu.

  • tropski cikloni

    		•

  • pozna obliko in splošno vsebino opozoril o tropskih ciklonih;

  • s pomočjo manevrskih diagramov se zna izogniti tropskim ciklonom;

  • zna oceniti položaj ladje relativno na center ciklonov, če bi se ladja slučajno znašla v območju ciklona;

  • pozna možne načine manevriranja, če se ladja nahaja v območju ciklona;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: na oceanskih vremenskih kartah območij kjer se pojavljajo tropski cikloni, načrtuje plovbo za različne smeri ter pri tem upošteva trenutno in prognozirano vreme.

    Enake vaje izvaja na simuliranih ciklonih, ki so dosegljivi v lastni bazi podatkov.

  • meteorološka navigacija

    		•

  • zna definirati pojem meteorološka navigacija;

  • pozna načine meteorološkega vodenja ladje po tretji osebi ter organizacije, ki nudijo te usluge;

  • pozna postopke, ki so potrebni, če želi vodstvo ladje uporabljati meteorološko vodenje tretje osebe;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: iz ustreznih publikacij poišče radijske postaje in ustanove, ki ponujajo tovrstne usluge.

    S prejema vremenska poročila, obvestila in opozorila obalnih postaj ali s posredovanjem simulatorja.

  • opazovanje vremena

    		•

  • zna uporabljati meteorološke ključe za opisovanje vremena;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: z uporabo ključa FM13DSHIP, izpolnjuje ladijski meteorološki dnevnik.

    morja in oceani

     

     

     

  • morja in kopno na zemeljski obli

    		•

  • predstavi razporeditev morja in kopna;

  • imenuje oceane, morja, sredozemlja in predstavi relief morskega dna s ponazoritvijo možnosti in dejanskimi aktivnostmi izkoriščanja morja in morskega dna;

    		•

    Spoznava tesno povezavo med zrakom, kopnim in morjem.

    Predavanje.

  • oblike razčlenjenosti obal in morskega dna

    		•

  • opiše in imenuje oblike razčlenjenosti obal;

    		•   

    Predavanje.

  • fizikalne lastnosti morske vode

    		•

  • opiše fizikalne in kemične lastnosti morja;

  • razloži pomen in medsebojni odnos slanosti ter gostote;

  • zna razložiti in opravljati meritve ter pretvarjati prebrane vrednosti;

  • razloži vpliv, ki ga imajo spremembe slanosti na plovne sposobnosti ladij;

    		•  

    Predavanje.

    Vaje: opravlja meritve temperature morja, gostote in ugotavlja prisotnost onesnaževalcev morja.

    Temperatura morja, toplotna kapaciteta

    		      

  • toplotna kapaciteta morja, vpliv na klimo

    		•

  • razloži vpliv toplote morja na klimo, na karti izoterm razloži razporeditev temperatur;

    		•   

    Predavanje.

  • merjenje temperature morja

    		•

  • opiše in našteje naprave za merjenje temperature morja;

  • opravlja meritve, prebrane vrednosti popravlja, pretvarja in jih uporablja kot pomemben podatek pri drugih izračunih (spremembe gostote, širjenje zvoka itd.);

    		•

    Spoznava vpliv sprememb temperature na varnost plovbe.

    Vaje: opravlja meritve temperature morja, gostote in ugotavlja prisotnost onesnaževalcev morja.

  • led na morju

    		•

  • predstavi področja z nizkimi temperaturami, nastajanje leda, odprtost plovnega področja zaradi leda in vpliv na plovne sposobnosti ladij;

  • pozna delovanje ameriške obalne straže in ledene patrole (Ice patrol);

    		•   

    Predavanje.

    Valovanje

    		      

  • elementi valovanja

    		•

  • razloži elemente valovanja (geometrični in kinetični elementi valovanja);

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: opazuje morje v različnih stanjih valovanja, svoje ugotovitve vpisuje v ladijski meteorološki dnevnik.

  • vrste in opazovanje valov

    		•

  • razloži nastanek valov, našteje vrste valov (plimni in vetrovni valovi, seše, ladijski valovi in seizmični valovi);

  • opravlja opazovanja valovanja, podatke vpisuje v meteorološki dnevnik;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: opazuje morje v različnih stanjih valovanja, svoje ugotovitve vpisuje v ladijski meteorološki dnevnik.

  • vpliv valovanja na ladje, druge stalne objekte na morju in obalni pas

    		•

  • predstavi vpliv valov v obalnem področju;

    		•   

    Predavanje.

    Plimovanje, nihanje morske gladine, morski tokovi

    		      

  • vpliv sonca in meseca na zemeljsko površino, posebej pa na vodne mase

    		•

  • razloži vzroke pojava nihanja gladine morja (vpliv meseca, sonca in skupen vpliv);

  • razume razliko med živimi in mrtvimi vodami;

    		•   

    Predavanje.

  • metode opazovanja in merjenja nihanja vodne gladine - plimovanja

    		•

  • razloži metode določanja visokih in nizkih voda po harmonični in neharmonični metodi;

    		•   

    Predavanje.

