SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

TEHNIK MEHATRONIKE, TEHNIK OBLIKOVANJA

KATALOG ZNANJA

SLOVENŠČINA

476 ur

Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 89. seji dne 30. 3. 2006.

VSEBINA

1. Predstavitev (filozofija) predmeta
2. Udejanjanje kompetenc
3. Usmerjevalni/splošni cilji predmeta
3.a Jezik
3.b Književnost

1. Predstavitev (filozofija) predmeta

Slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI). Zaradi pomena, ki ga ima slovenščina kot materni oz. prvi in/ali državni jezik v osebnem, poklicnem in družbenem uresničevanju posameznika, ima predmet obsežne in razvejene naloge. Dijaki se pri njem usposabljajo za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku in pridobivajo za to potrebno znanje. Razvijajo zavest o pomenu materinščine sploh, o slovenščini kot državnem  jeziku, o njeni enakopravnosti v Evropski uniji in o njeni izrazni razvitosti na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja, po kateri je enakovredna velikim svetovnim jezikom.

Posebej se dijaki z ustvarjalno močjo slovenskega jezika srečujejo ob izbirnih, njim recepcijsko primernih književnih besedilih. Namen tega srečevanja je branje, osebno doživljanje in odprto razumevanje primernih izbirnih literarnih besedil iz slovenske in prevodne književnosti. Tako dijaki razvijajo doživljajske, domišljijsko ustvarjalne, vrednotenjske in intelektualne dejavnosti, ki bogatijo posameznikovo osebnost, so sestavina estetske zmožnosti in poglabljajo splošno sporazumevalno zmožnost za sprejemanje in izražanje raznovrstnih jezikovnih sporočil.

 Spoznavanje temeljnih dejstev in poglavitnih nosilcev zgodovine slovenskega jezika in književnosti, ki so od preteklosti do sodobnosti odločilno sooblikovali  slovensko kulturo in nacionalno zavest, je eden od najpomembnejših pogojev za poglabljanje kulturne zmožnosti, domovinske in državljanske vzgoje. Umeščanje reprezentativnih del iz slovenske književne ustvarjalnosti v evropske kulturne okvire pa prispeva k medkulturni  in širši socialni zmožnosti. Kritična refleksija obravnavanih pojavov nadalje prispeva še k razvijanju  kritičnega mišljenja in k učenju učenja.

Predmet je v SSI nadgradnja učnega načrta iz osnovne šole, naravnan v uporabnost pridobljenih spoznanj tako v poklicnem življenju kakor tudi pri nadaljevanju izobraževanja in delovanju posameznika v raznovrstnih  izzivih sodobne življenjske prakse.

2. Udejanjanje kompetenc

Pri slovenščini se zaradi vsebinske in dejavnostne razvejenosti predmeta ter širokega spektra vrednot, ki jih spodbuja, razvijajo ključne zmožnosti/kompetence posameznika:

• Dijaki razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenščini.
  Sporazumevanje je zmožnost razumevanja, izražanja in interpretacije misli, čustev in dejstev v ustni in pisni obliki in v različnih družbenih okoljih – na delu, doma, v prostem času, pri izobraževanju in usposabljanju – v maternem jeziku, jezikih, ki niso materni jezik, in jezikih poučevanja na šoli, v skladu s hotenji in potrebami posameznika.
  Sporazumevalna zmožnost je zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst; je torej zmožnost izvajanja štirih sporazumevalnih dejavnosti, in sicer dveh sprejemalnih (poslušanje in branje) in dveh tvorbnih (govorjenje in pisanje).
• Prek razumevanja izrazne in ustvarjalne enakovrednosti  v družbi evropskih jezikov in družbene vloge slovenskega jezika v Sloveniji dijaki razvijajo pomembne sestavine socialne zmožnosti.
• Ko berejo književna besedila, dijaki poglabljajo občutljivost za čustveno domišljijsko, razumsko in vrednotno zaznavanje večpomenskih umetniško oblikovanih sporočil in se opredeljujejo do njihovih spoznavnih, etičnih in estetskih vrednot, pri čemer razvijajo splošno  estetsko zmožnost.
  
• Kulturno in medkulturno zmožnost  poglabljajo prek umeščanja prebranih besedil v časovni in kulturni kontekst.
  
• Slednji je  skupaj z odprtim branjem in interpretacijo tudi izhodišče za razumevanje širših družbenih pojavov in duševnih procesov pri posamezniku.
• Kritična refleksija in osmišljanje pridobljenega znanja o jeziku in književnosti sta temeljna pogoja za učenje učenja.
• Vsa področja slovenščine se povezujejo  z uporabo IKT, s čimer se razvija tudi digitalna ključna zmožnost pri posamezniku. 
• Prek izražanja bralnih vtisov in doživetij dijaki poglabljajo samospoznavanje in empatijo, ki sta pomembni sestavini pri varovanju psihičnega zdravja, v sodelovalnem in timskem učenju pa se sooblikuje podjetnostna zmožnost.

3. Usmerjevalni/splošni cilji predmeta

1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem in poklicnem življenju.

• Zavedajo se, da je slovenski jezik državni jezik v Republiki Sloveniji, in to upoštevajo, poznajo pa tudi položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki  Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu.
• Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove državljanske identitete, skupaj s književnostjo pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediščine; tako si oblikujejo svojo državljansko zavest.
• Tisti, za katere je slovenščina materni/prvi jezik, se zavedajo, da je slovenščina najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo, ter da je slovenščina temeljna prvina njihove osebne in narodnostne identitete; tako si oblikujejo svojo narodno zavest.

2. Dijaki razvijajo sporazumevalno zmožnost  v slovenskem knjižnem jeziku.    

• Obvladajo slovenski knjižni jezik in ga zavestno uporabljajo v svojih besedilih.
• Znajo presoditi, ali je v danih sporazumevalnih okoliščinah ustrezna raba knjižnega ali neknjižnega jezika.

3. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja) in branja raznih besedil ter zmožnost ustnega in pisnega sporočanja. 

• Pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje oz. svoje strinjanje/nestrinjanje z mnenjem drugih ter to tudi utemeljijo.
• Znajo se sporazumevati o strokovnih in poslovnih zadevah s sodelavci, strankami in poslovnimi partnerji.
• Besedila poslušajo oz. berejo razmišljujoče in kritično, vrednotijo jih z raznih vidikov ter prepoznajo morebitno sporočevalčevo prevaro, pretvarjanje/preračunljivost/skriti namen oz. manipulativnost.
• Ob pomoči učitelja sistematično opazujejo in razčlenjujejo besedila z raznih vidikov ter utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje o pragmatičnih, funkcijskih, pomenskih, oblikovnih, jezikovnih ipd. značilnostih besedilnih vrst, povedi in besed.
• Tvorijo učinkovita, ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

4. Pri književnem pouku se dijaki usposabljajo za branje in interpretacijo literarnih besedil na ravni razmišljujočega bralca: doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomočjo svojih izkušenj vrednotijo ter poimenujejo predvsem idejno-tematske (vsebinske) plasti literarnih besedil;ta so iz domače in prevodne sodobne, novejše in starejše književnosti in so po dogovoru pri pouku izbrana izmed predlogov v katalogu.
- Dijaki se občasno preizkušajo v pisnem in govornem (po)ustvarjanju literarnih besedil in na ta način poglabljajo zmožnost estetskega doživljanja.

5. Ob srečevanju z raznovrstnimi motivi, temami  in idejnimi plastmi književnih besedil dijaki razvijajo lastno samopodobo, zmožnost empatije, strpnosti, moralni in socialni čut.
- Ob branju in interpretaciji literarnih besedil dijaki razvijajo širšo sporazumevalno zmožnost tvorjenja in sprejemanja raznovrstnih neliterarnih besedil.

6. Ob branju in interpretaciji dijaki literarna besedila umeščajo v prostor in čas, se seznanjajo z njihovimi avtorji ter s temeljnimi kulturnozgodovinskimi okoliščinami njihovega nastajanja in sprejetosti pri bralcih.

