OZNAKA

POKLICNE KOMPETENCE

NIVO OSVAJANJA KOMPETENCE

VSEBINSKI SKLOP: MODNO OBLIKOVANJE

MOB1

Dijak oblikuje po likovno – teoretskih načelih.

osnovni nivo

MOB2

Oblikuje tekstilije.

rutinski nivo

MOB3

Oblikuje oblačila.

napredni nivo

MOB4

Oblikuje modne dodatke iz tekstilij – usnja.

napredni nivo

MOB5

Ilustrira modno vizijo.

rutinski nivo

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Osnovni oblikovalski elementi

Dijak:

• zna razložiti pomen osnovnih likovnih elementov in vsebino posameznih likovnih elementov;
• zna ločiti in uporabiti različne formate in vrste papirja;
• zna razlikovati in ustrezno uporabiti prostoročno linijo ter tehnično črto;
• zna uporabljati strokovno terminologijo.

Dijak:

• uporablja različna pisala, trikotnike, krivuljnike, šestila in druge pripomočke;
• razvija osebno pisavo skladno z estetskimi načeli;
• pravilno uporablja medprostore pri pisavi (spacioniranje);
• postavlja likovno izrazne elemente na format;
• uporablja različne kompozicijske, prostorske in izrazne vrednosti oblikovalskih elementov;
• gradi likovno kompozicijo s pomočjo likovnih elementov;
• ustvarja in razlikuje različne sivine s pomočjo linije, ploskve ter oblike;
• uporablja oblikovalske elemente po načelih kompozicije.

Likovni element barva in osnove barvne teorije

Dijak:

• pozna vlogo in pomen barve v oblikovanju;
  razume barvni krog, kontraste, harmonije, tople, hladne in komplementarne barve;
• razume vpliv barve na razpoloženje.

Dijak:

• uporablja in utemeljuje barvne kombinacije;
• ustrezno izbira barve pri oblikovanju za posamezne ciljne skupine.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Tekstilni materiali

Dijak:

• zna uporabljati strokovno terminologijo;
• zna našteti tekstilne materiale;
• zna opisati identifikacijske postopke za prepoznavanje tekstilnih materialov;
• zna definirati pojem vlakno, preja, tkanina, pletenina, netkane tekstilije;
• pozna vrste naravnih in umetnih vlaken;
• pozna postopke pridobivanja vlaken in izdelave prej;
• pozna lastnosti vlaken;
• razume industrijski proces pridobivanja vlaken;
• pozna osnovne in efektne preje;
• pozna in prepozna tipične tekstilije s poudarjenim efektom preje;
• pozna postopek tkanja;
• zna našteti in prepoznati osnovne in posebne vezave;
• zna našteti splošne lastnosti tkanin ter specifične lastnosti vezav;
• pozna vpliv lastnosti vlaken na uporabnost;
• pozna vpliv tehnoloških lastnosti tkanine na uporabnost in namembnost;
• zna našteti in prepoznati tipične tekstilije s poudarjenim efektom vezave;
• pozna razliko med tkanino in pletenino;
• pozna postopek pletenja;
• pozna vpliv tehnoloških lastnosti pletenine na uporabnost in namembnost;
• pozna lastnosti in značilnosti pletenin;
• pozna netkane tekstilije in njihove lastnosti;
• razume industrijski proces izdelave ploskovnih tekstilij;
• zna definirati pojem plemenitenje;
• pozna najpogostejše postopke plemenitenja.

Dijak:

• ugotavlja efekt, ki ga preja tvori na tekstilijah;
• prepoznava osnovne efekte plemenitenja na tekstilijah;
• zbira in urejuje mapo s tekstilnimi materiali.

Usnje in krzno

Dijak:

• pozna vpliv lastnosti na uporabnost;
• pozna razliko med umetnimi in naravnimi materiali;
• pozna in upošteva načela ekologije;
• pozna razlike tehnologije obdelave.

Polstenje

Dijak:

• pozna postopke polstenja;
• zna povezati postopke polstenja z aktualnimi modnimi kolekcijami ali modnimi dodatki.

Dijak:

• praktično uporablja tehniko polstenja.

Teksturiranje

Dijak:

• pozna značilnosti tekstur in struktur.

Dijak:

• uporablja likovno-teoretske prvine pri oblikovanju teksture;
• kreativno in estetsko oblikuje teksturo ali strukturo;
• inovativno pristopi k iskanju idej za realizacijo;
• preoblikuje ploskovno tekstilijo po idejni zasnovi;
• izvaja proces dela od ideje do realizacije.
  

Vzorčenje

Dijak:

• pozna princip sestavljanja motiva iz različnega števila elementov;
• opredeliti načine sestavljanja motiva v vzorec po sistemu ponavljanja;
• pozna različne tehnike tiskanja na tekstil.

