Izobraževalni program: PLOVBNI TEHNIK (SI)
Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998
NAVTIKA
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
105 |
35** |
105 |
2. |
140 |
35** |
140 |
3. |
105 |
35** |
105 |
4. |
102 |
68** |
102 |
skupaj |
452 |
|
452 |
* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V- vaje se izvajajo v okviru praktičnega pouka (individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).
Navtika je temeljni strokovnoteoretični predmet, ki dijake usposobi za:
Dolgoročni cilj tega strokovnoteoretičnega predmeta je, da dijaki spoznajo in se naučijo najrazličnejših načinov in metod vodenja ladje po varnih plovnih poteh ter pri tem uporabijo vse razpoložljive podatke, ki so v danem trenutku na razpolago. Pri svojem delu se morajo vedno zavedati možnih posledic, ki lahko nastanejo v okolju v primeru pomorske nezgode, saj so ladje danes plavajoče bombe, napolnjene z ogljikovodiki, raznimi kemikalijami, strupenimi snovmi, eksplozivi itd. Ta spoznanja so v tem času prisotna v zavesti vsega človeštva, ki je s svojim vplivom na okolje v tem stoletju povzročilo velike spremembe. Pomorski promet in nesreče, ki so se tu zgodile, so v veliki meri pripomogle k uveljavljanju nazora o zaščiti okolja, zaradi svojih razsežnosti pa je v ta promet vključenih veliko ljudi, ki delajo na morju in kopnem. Delo na kopnem, ki je neposredno vezano na pomorski promet, zaposluje v povprečju 20 ljudi na enega vkrcanega pomorščaka in tudi ti ljudje morajo imeti določeno znanje o morju. Če upoštevamo še povezanost ožjega in širšega zaledja z vso industrijo, ki uporablja pomorski prevoz, se število ljudi, vezanih na morje, močno poveča. Nadaljevanje bi nas privedlo v ekonomske in pravne znanosti, to pa ni namen tega predmeta, zahteva pa učenje, uveljavljanje in raziskovanje ekonomije časa in varnosti plovbe, natančnega načrtovanja in pravilnega razumevanja omejitev prevoza velikih količin blaga na dolge razdalje z najnižjimi prevoznimi stroški.
Pri obravnavi snovi dijaki spoznajo matematične osnove koordinatnih sistemov na Zemlji in nebesni sferi, preslikave krogelnih površin na ravnino - karte ter njihovo praktično uporabo.
Pri delu na ladji so stalno obkroženi z velikim številom najrazličnejših elektronskih instrumentov, merilnih naprav in pripomočkov za katere morajo poznati zmogljivosti in možne napake ter odstopanja.
Temeljni cilj predmeta je, da dijake teoretično in tudi praktično usposablja za opravljanje najrazličnejših meritev, branje izmerjenih podatkov ter njihovo pravilno uporabo, za računanje in uporabo dobljenih rezultatov za praktične in teoretične potrebe dela na ladji.
Kratkoročni cilji predmeta so vezani predvsem na zagotavljanje izpeljave kataloga znanj, na uporabo ter povezovanje pridobljenih znanj z drugimi predmeti. Prikaz uporabnosti je v največji možni meri povezan z vsakodnevnimi dogodki iz življenja in dela (npr. gibanje nebesnih teles ipd.). Pretežni del pridobljenega znanja je možno vsakodnevno preverjati v naravi, v nekaterih primerih pa tudi v učilnici, kabinetu, na simulatorjih ali laboratoriju.
Dijaki predvsem razvijajo sposobnost opazovanja, ugotavljanja, sklepanja ter prenosa znanja iz drugih in v druge splošne in strokovne predmete. Velik pomen ima tudi sposobnost komuniciranja in sodelovanja s skupino - timsko delo ter v drugih okoliščinah tudi samostojno delo.
1. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Koordinatni sistemi na Zemlji |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Razvije si sposobnost orientacije v prostoru. |
Vaje: na globusu, na računalniku s programi, kot so npr. atlasi. |
Enote za merjenje v navigaciji |
|
|
|
|
|
Spoznava različne merske sisteme in jih med seboj pretvarja, na ta način ugotavlja obstoj različnosti v svetu. |
Vaje merjenja in pretvarjanja med enotami. |
Orientacija v prostoru |
|
|
|
|
|
Razvije si sposobnost orientacije v prostoru. |
Vaje na globusu, na računalniku s programi, kot so npr. atlasi. |
Zemeljsko magnetno polje, magnetni kompas in ladijski magnetizem |
|
|
|
|
|
Spoznava različne pripomočke, ki jih je človek razvil za določanje smeri in orientacijo v prostoru. |
Vaje na magnetnem kompasu z opravljanjem meritev ter pretvarjanje smeri in reševanje drugih nalog. |
Merjenje globine, oddaljenosti in hitrosti |
|
|
|
|
|
Spozna pomen poznavanja globine morja pod ladijsko kobilico, poznavanje oddaljenosti in prevožene poti. |
Opravlja meritve v naravi in na simulatorju. Primerja izmerjene vrednost z vpisanimi podatki na navigacijski karti. Izvaja meritve s priročnimi sredstvi in jih primerja s podatki, ki jih je ocenil. |
Prikazovanje zemeljske površine na ploskvi - kartografija |
|
|
|
|
|
Spoznava metode projeciranja prostorskih oblik na ravnino. |
Vaje: izdeluje manjše bele karte ali karte okostnice, bere podatke s kart, vpisuje popravke iz obvestil za pomorce, dela na simulatorju z elektronsko karto. |
2. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Delo na pomorski karti |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Razvije odnos do elektronskih medijev, ki se dnevno dograjujejo in postajajo vsakdanjih dela in življenja. |
Vaje: izdela mreže navigacijske kartekarte okostnice, uporablja različna merila, vnaša in bere koordinate. Delo na elektronski karti na simulatorju. |
Navigacijski priročniki |
|
|
|
|
|
Vaje: uporaba navigacijskih publikacij, branje navigacijskih obvestil in prenos popravkov v ustrezne publikacije, vpis izdelanih/vnesenih popravkov. Ogled primerov navigacijskih oglasov in obvestil na simulatorju. |
|
Sredstva za označevanje plovnih poti |
|
|
|
|
|
Vaje: delo na simulatorju, ki prikazuje okolico v vidni dnevni ali nočni obliki, iste podatke na radarskem ekranu, na elektronski karti, posamezno lastnosti oznak in simbolov. |
|
Določanje položaja ladje v obalni plovbi |
|
|
|
|
|
Vaje: na navigacijske karte ali navigacijske male karte načrtuje potovanje (riše kurze, meri oddaljenosti, računa čas, ki je potreben za plovbo oziroma hitrost, da pripelje ladjo na izbran položaj. Izbira objekte, ki so primerni za opazovanje, in določa položaj, ugotavlja in odpravlja napake, upošteva vpliv toka, vetra in obeh. Iste vaje opravi na simulatorju elektronske karte. |
|
Plovba po loksodromi |
|
|
|
|
|
Vaje: rešuje naloge loksodromske plovbe na navigacijski z uporabo posebnih tablic za reševanje loksodrome, z uporabo logaritemskih tablic in z žepnim računalnikom. Enake vaje rešuje na simulatorju elektronske karte ter z uporabo namenskih orodij za reševanje loksodromskih problemov na osebnem računalniku. |
3. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Elektronska navigacija |
Dijak |
Dijak |
|
Radar |
|
|
|
|
|
Razvije pravilen odnos in odpravi občutek strahu pred uporabo elektronskih naprav in pripomočkov. |