7. Dijaki se ob branju  in razvrščanju besedil sistematično seznanjajo z razvojem slovenske književnosti in s sočasnimi temeljnimi deli in avtorji iz evropske oz. svetovne književnosti, ki so po dogovoru pri pouku izbrana izmed predlogov v katalogu.
- Prek spoznavanja osnovnih potez literarnega razvoja dijaki razumejo pomen slovenske književnosti kot pomembnega gibala v slovenskem kulturnem in družbenem razvoju ter spoznavajo njen razvoj in pomen v primerjavi z drugimi evropskimi kulturnimi okolji.

Jezik

PREDLOG SKLOPOV

• Uvod
• Intervju
  (in pravorečna zmožnost; načela pogovarjanja; dvogovorno in enogovorno besedilo; vrste pogovorov)
• Predstavitev osebe
  (in vrste besedil glede na načine razvijanje teme; faze sporočanja)
• Uradovalna besedila: vabilo, zahvala, opravičilo
  (in vrste besedil glede na sporočevalčev namen; vrste besedil glede na
  okoliščine sporočanja)
• Predstavitev naprave
  (in pravopisna zmožnost; načela enogovornega sporočanja)
• Predstavitev postopka
  (in faze sprejemanja besedil)
• Reklamno besedilo
  (in ločevanje prikazovalnih besedil od propagandnih; načela sprejemanja
  besedil)
• Slovarski članek  
  (in osnovne značilnosti besed; vrste slovarjev in njihova raba; sestava
  definicije)
• Pogajalni pogovor (s sodelavcem/s poslovnim partnerjem)
  (in pravorečna zmožnost -- tvarna stran govorjenih besed) (in pravopisna zmožnost -- tvarna stran zapisanih besed; samostalniška beseda)
• Uradovalna besedila: potrdilo, pooblastilo, izjava
  (in pridevniška beseda)
12. Življenjepis in pripoved o življenju osebe
    (in glagol)
13. Strokovno in publicistično poročilo
    (in prislov; predlog; veznik)
14. Reportaža
    (in slogovna zmožnost -- slogovna vrednost besed; členek; medmet)
15. Referat
    (in izvor besed; strategije pisanja referata; delo z viri)
16. Seminarska naloga
    (in skladanje besed v poved; skladanje povedi v besedilo)
17. Prepričevalni pogovor (s sodelavcem/s stranko)
    (in pravorečna zmožnost -- tvarna stran govorjenih povedi in besedil; sestava dvogovornega besedila)
18. Uradovalna besedila: prošnja, prijava, pritožba
    (in pravopisna zmožnost -- tvarna stran zapisanih povedi in besedil)
19. Navodilo za delo
    (in sestava enogovornega besedila)
20. Poljudnoznanstveni članek
    (in vrste branja; sestava povedi)
21. Ocena in komentar 
    (in sestava stavka)
22. Ustava, zakon, statut
    (in položaj slovenščine in drugih jezikov v RS in EU; jezikovna politika v RS; slovenski jezik v zamejstvu in izseljenstvu)
23. Okrogla miza/sestanek
    (in načela vodenja okrogle mize/sestanka in sodelovanja v njej/na njem)
24. Zapisnik
    (in strategije poslušanja sestanka in pisanja zapisnika; tvorjenje besed)
25. pravna odločba/pogodba
    (in strategije branja; razumevanje, razčlenjevanje in zapisovanje tvorjenk)
26. Strokovno predavanje
    (in strategije poslušanja; obnova in povzetek)
27. Besedilo politične propagande
    (in ločevanje prikazovalnega besedila od propagandnega) 
28. Strokovni članek o zgodovini slovenskega (knjižnega) jezika
    (in temeljni mejniki v zgodovini slovenskega /knjižnega/ jezika)

1. Uvod

Odnosni cilji

Dijaki si oblikujejo jezikovno zavest ob opazovanju in rabi jezika v različnih vlogah  (slovenščina kot materinščina, kot učni jezik, kot uradni in državni jezik, kot uradni jezik v EU), tako si oblikujejo narodno in državljansko zavest. Ob primerjanju rabe jezika v različnih okoliščinah se oblikuje odnos do večplastnosti, večzvrstnosti slovenščine in hkrati odnos do svoje (dijakove) sporazumevalne zmožnosti in potrebe po razvijanju in nadgrajevanju te zmožnosti. Ob spoznavanju razširjenosti slovenščine v drugih državah, o slovenščini v zamejstvu in izseljenstvu se poveča občutek pripadnosti določenemu prostoru, določeni jezikovni skupnosti. Močan občutek identitete se smiselno združuje s spoštovanjem do drugačnosti in raznolikosti tudi jezikovnega izražanja.

Sklop se obravnava ob besedilnih vrstah, ki so jih dijaki spoznavali v osnovni šoli. Navedene besedilne vrste so le predlogi.

Minimalni standardi

• Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenščine v svojem osebnem in družbenem življenju,
• zavedajo se, da se s slovenščino, ki je njihov materni jezik, najlaže in najuspešneje izražajo,
• zavedajo se, da je slovenščina temeljna prvina njihove osebne, nacionalne in državljanske identitete,
• zavedajo se, da je slovenščina državni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo tudi položaj italijanščine in madžarščine ter drugih jezikov v RS kakor tudi položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu,
• poznajo položaj slovenščine in drugih jezikov v organih EU,
• poznajo jezikovne družine v Evropi in umestijo slovenščino v ustrezno jezikovno družino in poddružino,
• poznajo socialne zvrsti in okoliščine za njihovo rabo,
• uporabljajo SSKJ in SP,
• primerjajo umetnostno besedilo z neumetnostnim, govorjeno z zapisanim,
• poznajo pojem sporazumevalna zmožnost in izdelajo načrt za razvijanje svoje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini.

Preverjanje

Gl. priporočene dejavnosti: Dijaki dokazujejo zmožnost opazovanja in vrednotenja maternega jezika v svojem osebnem in družbenem življenju ter zmožnost opazovanja položaja slovenščine doma in v tujini. Zmožnost razvrščanja dokazujejo z umeščanjem evropskih jezikov v jezikovne družine. Ob prepoznavanju socialnih zvrsti, ki jih uporabljajo isti govorci v različnih okoliščinah ali različni govorci v istih okoliščinah dokazujejo zmožnost presojanja o ustrezni izbiri jezikovne zvrsti. Zmožnost kritične presoje dokazujejo z izbiranjem in razvrščanjem vprašanj za anketni vprašalnik. S predstavljanjem in komentiranjem rezultatov ankete dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja. S prepoznavanjem in odpravljanjem napak v besedilih (sošolcev) dokazujejo zmožnost analize napak in zmožnost utemeljevanja jezikovne pravilnosti in slogovne ustreznosti. Zmožnost samovrednotenja dokazujejo tako, da opisujejo lastno jezikovno rabo in načrtujejo izboljšanje svoje sporazumevalne zmožnosti.

Ocenjevanje – predlog

Ustno:  

• govorni nastop s komentirano grafično predstavitvijo (npr. z elektronsko prosojnico) rezultatov  ankete (npr. o učenju tujih jezikov na šoli),
• poročanje o pripravi in izvedbi ankete (odločanje o temi ankete, nabor in razvrščanje vprašanj za anketni vprašalnik ter lastna kritična presoja oz. presoja kritičnega prijatelja, težave in dosežki pri izvedbi ankete ter grafični predstavitvi rezultatov),
• govorni nastop o položaju slovenščine v zamejstvu/izseljenstvu ali o položaju madžarščine/italijanščine na Slovenskem (po zbranem gradivu iz vnaprej določenih virov ali iz virov po dogovoru z učiteljem). Pisno: 
• razčlenjevanje in primerjava umetnostnega in neumetnostnega besedila,
• razčlenjevanje in vrednotenje neumetnostnega besedila s tematiko o vlogi, položaju in/ali zvrstnosti slovenščine,
• pisanje neumetnostnega besedila o lastnem znanju knjižnega jezika ter o pomenu in rabi knjižnega jezika na njihovem strokovnem področju,
• popravljanje (sošolčevega) besedila in utemeljevanje popravkov s pomočjo SSKJ in SP (lahko kot govorni nastop).