Dijak:

• ustvarja in izbira ustrezne motive glede na vrsto in namen uporabe tekstilije;
• oblikuje motiv po likovno-teoretskih zakonitostih;
• preoblikuje motiv na različne načine;
• uporablja računalniške programe za oblikovanje tekstilnih vzorcev;
• prenaša izbrani motiv v elektronsko obliko;
• samostojno nadgradi zasnovane motive s pomočjo programskih orodij za obdelavo točkovne grafike;
• iz različnega števila elementov sestavi nov motiv;
• sestavi motiv v vzorec po sistemu ponavljanja;
• vzorči po likovno-teoretskih zakonitostih;
• izdela barvne karte in uporablja različne barvne skale;
• pripravi vzorec za tiskanje na tekstil;
• pripravi film za razvijanje tiskarskega sita;
• tiska kolekcijo vzorcev na tekstil;
• uredi mapo z izdelki in barvnimi kartami.

Zakonitosti oblikovanja kolekcije

Dijak:

• razume zakonitosti oblikovanja kolekcije tekstilij glede na namen, ciljno skupino in potrebe industrije;
• zna poimenovati tipične vzorce in določiti njihovo uporabo;
• razume in pozna vplive vzorcev na optično dojemanje človeškega telesa ter prostora;
• zna opredeliti razliko med oblačilnimi in dekorativnimi tekstilijami;
• razume vlogo in pomen celostne podobe kolekcije.

Dijak:

• upošteva estetske kriterije kolekcije;
• upošteva aktualne modne smernice;
• kreativno rešuje oblikovalska izhodišča;
• analizira in določi funkcionalne kriterije kolekcije.

Pomen trendov v tekstilnem oblikovanju

Dijak:

• razume nastanek modnih trendov in njihove vplive na oblikovanje ploskovnih tekstilij;
• zna razčleniti, povzeti in uporabljati tekstilne trende pri načrtovanju tekstilij.

Kolekcija tekstilij

Dijak:

• pozna vlogo in pomen kolekcije;
• zna utemeljiti zakonitosti oblikovanja kolekcije;
• zna opredeliti namembnost.

Dijak:

• izbira ustrezne tehnološke postopke za realizacijo ideje;
• kreativno rešuje oblikovalska izhodišča.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Moda in kultura oblačenja

Dijak:

• zna pravilno uporabljati strokovno terminologijo;
• zna razložiti razloge oblačenja in simbolni pomen oblačil;
• zna opredeliti vlogo oblačil;
• zna utemeljiti pojem lepota;
• zna predstaviti in razložiti različne poglede na lepotni ideal v posameznih kulturnih okoljih;
• zna opredeliti pojem moda v širšem in ožjem pomenu;
• zna opisati zgodovinski razvoj mode;
• zna našteti modna središča;
• zna razložiti modni ciklus in pomen modnih sezon;
• zna opredeliti strukturo modne industrije;
• zna utemeljiti razliko med visoko modo in konfekcijsko proizvodnjo;
• zna našteti modne sejme;
• zna predstaviti vpliv medijev in medijskih oseb na kulturo oblačenja;
• zna definirati antimodo;
• zna opisati različne subkulture in njihov vpliv na oblačenje.

Dijak:

• uporablja zgodovinske vire in išče podatke o oblačilnem videzu.

Zgodovina oblačenja

Dijak:

• pozna moški in ženski oblačilni videz civilizacije ob reki Nil;
• pozna različna ljudstva na območju Mezopotamije in primerjati njihova oblačila;
• zna opredeliti oblačilni videz miroljubnih prebivalcev Krete;
• pozna osnovne značilnosti grških oblačil;
• zna pojasniti prispevek etruščanske kulture in opisati oblačila;
• pozna moški in ženski oblačilni videz rimskih državljanov;
• zna utemeljiti vpliv vere na oblačenje v Bizancu in razložiti moška in ženska oblačila na dvoru ter opredeliti temeljna cerkvena in liturgična oblačila;
• pozna razvoj obrtništva in pojav prvih poklicnih krojačev in čevljarjev v zgodnjem srednjem veku;
• pozna romanska oblačila;
• pozna podobnosti med gotsko arhitekturo in oblačili;
• pozna vlogo viteškega plemstva;
• zna utemeljiti prve začetke krojenja oblačil in ustanavljanja manufaktur;
• pozna moški in ženski renesančni oblačilni videz v Italiji, Nemčiji in Španiji;
• pozna vpliv mušketirjev na oblačilni videz v zgodnjem baroku;
• zna pojasniti vpliv francoskega dvora Ludvika XIV. na modo;
• pozna ustanovitev modnega centra in izid prvega modnega časopisa;
• pozna razkošna oblačila rokokoja v Franciji in umirjeno eleganco v Angliji;
• pozna različne linije ženskih oblačil 19. stoletja in opredeliti pomene retro stilov;
• prepozna minimalne spremembe v moškem oblačenju 19. stoletja;
• pozna posledice industrijske revolucije na izdelavo oblačil.