Vaje: rešuje naloge na diagramih za radarsko plotiranje. Na radarskem simulatorju se nauči postopek priprave radarja za uporabo, nastavljanje slike v različnih pogojih zunanjih vplivov, izbira nastavitev zaslona na pravo in relativno sliko ter rabe stabilizirane in nestabilizirane slike. Postavlja varnostne pogoje za opozarjanje (alarm), izbira in sledi objektom, bere njihove podatke, simulira postopke manevra za preprečevanje nevarnih bližin in izvede manever izogibanja. Podatke, ki jih dobi z ročnim plotiranjem, primerja s podatki, ki jih dobi iz ARPE. |
Astronomija za potrebe navigacije |
|
|
|
|
|
Spozna slikovitost in uporabno vrednost astronomije. |
Vaje: v svetovnem informacijskem spletu poišče in se seznanja z vsebinami astronomskih strežnikov. |
Astronomija v zgodovini človeštva |
|
|
|
|
|
Vaje: na primernem simulatorju si ogleda prikaz obeh svetovnih nazorov. V svetovnem informacijskem spletu poišče in se seznani s podatki, osebami, ki so ustvarjale razne teorije nastanka in razvoja vesolja, gibanje nebesnih teles. |
|
Sferna trigonometrija - specifično poglavje matematike |
|
|
|
|
|
Vaje: rešuje matematične naloge sferne geometrije. Rešuje numerične naloge sferne geometrije z uporabo namenskih tablic, žepnega računalnika in posebnih programskih orodij za osebni računalnik. |
|
Nebesni koordinatni sistemi |
|
|
|
|
|
Vaje: na simulatorju nebesne sfere spoznava koordinatne sisteme, telesa sončnega sistema, ozvezdja in posamezne navigacijske zvezde. Za posamezna nebesna telesa bere podatke, ki so na razpolago v orodju, dodatne podatke poišče v bogatih zbirkah astronomskih strežnikov v svetovnem informacijskem spletu. |
|
Navidezno dnevno in letno spreminjanje nebesne sfere |
|
|
|
|
|
||
Posebni astronomski pojavi |
|
|
|
|
|
Isto. |
|
Zvezde kot objekti za določanje položaja opazovalca |
|
|
|
|
|
Isto. |
|
Teoretične osnove praktične navigacije |
|
|
|
|
|
Vaje: rešuje naloge določanja astronomskega položaja z metodo Marc de Saint Hilaire in naloge identifikacije zvezd. Naloge rešuje z uporabo posebnih tablic, žepnega računalnika ter z uporabo programskih orodij na osebnem računalniku. Astronomski položaj riše na mrežo Merkatorjeve karte in na diagram. |
|
Merski instrumenti astronomske navigacije |
|
|
|
|
|
Vaje: rokuje s sekstantom ter opisuje njegove sestavne dele, določa in popravlja napake. Opravlja meritve horizontalnih kotov obalnih objektov ter višine nebesnih teles. |
|
Neodvisne spremenljivke v navtičnih računih, določanje njihovih vrednosti, merjenje in popravljanje izmerjenih količin |
|
|
|
|
|
Vaje: Uporablja navtični letnik (almanah), računa čase, koordinate nebesnih teles. Popravlja izmerjene vrednosti višine navigacijskih nebesnih teles. |
|
Nauk o času |
|
|
|
|
|
Vaje: merjenje časa, določanje stanja kronometra z rabo radionavigacijskih postaj točnega časa. Popravlja izmerjene vrednosti časa in računa stanje ter hod kronometra. |
|
Praktična astronomska navigacija |
|
|
|
|
|
Vaje: računanje in risanje astronomskega položaja, geometrična predstavitev površine položaja in grafična odprava napak. Računanje deviacije kompasov z meritvijo azimutov nebesnih teles. |
4. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
|
|