Posebna didaktična priporočila

Učni sklop je uvodni in kot tak predstavlja uvod v proces učenja slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju, ko dijaki že imajo do določene stopnje razvito sporazumevalno zmožnost. V uvodu je pozornost usmerjena na dijaka kot posameznika, na njegove želje, načrte in cilje v prihodnosti s posebnim poudarkom na poklicni usmeritvi in skladno z njo je usmerjeno na samospraševanje o vlogi maternega jezika, za večino dijakov slovenščine. Dijaki opazujejo svoj odnos do maternega jezika in sami napovedujejo svoj napredek pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti po kriterijih, ki jih predstavljajo gradniki sporazumevalne zmožnosti.

Spoznavajo slovenščino kot učni predmet, kot učni jezik in vlogo slovenščine med drugimi – tujimi-jeziki v procesu izobraževanja. Opazujejo vlogo slovenščine zunaj meja, pri izseljencih, zamejcih in spoznavajo, kake so možnosti učenja slovenščine za druge pri nas v Sloveniji in tudi v tujini. Spoznavajo status slovenščine v EU, tudi njeno opredelitev v obstoječih dokumentih.

Opazujejo in spoznavajo večzvrstnost slovenskega jezika in večfunkcijskost besednega jezika v besedilih (umetnostnih – neumetnostnih, govorjenih – zapisanih). Spoznavajo vlogo priročnikov pri neposredni uporabi, pri razčlenjevanju in tvorjenju besedil.

Kako naj dijaki dosegajo cilje? Predvsem z natančnim opazovanjem, z lastnim opredeljevanjem do posameznih sestavin in možnostmi primerjanja svojih ugotovitev s sošolci v skupini. Dijaki učinkovito uporabljajo različne medije, npr. spremljajo publicistična besedila, radijske in TV-oddaje v določenem časovnem obdobju, vzpostavijo osebni stik z ljudmi, ki imajo jezikovne izkušnje z različnih področij, raziskujejo priročnike slovenskega jezika, opazujejo zvrstnost jezika v svojem okolju, tako na avtentičen način spoznavajo jezikovno vlogo v sodobnem času in hkrati spoznavajo slovenščino kot del jezikovne družine v zgodovinskem razvoju, torej gre za diahroni in sinhroni pristop.

V tem učnem sklopu izhajamo od posameznika, ki v procesu jezikovnega uzaveščanja in opazovanja lastne sporazumevalne zmožnosti spoznava pomen slovenščine za lastni obstoj, za kakovostno preživljanje prostega časa, za uveljavljanje v družbi in za učinkovito delovanje na poklicnem področju. Ob zaključku naj bi posameznik uzavestil odnos do slovenščine kot predmetnega področja pri pouku in odnos do sebe in do svoje sporazumevalne zmožnosti.

2. Intervju

Odnosni cilji
Dijaki si oblikujejo zanimanje za druge in spoštljiv odnos do njih, v dvogovornem sporazumevanju upoštevajo sogovorce. Ob opazovanju svojega načina pogovarjanja v različnih vrstah pogovorov uzavestijo pozitivne izkušnje. Z vljudnim in spoštljivim pogovarjanjem ohranjajo stike med ljudmi, kar je temeljno izhodišče za kakovostno življenje posameznika v osebnem, družbenem in poklicnem življenju.

Minimalni standardi

• Razumevanje zapisanega in posnetega intervjuja,
• poznavanje značilnosti te besedilne vrste,
• prepoznavanje razločevalnih lastnosti temeljnih vrst pogovorov,
• upoštevanje načel uspešnega pogovarjanja in knjižne izreke.

Preverjanje

Dijaki dokazujejo:

• zmožnost branja in razumevanja zapisanega intervjuja,
• zmožnost poslušanja/gledanja intervjuja in razumevanja posnetega intervjuja,
• zmožnost vrednotenja ustreznosti, razumljivosti in zaokroženosti intervjuja ter utemeljevanja svojega mnenja,
• zmožnost vrednotenja obnašanja sogovorcev in njune izreke ter utemeljevanja svojega mnenja,
• zmožnost dialoškega razpravljanja o značilnostih intervjuja (z rabo obravnavanih strokovnih izrazov),
• zmožnost načrtovanja in tvorjenja intervjuja,
• zmožnost uporabe načel uspešnega pogovarjanja v govorjenem intervjuju,
• zmožnost knjižne izreke (tj. pravorečno zmožnost),
• zmožnost primerjanja enogovornih in dvogovornih besedil ter povzemanja njihovih razločevalnih lastnosti, 
• zmožnost primerjanja raznih vrst pogovorov in povzemanja njihovih razločevalnih lastnosti.

Ocenjevanje – predlog
Ustno:

• sodelovanje v govorjenem intervjuju v vlogi spraševalca ali vprašanega ter samovrednotenje in  pojasnjevanje svojega mnenja,
• vrednotenje intervjujev sošolcev in pojasnjevanje svojega mnenja,
• predstavitev in ponazoritev značilnosti te besedilne vrste ob prebranem intervjuju.

Pisno:

• tiho branje, razčlenjevanje in vrednotenje intervjuja z navajanjem in ponazarjanjem značilnosti te besedilne vrste ter s pojasnjevanjem svojega mnenja,
• reševanje pravorečnih nalog.

Posebna didaktična priporočila
Dijaki intervju spoznavajo kot dvogovorno besedilo tako, da ga sprejemajo razčlenjujejo in tvorijo, spoznavajo značilnosti besedilne vrste. Pri izvedbi intervjuja skrbno načrtujejo posamezna vprašanja na izbrano temo in usmerjeno na naslovnika, če je le mogoče, naj bo z njihovega poklicnega področja. Opazujejo svojo zmožnost poslušanja/gledanja posnetkov, prepoznavajo način pogovora in s tem v zvezi vlogo nebesednih spremljevalcev (zvočnih ali vidnih), spoznavajo pravorečno normo in prepoznavajo odmik od nje.

Pri razčlenjevanju intervjuja so pozorni na zgradbo besedilne vrste, na razvijanje teme, na namen in na vlogo sogovorcev.

Pri tvorjenju intervjuja spoznavajo strategije načrtovanja, izvajanja (predstavitev) in vrednotenja tvorjenega dvogovornega besedila in učinkovitost predstavitve. Pozorni so na vlogo različnih vrst pogovorov.
Ob zaključku sklopa ovrednotijo smiselnost poznavanja te besedilne vrste v vsakdanjem življenju, posebej na poklicnem področju.

3. Predstavitev osebe

Odnosni cilji
Dijaki si uzavestijo pomen in način enogovornega sporazumevanja. Izkazujejo pripravljenost, da skladno s pravili predstavijo svoje podatke v življenjepisu; upoštevajo etičnost pri opisu ali oznaki drugih oseb. Oblikujejo občutljivost za predstavitve enogovornih besedil glede na naslovnika v različnih okoliščinah.

Minimalni standardi  

• Dijaki razlikujejo med opisom, oznako in življenjepisom ter predstavijo značilnosti posamezne besedilne vrste,
• besedila uvrstijo med obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna oz. utemeljevalna in pojasnijo svojo uvrstitev,
• predstavijo faze sporočanja,
• napišejo življenjepis, opis, oznako osebe ali v govornem nastopu predstavijo osebo.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: Dijaki dokazujejo zmožnost razlikovanja med opisom, oznako in življenjepisom ter zanje značilnimi jezikovnimi (besednimi in slovničnimi) prvinami. Ob razčlenjevanju besedil dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja, ob vrednotenju ustreznosti, razumljivosti in zaokroženosti besedil pa dokazujejo zmožnost ustreznega utemeljevanja in kritične presoje. Z določanjem ključnih besed in s prepoznavanjem prevladujočega pomenskega razmerja dokazujejo zmožnost sklepanja o načinu razvijanja teme v besedilih. Zmožnost samostojnega govornega nastopanja dokazujejo s predstavitvijo osebe s svojega strokovnega področja. Zmožnost samovrednotenja dokazujejo tako, da opišejo faze sporočanja in poročajo o upoštevanju teh faz pri lastnem tvorjenju zapisanega/govorjenega besedila. Zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah dokažejo ob razčlenjevanju novih besedil oz. lastnem tvorjenju opisa, oznake ali življenjepisa.