Modni stili 20. stoletja

Dijak:

• zna opredeli modni stil posameznega desetletja;
• pozna najvplivnejše osebnosti desetletja in zna opisati njihov način oblačenja;
• pozna družbene vplive na oblačilno podobo;
• zna pojasniti vpliv različnih medijev vizualne kulture na oblačilno podobo.

Dijak:

• analizira moška in ženska oblačila, modne dodatke, pokrivala in obutev;
• predstavi najpomembnejše modne oblikovalce in njihov vpliv na modno podobo posameznega desetletja.

Sejmi, razstave, muzeji mode

Dijak:

• pozna pomen in vpliv razstav ter sejmov na delo oblikovalcev.

Dijak:

• izbira sejme glede na področje usmerjenosti;
• išče nove sejme, kjer bi tržil svojo blagovno znamko.

Zakonitosti oblikovanja kolekcije

Dijak:

• razume zakonitosti oblikovanja kolekcije oblačil za različne ciljne skupine, individualne potrebe in potrebe industrije;
• razume vlogo in pomen celostne podobe kolekcije;
• razume pomembnost možnosti realizacije ideje.

Dijak:

• analizira in določa funkcionalne ter konstrukcijske kriterije kolekcije;
• upošteva estetske kriterije kolekcije;
• upošteva aktualne modne smernice;
• kreativno rešuje oblikovalska izhodišča.

Modni trendi

Dijak:

• razume nastanek modnih trendov in njihove vplive na oblikovanje oblačil;
• razume vpliv medijev na modne trende.

Dijak:

• povzame in uporablja modne trende pri oblikovanju oblačil.

Blagovna znamka

Dijak:

• razume pomen blagovne znamke;
• zna našteti uveljavljene blagovne znamke;
• pozna bistvene značilnosti posamezne blagovne znamke;
• zna opredeliti prepoznavnost blagovnih znamk.

Dijak:

• išče logotipe uveljavljenih blagovnih znamk in analizira njihove pripadajoče linije.

Ženske kolekcije

Dijak:

• pozna značilnosti ženskih oblačil;
• zna opredeliti namembnost kolekcije.

Dijak:

• analizira izhodišča za kolekcijo;
• upošteva pravila nastanka kolekcije ženskih oblačil;
• oblikuje in nariše serijo oblačil, ki sestavljajo kolekcijo;
• izbira ustrezne materiale;
• utemelji izhodišče in razvoj nastanka kolekcije;
• definira in opiše vse detajle na oblačilih;
• nariše tehnično skico;
• izdela tehnično skico s pomočjo programskih orodij za izdelavo predmetne grafike;
• v tehnično skico vnaša zahteve posameznega modela;
• konstruira in modelira kroj;
• poišče ustrezne osnovne in pomožne materiale;
• pravilno polaga krojne dele na tkanino;
• predvideva vrstni red tehnoloških operacij;
• rešuje tehnološke probleme, ki nastanejo pri sami izdelavi;
• praktično realizira zamisel;
• izdela tehnično dokumentacijo;
• pripravi predstavitev kolekcije.

Moške kolekcije

Dijak:

• zna opredeliti namembnost kolekcije.

Dijak:

• analizira značilnosti moških oblačil;
• upošteva pravila nastanka kolekcije moških oblačil;
• oblikuje in nariše serijo oblačil, ki sestavljajo kolekcijo;
• izbira ustrezne materiale;
• utemelji izhodišče in razvoj nastanka kolekcije;
• definira in opiše vse detajle na oblačilih;
• pripravi predstavitev kolekcije.

Otroške in najstniške kolekcije

Dijak:

• pozna značilnosti otroških oblačil;
• zna opredeliti namembnost kolekcije;
• pozna izhodišča za kolekcijo;
• zna definirati posebnosti in zahteve posamezne starostne skupine.

Dijak:

• upošteva pravila nastanka kolekcije otroških oblačil;
• oblikuje in nariše serijo oblačil, ki sestavljajo kolekcijo;
• izbere ustrezne materiale;
• utemelji izhodišče in razvoj nastanka kolekcije;
• definira in opiše vse detajle na oblačilih;
• pripravi predstavitev kolekcije.

Športne kolekcije

Dijak:

• zna analizirati značilnosti športnih oblačil;
• pozna namembnost kolekcije;
• pozna izhodišča za kolekcijo.