Plovba po ortodromi |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Vaje: grafično rešuje plovbo po ortodromi na gnomonski in Merkatorjevi karti. Računsko rešuje plovbo po ortodromi z uporabo tablic za reševanje sfernega navtičnega trikotnika. |
||
|
|
Računsko rešuje naloge z uporabo žepnega računalnika. Nalogo plovbe po ortodromi rešuje z posebnimi orodji na osebnem računalniku. |
||
|
Radiogoniometer in radijski svetilniki |
|
|
|
|
|
Vaje: seznanja se z rabo komunikacijskih naprav na GMDSS simulatorju ali podobnem, ki vsebuje module elektronskih navigacijskih sistemov. |
||
|
Radijska deviacija |
|
|
|
|
|
|||
|
Hiperbolični radionavigacijski sistemi |
|
|
|
|
|
Vaje: seznanja se z rabo komunikacijskih naprav na GMDSS simulatorju ali podobnem, ki vsebuje module elektronskih navigacijskih naprav. |
||
|
|
|||
|
Satelitski navigacijski sistemi |
|
|
|
|
|
Vaje: uporablja podatke s satelitskega navigatorja in jih primerja s podatki, ki jih pridobi na osnovi optičnega opazovanja. Rešuje ostale navigacijske naloge, ki jih vsebuje GPS navigator. |
||
Integrirani radionavigacijski sistem |
|
|
|
|
|
|
Vaje: na navigacijskem simulatorju spoznava vsebino in število razpoložljivih podatkov. Pridobljene podatke dopolnjuje s podatki, ki jih pridobi na osnovi opazovanja in uporabe komunikacijskega simulatorja ali iz svetovnega informacijskega spleta (hidrometeorološki podatki). |
||
|
Komunikacijski sistemi v navigaciji |
|
|
|
|
|
Vaje: na GMDSS simulatorju se nauči in izvaja postopke enostranske in dvostranske komunikacije. |
||
|
Nemagnetni kompasi |
|
|
|
|
|
Vaje: na maketi (razstavljenem demonstracijskem žiro kompasu Sperry in Anschütz prikaže vse elemente, ki so pomembni za zagon, pospešitev umiritve prikazovanja, vnos korekcijskih parametrov, posodobitev prikaza na »hčerkah«. |
||
Samodejno krmarjenje – avtomatični pilot Drugi nemagnetni kompasi - informativno |
|
Računa deviacijo žiro kompasa. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Pisno in ustno v vseh letnikih; navtika je eden od temeljnih strokovnih predmetov programa in je sestavina poklicne mature, zato sta obe obliki preverjanja in ocenjevanja znanja pomembni. Dijaki lahko pridobijo oceno tudi na osnovi izdelave in zagovora oziroma predstavitve seminarske naloge. K oceni v vsakem letniku se upošteva tudi ocena za kvalitetno opravljene praktične vaje v okviru praktičnega pouka, ki ne sme biti negativna.
Splošno:
Navtika je temeljni strokovnoteoretični predmet, ki se dopolnjuje z vsebinami pri drugih splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetih:
Konkretno:
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
|
Slovenščina Angleščina |
|
1. letnik |
|
|
|
Geografija |
|
|
Fizika |
|
|
Geografija Matematika |
|
|
Fizika |
|
|
Fizika Matematika |
|
|
Geografija Informatika |
|
2. letnik |
||
|
Geografija |
|
|
Tehnika pomorske službe Pomorstvo |
|
|
Pomorstvo Tehnika pomorske službe |
|
|
Geografija Matematika Pomorstvo Meteorologija in oceanografija |
|
3. letnik |
|
|
|
Pomorstvo Matematika Tehnika pomorske službe Informatika |
|
|
Matematika Zgodovina Geografija Varnost pri delu in reševanje na morju Informatika |
|
4. letnik |
||
|
Geografija Matematika Pomorstvo Meteorologija in oceanografija |
|
|
Fizika Pomorstvo Matematika Tehnika pomorske službe Informatika |
|
|
Matematika Fizika Tehnika pomorske službe Varnost pri delu in reševanje na morju Informatika |
|
|
Fizika Pomorstvo |
|
|
Pomorstvo |
|
|
Pomorstvo Tehnika pomorske službe |
|