Ocenjevanje – predlog
Ustno:

• govorni nastop s predstavitvijo osebe s svojega strokovnega področja,
• poročanje o vseh fazah sporočanja med pripravo na govorni nastop (od načrta do izvedbe).

Pisno:

• razčlenjevanje in vrednotenje predstavitve osebe oz. opisa in oznake osebe ter življenjepisa,
• ločevanje med obveščevalnimi, opisovalnimi, pripovedovalnimi, razlagalnimi in    utemeljevalnimi besedili; prepoznavanje razlik med njimi in utemeljevanje uvrstitve v   določeno vrsto besedil glede na način razvijanja teme,
• pisanje življenjepisa, opisa oz. oznake osebe.

Posebna didaktična priporočila
V učnem sklopu dijaki ob primerjanju treh besedilnih vrst – življenjepisa, opisa osebe in predstavitve osebe – spoznavajo skupne značilnosti glede na namen, na razvijanje teme v enogovornih besedilih, prepoznavajo razlike med temi besedilnimi vrstami glede na obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, prikazovalna in razlagalna besedila.
Ob primerjanju dijaki najprej natančno berejo posamezna besedila, jih razčlenjujejo, posamezne elemente razvrščajo, jih med seboj primerjajo in jih glede na skupne oziroma različne značilnosti uvrščajo in presojajo.

V tem učnem sklopu uzaveščajo strategije branja, strategije poslušanja – torej sprejemanja –, razčlenjevanja in tvorjenja (pisno/govorno) enogovornih besedil. Predvsem se podrobno posvečajo posameznim korakom tvorjenja besedila od načrtovanja – izbira teme, izbira besedilne vrste – priprave načrta, popravljanja tega načrta (dopolnjevanja, izločanja posameznih sestavin) po pogovoru v skupini, ko vsak posameznik predstavi svoj načrt in ga po pogovoru tudi sam popravi, nato napiše osnutek. Tega potem v skupini po pogovoru dopolni izpopolni in napiše celotno besedilo. Besedila vrednotijo po določenih kriterijih, dogovorjenih za določeno besedilno vrsto (lahko sošolec sošolcu, lahko v dvojicah oba skupaj pregledata obe besedili ali pa vsak posameznik najprej, potem pa še skupaj ugotavljajo odmike od zahtev določenih kriterijev).
Vrednotenje, presoja besedil – govorno predstavljenih – spodbuja dijake k učinkoviti strategiji poslušanja, k natančnosti opazovanja besedila po kriterijih (npr. razvijanje teme, postavljanje smiselnih vprašanj), presojanju dejstev in stališč (verjetnost, resničnost) in opazovanje izraznosti (pravorečne in pravopisne). Ob zaključku sklopa vsak dijak ovrednoti lastni napredek obvladovanja enogovornih besedil in vlogo takih besedil v njegovem vsakdanjem in poklicnem življenju.

4. Uradovalna besedila: vabilo, zahvala, opravičilo

Odnosni cilji
Dijaki si uzaveščajo vlogo uradnih/uradovalnih besedil v njihovem bodočem poklicnem in osebnem in družbenem življenju. Ob primerjavi različnih govorjenih in zapisanih tovrstnih besedil ter različnih načinov izrekanja namena razumejo pomen ustreznega in vljudnega sporazumevanja. Ob pripravi na pisanje uradovalnih besedil spoznajo pomen učinkovitega načrtovanja, ob vrednotenju lastnih in tujih besedil pa si uzaveščajo potrebo po upoštevanju zgradbe in značilnosti besedil določene vrste ter razvijajo (samo)kritičnost.

Minimalni standardi

• Dijaki po sprejemanju uradovalnih besedil (vabila, zahvale in opravičila) predstavijo okoliščine nastanka posameznega besedila, prepoznajo tvorčev namen, povzamejo temo in bistvene podatke ter vrednotijo razumljivost, zaokroženost in ustreznost/vljudnost besedila; navedejo vljudnejši način izrekanja istega sporočevalčevega namena,
• prepoznajo besedilo vrsto posameznega besedila in predstavijo njene značilnosti,
• besedila uvrstijo med objektivna oz. subjektivna, zasebna ali javna, neuradna ali uradna, praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna oz. publicistična in svojo določitev pojasnijo,
• pišejo uradovalna besedila (zahvalo, opravičila, vabila) ter med pisanjem upoštevajo zgradbo in značilnosti uradovalnih besedil.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: dijaki kažejo zmožnost načrtnega sprejemanja uradovalnih besedil, njihovega razumevanja, opisovanja in vrednotenja. Dokazujejo zmožnost razvrščanja besedil v besedilne vrste/vrste besedil in razumevanje razlik med njimi. Ob razčlenjevanju besedil dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja, ob utemeljevanju uvrščanja besedil v različne vrste ter presojanju njihove razumljivosti, zaokroženosti in ustreznosti/vljudnosti pa dokazujejo zmožnost ustrezne argumentacije ter kritične presoje. Zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah dokažejo ob razčlenjevanju novih besedil oz. lastnem tvorjenju uradovalnega vabila, opravičila ali zahvale.

Preverjanje lahko poteka na različne načine, tudi 1) kot pisanje komentarja neumetnostnega besedila: dijak poišče uradovalno besedilo, povezano z njegovim bodočim poklicem, ter predstavi okoliščine (tvorca, naslovnika, kraj in čas nastanka, vzrok za nastanek), v katerih je besedilo nastalo, in okoliščine, v katerih ga je sam kot bralec sprejemal; uvrsti ga v besedilno vrsto ter v obravnavane vrste besedil in svojo uvrstitev pojasni s pomočjo spoznanih meril; besedilo povzame in presodi njegovo razumljivost, zaokroženost, ustreznost/vljudnost ter svojo sodbo utemelji; predvideva učinek na naslovnika in svoj lastni odziv na besedilo ter svoje predvidevanje pojasni; ali 2) kot samovrednotenje: dijaki v sodelovanju z učiteljem pred pisanjem besedila na podlagi značilnosti besedilne vrste ter izbranega sporazumevalnega položaja določijo merila/opisnike za vrednotenje; samostojno načrtujejo tvorjenje izbranega uradovalnega besedila in ga napišejo; po pisanju ob merilih/opisnikih ovrednotijo svoj izdelek; na podlagi svojega dosežka načrtujejo nadaljnje učenje.

Ocenjevanje – predlog

1. razumevanje, razčlenjevanje, opisovanje in vrednotenje uradovalnih besedil (vabila, opravičila, zahvale); izrekanje istega sporočevalčevega namena na različne načine, presojanje njihove vljudnosti in umeščanje v ustrezne okoliščine sporočanja,
2. ločevanje med subjektivnimi in objektivnimi besedili, zasebnimi in javnimi, neuradnimi in uradnimi ter praktičnosporazumevalnimi, uradovalnimi, strokovnimi oz. publicističnimi besedili, prepoznavanje razlik med njimi ter predstavljanje ustreznih govornih položajev,
3. pisanje razumljivih, zaokroženih in ustreznih/vljudnih uradovalnih besedil.