  • uporaba tablic za izračunavanje nihanja vodne gladine

    		•

  • računa čase in višine voda za glavne in stranska pristanišča, višine vode ob izbranem času, čas, ko voda doseže izbrano višino, in reducira izmerjeno globino na globino karte;

  • računa višine voda s pomočjo računalnika in ustreznim programom;

  • razume vpliv spremembe višine vode na plovne sposobnosti ladje ter pomen izbire rezervne višine vode ob nakladanju ladje na ugrez visoke vode;

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: rešuje naloge računanja višine vode s pomočjo tablic in s posebnimi orodji na računalniku.

  • morski tokovi - element premagovanja velikih oddaljenosti, glavni vir globalnega onesnaženja vseh morij

    		•

  • našteje in razloži nastanek stalnih, sezonskih in plimnih morskih tokov, s tablicami računa smer in hitrost toka za izbrani geografski položaj;

  • zna poiskati podatke o toku tudi na navigacijskih kartah, posebnih pilotskih kartah in specialnih publikacijah;

  • predstavi vpliv tokov na podnebje in okolje (predvsem nevarnost širjenja onesnaženosti na velike oddaljenosti);

    		•   

    Predavanje.

    Vaje: rešuje naloge izračuna elementov tokov s pomočjo tablic in s posebnimi orodji na računalniku.

    Predavanje.

    morje, svetovna prometna pot

    		      

  • morske prometne poti

    		•

  • predstavi pomen in način izkoriščanja morja za življenje ljudi;

    		•

    Ustvari si pozitiven odnos do velike nevarnosti, ki predstavlja industrija, predvsem pomorska plovba na povečevanje onesnaženja morja.

    Predavanje.

    Vaje: na kartah in publikacijah bere priporočene rute po raznih kriterijih plovbe.

  • pomen, ki ga ima morje za obmorske države in za države brez lastnega morja

    		•

  • na generalni karti ali na karti sveta pokaže najpomembnejše svetovne pomorske plovne poti, pri tem upošteva razporeditev največjih pristanišč in vrst blaga, ki sodelujejo v prevozih;

    		•   

    Predavanje.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (vaje),

  • ustno.

    Pri zaključni oceni letnika se upošteva tudi praktično delo pri vajah iz meteorologije in oceanografije.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno:

    Meteorologija in oceanografija je samostojen strokovnoteoretični predmet, ki se dopolnjuje z vsebinami drugih splošnih in strokovnoizobraževalnih predmetov.

  • fizika (osnovni zakoni, toplotni pojavi, elektrostatika, valovanje, mednarodni merski sistem enot, anglosaksonske mere in pretvorniki v SI),

  • matematika,

  • pomorska geografija,

  • navtika:načrtovanje plovbe,

  • pomorstvo:stabilnost in trdnost ladje, komunikacije,

  • tehnika pomorske službe:delo mednarodnih organizacij,

  • ladijski stroji:delovanje strojnega pogona v slabem vremenu,

  • poznavanje blaga:lastnosti blaga,

  • varstvo pri delu in reševanje na morju:reševanje iz morja, preživetje v morju,

  • ladijsko zdravstvo,

  • psihologija:obvladovanje množic in delo z ljudmi v izrednih razmerah, hitre klimatske spremembe.

    Konkretno:

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • za vse vsebine

    		•

    Slovenščina

    Angleščina

  • pravilno slovensko izražanje;

  • uporaba angleških strokovnih izrazov - »Seaspeak«;

    		•

    3. letnik

     

     

  • svetovna meteorološka služba

    		•

    Tehnika pomorske službe

  • mednarodne pomorske organizacije;

    		•

  • delitev atmosfere, globalna cirkulacija

  • meteorološke merske količine iz ladijskega meteorološkega dnevnika

    		•

    Fizika

    Geografija

  • toplota, tlak;

  • sodobni svet;

  • pomorske regije;

    		•

  • segrevanje atmosfere

    		•

    Fizika

  • toplota, delo in energija;

    		•

  • meteorološki vremenski pojavi

    		•

    Geografija

    Navtika

    Pomorstvo

  • regije;

  • plovba ob obali in oceanih;

  • manevriranje z ladjo;

    		•

  • meteorologija in navigacijska praksa

    		•

    Navtika

    Pomorstvo

  • plovba ob obali in oceanih, loksodroma, ortodroma;

  • komunikacije;

  • manevriranje z ladjo;

  • pravila o preprečevanju trčenja na morju;

  • pomorske radio komunikacije in gmdss;

    		•

  • megla in someglica

    		•

    Navtika

    Pomorstvo

    Geografija

  • vodenje plovbe;

  • pravila o preprečevanju trčenja na morju;

  • naravoslovni dejavniki;

  • pomorske regije;

    		•

  • led na morju

  • tropski cikloni

  • meteorološka navigacija

    		•

    Navtika

    Geografija

  • vodenje plovbe;

  • naravoslovni dejavniki;

  • pomorske regije;

    		•

  • morja in oceani

    		•

    Navtika

    Pomorstvo

  • načrtovanje in vodenje plovbe;

  • stabilnost,

    		•

  • morje, svetovna prometna pot

    		•

    Navtika

    Tehnika pomorske službe

  • vodenje plovbe in izbira plovne poti;

  • pomorsko upravno in pomorsko mednarodno pravo;

    		•