Dijak:

• upošteva namen in funkcijo oblačil;
• oblikuje in nariše serijo oblačil, ki sestavljajo kolekcijo;
• izbere ustrezne materiale;
• utemelji izhodišče in razvoj nastanka kolekcije;
• definira in opiše vse detajle na oblačilih;
• pripravi predstavitev kolekcije.

Kolekcija iz zgodovine oblačenja

Dijak:

• s pomočjo strokovnih virov zna analizirati zgodovinska izhodišča;
• zna analizirati kroje oblačil, materiale, vzorce in izdelavo;
• zna definirati in opisati dele oblačil.

Dijak:

• izdela modno skico zgodovinskega oblačila;
• izdela tehnično skico zgodovinskega oblačila;
• definira in opiše vse detajle na oblačilu;
• konstruira in modelira posamezne kroje po zgodovinskih principih;
• poišče ustrezne sodobne osnovne in pomožne materiale;
• pravilno položi krojne dele na tkanino;
• pripravi vrstni red tehnoloških operacij;
• rešuje tehnološke probleme, ki nastanejo pri sami izdelavi;
• načrtuje posebnosti v izdelavi elementov;
• izdela tehnično dokumentacijo;
• opredeli ciljno skupino in analizira njihov način življenja;
• utemelji namembnost kolekcije;
• zasnuje, oblikuje in nariše kolekcijo oblačil;
• zgodovinske ugotovitve vključi v oblikovanje sodobne kolekcije;
• tehnično skico opremi z natančnimi opisi in ustreznimi materiali.

Kolekcija po modnih smernicah

Dijak:

• samostojno analizira oblikovne in modne trende;
• upošteva tehnološke novosti v materialih, krojih in izdelavi oblačil;
• opredeli ciljno skupino in analizira njihov način življenja;
• utemelji namembnost kolekcije;
• zasnuje, oblikuje in nariše kolekcijo oblačil za različne priložnosti;
• tehnično skico opremi z natančnimi opisi in ustreznimi materiali;
• predvidi posebnosti v izdelavi elementov;
• utemelji izhodišče in razvoj nastanka kolekcije;
• definira in opiše vse detajle na oblačilih;
• izdela tehnično skico izbranega modela;
• konstruira in modelira kroje;
• poišče ustrezne osnovne in pomožne materiale;
• pravilno položi krojne dele na tkanino;
• pripravi vrstni red tehnoloških operacij;
• ustvarjalno rešuje tehnološke probleme, ki nastanejo pri sami izdelavi;
• praktično realizira zamisel;
• izdela tehnično dokumentacijo;
• predstavi kolekcijo v elektronski obliki.

Kolekcija za naročnika

Dijak:

• analizira zahteve in želje naročnika;
• upošteva izhodišča naročnika;
• upošteva namen in funkcijo;
• oblikuje in nariše naročeno kolekcijo;
• izbere ustrezne materiale;
• utemelji postopek ustvarjanja;
• ustrezno predstavi kolekcijo in jo uskladi z naročnikom.

Javna predstavitev

Dijak:

• pozna potek organizacije in izvedbe javne predstavitve;
• razume zakonitosti sodelovanja s strokovnim timom (frizerji, vizažisti, fotografi, koreografi, režiserji …).

Dijak:

• sodeluje pri pripravi javne predstavitve.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Modni dodatki

Dijak:

• pozna vrste modnih dodatkov;
• zna primerjati različne funkcije modnih dodatkov;
• pozna posamezne modne dodatke.

Dijak:

• zasnuje serijo aktualnih modnih dodatkov;
• upošteva namembnost in uporabo pri izbiri ustreznih materialov;
• definira in opiše vse detajle posameznih kosov;
• utemelji postopek nastanka serije.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

Modna skica

Dijak:

• pozna razliko med tehnično in osebno risbo;
• pozna in razume razliko med naravnim proporcem in disproporcem modne skice.

Dijak:

• nadgradi risbo naravnega sorazmerja v disproporc telesa pri ženski;
• nariše stilizirane figure v različnih položajih.

Modna ilustracija na računalnik

Dijak:

• nariše oblečene figure s pomočjo programskih orodij za izdelavo predmetne grafike;
• raziskuje izrazne možnosti programskih orodij pri obdelavi modnih skic.

Cilji in vsebine psihologije, ki se integrirajo

Temeljni dejavniki razvoja (dednost, okolje, samodejavnost)

Duševni procesi - spoznavni procesi:

Mišljenje

Duševni procesi – čustvovanje in motivacija

Motivacija

Osebnost

Pojmovanje osebnosti

Psihologija dela

Delo in njegove zakonitosti

Delo in delovna uspešnost

Poklicna etika