Posebna didaktična priporočila
Sklop je zasnovan tridelno: izhaja iz sprejemanja in razčlembe uradovalnih besedil, pri čemer dijaki usvajajo učinkovite strategije sprejemanja tovrstnih besedil; nato na podlagi ugotovitev o značilnih okoliščinah tvorjenja, sporočevalčevem namenu in značilnih jezikovnih sredstvih spoznajo značilnosti besedilnih vrst/vrst besedil; in končno usvojeno znanje in spretnosti neposredno uporabijo ob lastnem tvorjenju besedila. Hkrati si ob razmisleku o zaželenem in doseženem učinku besedil ter lastnem sprejemanju/tvorjenju oblikujejo pozitiven odnos do ustrezne rabe jezika.

Da bi bilo učenje usmišljeno in bi bili dijaki zanj motivirani, predlagamo, da se vsa besedila povezujejo z njihovim poklicnim življenjem in da imajo tematsko »rdečo nit«. Obravnava se lahko npr. začne z igro vlog – uprizoritvijo uradnih pogovorov s stranko, nadrejenim, sodelavcem, v katerih dijaki izrečejo vabilo na predstavitev izdelka ali storitve; opravičilo, ker se predstavitve ne morejo udeležiti; zahvalo za vabilo. Ugotovitve o pogovorih so izhodišče za branje zapisanih besedil, za katere so značilni isti tvorec in naslovnik, enak namen in tema besedila. Dijaki na podlagi primerjave z govorjenim besedilom opazujejo, opisujejo in pojasnjujejo podobnosti in razlike, tudi sestavine zunanje zgradbe. Učitelj jih usmerja v razmislek o tem, kako posamezne sestavine besedila učinkujejo na naslovnika. Dijaki presojajo svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil ter predlagajo načine za izboljšanje. V nadaljevanju primerjajo z obravnavanimi zapisanimi uradovalnimi besedili tematsko povezana subjektivna in objektivna, uradna in neuradna, zasebna in javna, praktičnosporazumevalno, uradovalno, publicistično in strokovno besedilo. Na podlagi ugotovitev oblikujejo merila/opisnike za uradovalna besedila ter samostojno pišejo podobna besedila. Besedila si v dvojicah izmenjajo ter jih ovrednotijo. Sklepna sinteza ob koncu sklopa nastane ob najbolje »ocenjenih« besedilih dijakov. 

5. Predstavitev naprave 

Odnosni cilji
Dijaki oblikujejo odnos do sprejemanja, tvojenja in predstavitve enogovornih besedil, do vloge svetlobnega/vidnega prenosnika. Uzavestijo ločevanje med dejstvi in stališči pri objektivnem besedilu in kritično sprejemanje informacij. Samozavestno nastopajo ob javnih predstavitvah besedil in strpno in (samo)kritično presojajo odzive na predstavitev.

Minimalni standardi   
Dijaki prepoznajo besedilno vrsto opis naprave in predstavijo njene značilnosti;

• členijo besedilo na odstavke,
• odpravijo napake pri zapisu besed in rabi velike/male začetnice, pravilno zapišejo besede skupaj/narazen/z vezajem in prevzete besede, uporabljajo ustrezna ločila v povedi;
• predstavijo načela uspešnega enogovornega sporočanja;
• pisno ali v govornem nastopu predstavijo napravo.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: Dijaki ob gledanju posnetih predstavitev naprave ali ob branju opisov naprave dokazujejo zmožnost razčlenjevanja govorjenih in zapisanih besedil. Ob razčlenjevanju besedil dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja, ob vrednotenju razumljivosti, nazornosti, informativnosti in zanimivosti besedil pa dokazujejo zmožnost ustreznega utemeljevanja in kritične presoje. Ob opisu naprave s svojega strokovnega področja (ali predstavitvi z elektronskimi prosojnicami) dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja. Zmožnost samovrednotenja dokazujejo tako, da predstavijo načela uspešnega enogovornega sporočanja in poročajo o upoštevanju teh načel pri lastnem tvorjenju zapisanega/govorjenega besedila. Zmožnost analize napak dokazujejo s prepoznavanjem in odpravljanjem pravopisnih napak v besedilih. Z lastnim tvorjenjem opisa naprave dokazujejo zmožnost razvrščanja podatkov in zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah.

Ocenjevanje – predlog
Ustno: 

• govorni nastop z opisom naprave s svojega strokovnega področja,
  
• predstavitev naprave (govorni nastop ob računalniški predstavitvi),
  
• poročanje o tem, kako so upoštevali načela uspešnega sporočanja med pripravo  
  na govorni nastop (temeljitost priprave, izbiranje gradiva oz. zbiranje podatkov o 
  napravi, vloga slike/fotografije pri nazornosti predstavitve, upoštevanje natančnosti, 
  nadrobnosti in jedrnatosti glede na danega naslovnika, ustrezno zaporedje pri   
  opisovanju naprave, morebitna živost, razumljivost besedila in jezikovna
  pravilnost).

Pisno:

• razčlenjevanje in vrednotenje opisa naprave,
• zapisovanje pravopisno težjih besed (zapis glasu z dano črko), raba velike/male 
  začetnice, zapis besed skupaj/narazen/z vezajem, zapis prevzetih besed, raba
  ločil v povedi,
  
• pisni opis naprave in ustrezna ponazoritev opisa z nebesednimi spremljevalci.

Posebna didaktična priporočila
Dijaki uzavestijo pomen besedilne vrste – predstavitev naprave – v svojem poklicnem izobraževanju in kasneje v poklicnem življenju. Oblikujejo odnos do sprejemanja takih besedil in tudi tvorjenja – proces pridobivanja strokovnega znanja. Strategijo branja take vrste besedil spoznajo tako, da vnaprej napovedo čim več podatkov, ki jih v besedilu pričakujejo, da jih bodo spoznali (tema je blizu njihovemu poklicni usmeritvi), nato natančno besedilo (dijaki imajo lahko različna besedila iste besedilne vrste, torej berejo predstavitve več naprav) berejo in si zapisujejo/izpisujejo, kaj novega so v besedilu prebrali oz. izvedeli. Podatke si označijo, združijo v določene celote, nato svoje ugotovitve povzamejo. Te ugotovitve primerjajo z napovedanimi pričakovanji in ugotovijo, kaj vse novega so izvedeli, torej prevrednotijo svoje vedenje o tej napravi. Tako metodo potem ovrednotijo s stališča pridobivanja znanja, torej kompetence učenje učenja.

Opazujejo vlogo nebesednega jezika – tabel, grafov, slik/fotografij – kako učinkuje na predstavnost in kako vpliva na zapomnitev vsebine. Razvijanje teme opazujejo glede na členitev na odstavke in presojajo ustreznost take členitve, opazujejo podpisana sporočila, vlogo črk, lego, velikost črk. S tem jih usmerimo na natančnost zapisovanja in tudi na pravopisno pravilnost zapisa.

Branje te besedilne vrste dopolnijo s poslušanjem, ki je pri praktičnem pouku zelo pomembna, opazujejo svoj način poslušanja besedila, nato analogno prebranemu besedilu naredijo nazorno shemo razumevanja poslušanega besedila. Primerjanje slišanih podatkov, ki so jih zapisali, omogoča dopolnjevanje sivih polj v razumevanju. Ta dopolnijo, lahko v dvojicah ali trojkah.

Opazujejo razlike med opisom in predstavitvijo naprave, ugotavljajo, kdaj je v procesu učenja bolj učinkovita ena ali druga.
Tvorijo predstavitev ali opis naprave, pri tem upoštevajo vse značilnosti in kriterije za vrednotenje učinkovitega enogovornega besedila in utemeljijo natančnost zapisa ali govora za boljšo predstavnost.  Ovrednotijo pridobljeno znanje za neposredno uporabo pri drugih strokovnih predmetih.

6. Predstavitev postopka 

Odnosni cilji
Dijaki si oblikujejo odnos do branja in poslušanja, do pomena natančnega branja in poslušanja. Uzavestijo pomen sprejemanja besedil s  poudarkom na poklicnem področju in vlogo sprejemanja besedil za nadaljnje učenje pri drugih učnih predmetih in na področjih zunaj šole. Izkazujejo pripravljenost pridobiti določeno znanje ter upoštevati načela uspešnega in učinkovitega sporočanja pri tvorbi enogovornih besedil. Pozorno opazujejo napredek pri razvijanju svoje sporazumevalne zmožnosti.

Minimalni standardi

• Razumevanje zapisane in posnete predstavitve (opisa) postopka,
• prepoznavanje značilnosti te besedilne vrste,
• upoštevanje faz branja in poslušanja/gledanja,
• upoštevanje načel enogovornega sporočanja.

Preverjanje
Dijaki dokazujejo:

• zmožnost branja opisa postopka,
• zmožnost poslušanja/gledanja predstavitve postopka,
• zmožnost razumevanja prebranega oz. poslušanega besedila,
• zmožnost dialoškega razpravljanja o značilnostih dane besedilne vrste in o njenih razločevalnih lastnosti (v primerjavi s pripovedovalnimi besedili),
• zmožnost tvorjenja pisne ali govorjene predstavitve (opisa) postopka z upoštevanjem faz sporočanja in načel uspešnega enogovornega sporočanja,
• zmožnost vrednotenja predstavitev (opisov) postopka glede na značilnosti besedilne vrste in glede na načela enogovornega sporočanja ter zmožnost utemeljevanja svojega mnenja.

Ocenjevanje – predlog
Ustno:

• govorni nastop (predstavitev oz. opis postopka) ter samovrednotenje in pojasnjevanje svojega mnenja,
• vrednotenje govornih nastopov sošolcev in pojasnjevanje svojega mnenja,
• predstavitev in ponazoritev značilnosti te besedilne vrste ob prebranem opisu postopka,
• predstavitev faz branja ob danem besedilu oz. faz poslušanja/gledanja ob danem govornem nastopu.

Pisno:

• razumevanje besedila, razčlenjevanje in vrednotenje opisa postopka z navajanjem in ponazarjanjem značilnosti te besedilne vrste, z odpravljanjem napak ter s pojasnjevanjem svojega mnenja oz. svojih rešitev,
• primerjanje opisovalnih in pripovedovalnih besedil ter navajanje njihovih podobnosti in razlik,
• pisanje opisa postopka.

Posebna didaktična priporočila
Dijaki uzavestijo bralno strategijo enogovornih besedil tako, da posamezne korake opazujejo in jih opišejo. Sprejemanje opisa postopka omogoča opazovanje zaporedja posameznih korakov/faz, natančnosti opisa, vloge jezikovnega izraza (glagolski čas), prepoznavanje značilnosti in povzemanje ugotovitev po natančnem branju in razčlenjevanju besedila. Primerjanje opisa postopka npr. stare obrti ali narodnega običaja z opisom postopka iz njihovega poklicnega področja in s pripovedovalnim življenjepisom nudi veliko možnosti za prepoznavanje skupnih in razločevalnih značilnosti. Dijaki čim več sami (posamezno) postorijo predvsem pri opazovanju besedil, nato svoje ugotovitve primerjajo v dvojicah, spoznanja dopolnijo, nato dopolnjene ugotovitve primerjajo v skupinah po štiri (dve dvojici) in če je treba, še kaj dopolnijo.

Dijaki poslušajo/gledajo opis delovnega postopka ali predstavitev postopka in spremljajo svoj odnos do poslušanja/gledanja, hkrati pa so pozorni na sprejemanje sporočila v besedilu. Smiselno je, da je eno poslušanje/gledanje namenjeno temi in vsebini, drugo pa opazovanju strategije sprejemanja. Dobro je, da vnaprej samo povemo naslov, za kateri postopek gre in si dijaki zapišejo svoja pričakovanja, kaj naj bi slišali – torej napovedo svoja pričakovanja, hkrati pa prikličejo v aktivni spomin svoje predznanje. Po razčlembi poslušanega/gledanega besedila vsak zase zapiše slišane podatke, jih v pogovoru v dvojici po potrebi dopolni, nato jih dijak primerja s svojimi napovedanimi pričakovanji. To je proces, kako sam izgrajuje svoje znanje, s tem se poveča odgovornost za pridobivanje znanja, poveča se samozavest, saj je sam dijak prevrednotil in dopolnil svoje znanje in če je mogoče, da uvidi tudi smiselnost takega početja – da bo ta strategija prenosljiva na druga predmetna področja, da se bo tako lahko učil npr. strokovni predmet.

Tvorjenje (govorno, pisno – za to se lahko odloči dijak sam, kaj bo izbral, ali pa določi učitelj) predstavitve ali opisa postopka poteka enako po enaki strategiji kot tvorjenje drugih enogovornih besedil. Dijaki uzaveščajo strategijo tvorjenja od načrtovanja, dopolnjevanja načrta, priprave osnutka, dopolnjevanja osnutka do zapisa besedila, opazovanja svojega besedila in prepoznavanja odmika jezikovnega izraza od pravilne ali ustrezne rabe, odpravljanja teh pomanjkljivosti. Dijaki prevzemajo odgovornost za svoja ravnanja samo tako, da so uzaveščeni glede uporabe različnih strategij, lastnega odločanja o uporabi določene strategije, napovedovanja učinka tvorjenega besedila in vrednotenja realnega učinka glede na naslovnike. Odnos do svoje sporazumevalne zmožnosti pridobivajo v procesu, zato je pomembno natančno opazovanje po vnaprej dogovorjenih (z dijakom/dijaki) kriterijih in kritična presoja s poudarkom na učinkovitosti. 

7. Reklamno besedilo  

Odnosni cilji
Dijaki se ozaveščajo o namenu propagandnih besedil v primerjavi s prikazovalnimi in spoznavajo značilna sredstva, s katerimi skušajo njihovi tvorci vplivati na naslovnika. Ob presojanju resničnosti in utemeljenosti trditev v različnih govorjenih in zapisanih reklamah ter predvidevanju učinka le-teh na naslovnika krepijo zavest o potrebi po spoštovanju etičnih načel tovrstnega sporočanja oz. spoznavajo pomen kritičnega sprejemanja reklamnih besedil. Zavedajo se, da je tudi sprejemanje besedil zahtevna in kompleksna sporazumevalna dejavnost ter da so kot bralci/poslušalci soodgovorni za uspešno sporazumevanje.

Minimalni standardi

• Dijaki prepoznajo propagandno oz. prikazovalno besedilo in predstavijo značilnosti posamezne vrste besedila,
• po sprejemanju govorjenih ali zapisanih reklamnih besedil sklepajo o okoliščinah nastanka posameznega besedila, prepoznajo neposredno ali posredno izraženi tvorčev namen, temo reklame in bistvene podatke ter vrednotijo razumljivost, zaokroženost, resničnost, ustreznost in učinkovitost besedila; navedejo uporabljena propagandna sredstva in predvidijo njihov učinek na naslovnika; svoje mnenje pojasnijo,
• navedejo načela uspešnega sprejemanja in pojasnijo vlogo/pomen dobrega poslušanja oz branja v svojem poklicnem življenju,
• načrtujejo branje oz. poslušanje/gledanje posnetka ter po branju oz. poslušanju/gledanju poročajo o tem, ali so med poslušanjem/ gledanjem upoštevali načela uspešnega sprejemanja (katera so upoštevali) in zakaj so se tako odločili, ter vrednotijo svoj napredek v sprejemanju besedil.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: Dokazujejo zmožnost razlikovanja med prikazovalnim in propagandnimi besedili ter zanje značilnimi besednimi oz. nebesednimi sredstvi, tudi s preoblikovanjem prikazovalnega besedila v propagandno oz. nasprotno. Ob sprejemanju posnetih ali zapisanih reklam kažejo zmožnost načrtnega in kritičnega sprejemanja – razumevanja, opisovanja in vrednotenja. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja ter ustrezne argumentacije in kritične presoje. Navedejo načela uspešnega sprejemanja ter ob poročanju o svojem upoštevanju teh načel pri sprejemanju reklame pokažejo zmožnost avtorefleksije (razmisleka o lastnem poslušanju/branju) in načrtovanja načinov za izboljšanje/povečanje učinkovitosti svojega poslušanja oz. branja. Zmožnost uporabe znanja v novih okoliščinah dokažejo ob razčlenjevanju novih reklam oz. lastnem tvorjenju reklame.

Preverjanje lahko poteka na različne načine, tudi 1) kot komentar izbrane reklame za izdelek/storitev s svojega poklicnega področja; 2) kot primerjava prikazovalnega in propagandnega besedila o istem izdelku/storitvi z dijakovega poklicnega področja; 3) kot pisanje dnevnika poslušanja/branja: dijak npr. teden dni ob določeni uri spremlja TV-reklame, povezane z njegovim poklicnim področjem; pred začetkom pisanja dnevnika svoje spremljanje načrtuje – določi, na katere sestavine bo pozoren, in oblikuje pripomoček za spremljanje (npr. preglednico, orodje miselnega vzorca); po gledanju v povezanem besedilu na kratko predstavi izbrano reklamo (sklepa o okoliščinah nastanka, navede temo in povzame vsebino, navede propagandna sredstva) ter svoje občutke/odziv nanjo. Pove, kaj je njena največja prednost/pomanjkljivost in ovrednoti svoje spremljanje. Na podlagi ugotovitev o svoji učinkovitosti dopolni pripravo na sprejemanje za naslednji dan. Po tednu dni a) izbere najučinkovitejšo reklamo in b) ovrednoti svoj napredek pri kritičnem spremljanju reklam.

Ocenjevanje – predlog

1. razumevanje, razčlenjevanje, opisovanje in vrednotenje reklam;
2. ločevanje med prikazovalnimi in propagandnimi besedili; prepoznavanje razlik med njimi ter predstavljanje ustreznih govornih položajev;
3. preoblikovanje prikazovalnih besedil v propagandna/pisanje propagandnih besedil. 

Posebna didaktična priporočila
Sklop je zasnovan večdelno: izhaja iz sprejemanja in razčlembe zapisanih reklam in njihove primerjave s prikazovalnimi besedili; na podlagi ugotovitev dijaki spoznajo značilnosti propagandnih besedil. Ob prebranih reklamah in sporazumevalnih izkušnjah se pogovarjajo o sprejemanju besedil ter oblikujejo načela učinkovitega sprejemanja. Spoznanja o reklamah in o načelih učinkovitega sprejemanja dejavno preizkušajo ob gledanju/poslušanju posnetih reklam. Ob tem se pogovarjajo o pomenu kritičnega presojanja reklam ter upoštevanja etičnih načel pri njihovem tvorjenju. Da bi bilo učenje osmišljeno in bi bili dijaki motivirani tako za sprejemanje kot za tvorjenje reklam, predlagamo, da se vsa besedila povezujejo z njihovim poklicnim življenjem.

Dijaki se z reklamami srečujejo nenehno in skoraj povsod, zato se zdi najprimernejše izhodišče za delo izkušenjska motivacija. Ker si ob sprejemanju in razčlenjevanju zapisane reklame dijaki uzaveščajo tudi razlike med prikazovalnimi in propagandnimi besedili, je smiselno izhajati iz reklame in strokovnega besedila z enako temo, povezano z dijakovim poklicem. Usvojeno znanje dijaki dokazujejo ob uvrščanju novih besedil med prikazovalna oz. propagandna besedila, pa tudi ob pretvarjanju besedil iz ene vrste v drugo: zadnjo dejavnost je mogoče izpeljati tudi kot skupinsko delo, pri čemer po dogovoru nekatere skupine tvorijo govorjena, druge pa zapisana besedila. Predstavitve in sprejemanje teh besedil so nato izhodišče za pogovor o branju in poslušanju, njuni vlogi v poklicnem življenju dijakov ter za oblikovanje načel uspešnega/učinkovitega sprejemanja. Ob sprejemanju posnetih reklam so dijaki pozorni tako na značilnosti reklame kot na svoje upoštevanje načel učinkovitega sprejemanja. Ker so te zahteve kompleksne, (prvo in drugo) poslušanje/gledanje načrtujejo skupaj z učiteljem, tako da določijo sestavine, na katere bodo posebej pozorni, ter si izdelajo pripomočke. Če bodo dijaki reklame kasneje tvorili tudi sami, jih je v pogovoru smiselno usmeriti v razmislek o najučinkovitejših in najustreznejših propagandnih sredstvih, uporabljenih v reklamah. Sklepna sinteza ob koncu sklopa poteka ob predstavitvi reklamnih besedil – pri tem dijaki povzamejo tako ugotovitve o reklamah kot o načelih uspešnega sprejemanja.

Književnost

A) Obravnava književnosti po tematskih sklopih

1. Uvod v književnost

Odnosni cilji
Dijaki ob branju tematsko in oblikovno zanimivih literarnih besedil razmišljajo o tem, kaj jim ponuja in pomeni književnost. Na podlagi izkušenj iz osnovne šole jo razumevajo kot posebno področje človekove ustvarjalnosti, ki spodbuja čustveno domišljijsko in razumsko odzivanje. Opazujejo značilnosti svojega branja, znova ugotavljajo, da so načini branja in interpretacije legitimno različni. Spoznavajo, da je različno razumevanje pogojeno  s številnimi dejavniki: npr. s posebno uporabo jezikovnih sredstev, pa z avtorjevo namero, da z besedami upodobi svoje predstave o svetu in izziva bralca k opredeljevanju.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti: dialoško preverjanje razumevanja in poimenovanja časovno zvrstne pripadnosti izbranih besedil, preverjanje bralne samorefleksije (ob vprašanjih sem prebrano na hitro zavrnil, sem se potrudil slediti zgodbi, kaj me je motilo in zakaj …); medsebojno preverjanje pisnih sestavkov (branje doživljajskih, domišljijskih spisov, poskusi opisnega samoocenjevanja zapisanega).

Minimalni standardi
Branje in razumevanje izbranega literarnega besedila, govorna ali pisna predstavitev osebnega bralnega doživetja, poimenovanje vrstno-zvrstne pripadnosti in najopaznejših sredstev jezikovnega sloga besedila, umestitev njegovega avtorja v prostor in čas. 

Ocenjevanje-predlogi
Ocenjuje se kakovost govorne ali pisne predstavitve doživetja izbranega literarnega dela (domače branje) – uporaba znanja o bistvu in sestavi literarnega besedila ter o načinu lastnega branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Besedila za skupno obravnavo izbere učitelj, tako da so učencem zanimiva in dostopna, da bodo ob njih lahko opazovali svoje branje in začutili ter poskusili izraziti njihovo umetniško naravo. Eno besedilo preberejo dijaki doma, po lastni izbiri, in o njem v frontalnem govornem nastopu ali pri skupinskem delu poročajo pri pouku. V pogovoru primerjajo svoje načine odzivanja, poskušajo opredeliti, kaj jih je v danem besedilu prevzelo in ali so pri branju tudi sicer pozorni na iste sestavine besedil (npr. na prav določeno temo, zanimivo zgodbo ...). Učitelj jih nagovarja k dodatnemu iskanju še neopaženih prvin v prebranih  besedilih in jih spodbuja k spoznanju, da je v literarnih besedilih marsikaj dostopno šele pri ponovnem branju, ki sproži tudi razmišljanje in vrednotenje. Iščejo odgovor na vprašanje, čemu brati literaturo, zakaj je to »koristno«, kaj pridobijo pri tem v primerjavi s televizijo ali računalniškimi igricami. V pogovoru razmišljajo tudi o sestavi in jeziku literarnih besedil.  To ponovitev znanja iz osnovne šole na koncu združijo v preglednice ali miselne vzorce, da imajo na voljo nekatere temeljne literarnoteoretične pojme in izraze, ki jih bodo uporabljali tudi kasneje.
 
Didaktični model 8-urne obravnave uvodnega sklopa je podan v: B. Krakar Vogel (2004): Literarna teorija na pragu srednje šole. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS.

2. Ljubezen

Vsebine in pojmi
Ljubezenska tematika pri različnih avtorjih, v različnih književnih obdobjih, zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil z ljubezensko tematiko.

Izbirna besedila
Apulej: Zgodba o Amorju in Psihi (Zlati osel), Sapfo: Svatovska pesem, William Shakespeare: Soneti France Prešeren: Gazele, Sl. ljudska: Pod klančkom sva se srečala, Sl. ljudska: Dve let in pol Simon Jenko: Naš maček, Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenina, Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni Dragotin Kette: Stara novica, Ferdo Kozak: Vida Grantova, Federico G. Lorca: Nezvesta žena Tennessee Williams: Tramvaj Poželenje, Sergej Aleksandrovič Jesenin: Lepa je bila Tanjuša Ciril Zlobec: Sveta mesta tvojega telesa, Gregor Strniša: Orion, Maja Vidmar: Ne bojim se Marjan Rožanc: Ljubezen, Milan Kleč: Danes v moji sobi, Antologija svetovne ljubezenske lirike: Oko in roža (poljubni izbor)

Odnosni cilji
Ob branju besedil z ljubezensko tematiko dijaki ozaveščajo pomen tega čustva in medčloveškega odnosa v posameznikovem življenju. Spoznavajo njegove psihološke in socialne razsežnosti: zavedajo se, da ljubezen vpliva na oblikovanje in ohranjanje celovite, harmonične osebnosti, spoznajo pa tudi vpliv zgodovinsko-socialnih okoliščin na sprejemanje in izražanje tega čustva oz. odnosa (medpredmetna povezava s psihologijo, z zgodovino, s sociologijo).  Izražanje čustva (odnosa) spoznajo z estetske plati, tako da besedno umetnost povezujejo z drugimi vrstami umetnosti (medpredmetna povezava z likovno in glasbeno umetnostjo).

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno lirsko in eno epsko besedilo tematskega sklopa; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejšo zvrstno-slogovno prvino.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil z ljubezensko tematiko, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, o njihovih čustvih, razmišljanjih, ravnanjih, medčloveških odnosih, o književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje-predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka.

Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z aktualizacijo teme; problemska predstavitev tematskega sklopa z aktualizacijo teme.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem besedil z ljubezensko tematiko je potrebna izkušenjska motivacija, pogovor o ljubezni kot čustvu in medčloveškem odnosu, ki je ne glede na svojo intimno naravo tudi časovno oziroma družbeno pogojen. Razčlenjevanje književnih besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno le v primerih, ko gre za bogat pesniški jezik ali ko jezik in slog izraziteje določata druge književne prvine. Skupna šolska interpretacija obsega jezikovno-slogovno zahtevnejša besedila, druga berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:
Vinko Cuderman, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.

3. Dom, domovina, svet

Vsebine in pojmi
Tematika doma, domovine in sveta pri različnih avtorjih, v različnih književnih obdobjih, zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil s tematiko doma, domovine in sveta.

Izbirna besedila
Valentin Vodnik: Dramilo; France Prešeren: Zdravljica; Simon Jenko: Naprej; Simon Gregorčič: Soči Ivan Cankar: O, domovina, ti si kakor zdravje!; Oton Župančič: Z vlakom; Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem; France Bevk: Kaplan Martin Čedermac; Karel Destovnik Kajuh: Slovenska pesem Alojz Rebula: Votel je Kras (Vinograd rimske cesarice; Boris Kobal: Afrika ali Na svoji zemlji Marko Kravos: Zamejska žalostna; Lojze Kovačič: Prišleki; Tone Pavček: Take dežele ni; Vladimir Kos: Nova slovnica; Franjo Frančič: Pravljica o domu; Antologija: To drevo na tujem raste (poljubni izbor)

Odnosni cilji
Sklop omogoča medpredmetno povezavo s psihologijo, sociologijo in z zgodovino ter estetsko z likovno in glasbeno umetnostjo. Ob branju besedil s tematiko doma, domovine in sveta dijaki ozaveščajo pomen posameznikovega in družbenega odnosa do teh vrednot. Spoznavajo njegove sociološke, zgodovinske, politične, gospodarske in psihološke razsežnosti. Zavedajo se, da je dom okolje in sinonim za medčloveški odnos, v katerem se človek oblikuje kot osebnost, da je domovina širši dom, v katerem se ta osebnost potrjuje s svojo osnovno človeško in narodno identiteto, in da je harmoničen odnos s svetom dejavnik ohranjanja njene celovitosti in drugačnosti.

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno lirsko in eno epsko besedilo tematskega sklopa; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejšo zvrstno-slogovno prvino.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil s tematiko doma, domovine in sveta, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o dejavnikih, ki vplivajo na oblikovanje narodne zavesti, na posameznikov odnos do doma in sveta, o čustvih, razmišljanjih in ravnanjih  književnih oseb v zvezi s to problematiko, o književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje-predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka.

Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z aktualizacijo teme; problemska predstavitev tematskega sklopa z aktualizacijo teme.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem besedil s tematiko doma, domovine, sveta je potrebna izkušenjska motivacija, pogovor o osebnem odnosu do teh življenjskih »prostorov«, kjer posameznik razvija stik s skupnostjo ter se tako osebnostno razvija. Razčlenjevanje književnih besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno le v primerih, ko gre za bogat pesniški jezik ali ko jezik in slog izraziteje določata druge književne prvine, npr. sporočilo o narodnostnih pravicah. Skupna šolska interpretacija obsega jezikovno-slogovno zahtevnejša besedila, druga berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:

Lidija Golc (2003): Domovinska tematika pri pouku književnosti, v: Slovenščina v šoli, št.4, Ljubljana.  

4. Posameznik, družina in družba

Vsebine in pojmi
Opredelitev pojmov posameznik, družina, družba; primeri literarnih obdelav.
Tema, motiv, oznaka osebe, razčlemba književnega  prostora in časa v izbranih besedilih, vrstno-zvrstna oznaka, časovna umestitev.

Izbirna besedila
Ši King: Vojakovo domotožje; Konfucij: Lun Yu – Pogovori; France Prešeren: Nezakonska mati; Guy de Maupassant: Debeluška; Henrik Ibsen: Nora; Ivan Tavčar: Posavčeva češnja (Med gorami); Charles Baudelaire: Tujec; Miško Kranjec: Lepa Vida prekmurska; Franz Kafka: Amerika; Vladimir Bartol: Alamut; Edvard Kocbek: Blažena krivda (Strah in pogum); Drago Jančar: Galjot; Svetlana Makarovič: Desetnica; Saša Vegri: Družina; Gustav Januš: Brez kategorij; Maja Haderlap: Dekla; Hanif Kureishi: Buda iz predmestja; William Golding: Gospodar muh; Bogdan Novak: Lipa zelenela je (4. del Krvave reke); Marjan Tomšič: Grenko morje; Miha Mazzini: Kralj ropotajočih duhov

Odnosni cilji
Z branjem besedil izbrane teme dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature dopolnjujejo sestav svojih življenjskih vrednot, in sicer lastno razumevanje družbenih procesov ter pojavov v sodobnem svetu ter v bližnji in daljnji preteklosti. Razvijajo  zmožnost spoznanja temeljnih človeških vprašanj o odnosu med posameznikom, družino in družbo. Zavedajo se pomena vpliva okolja na posameznika, spoznavajo pa tudi zgodovinske, psihološke in sociološke razsežnosti tega problema. Ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji dodatno razvijajo sistem pojmov in vrednot obravnavanega tematskega sklopa.  

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje odlomka izbranega besedila tematskega sklopa. Zvrstna opredelitev in časovna umestitev besedila.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja dramskih, lirskih in proznih besedil z obravnavano tematiko. Obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil.
Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije.

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, zvrstna opredelitev/govorni nastop ob plakatu /uprizoritve.

Pisno: vodena/samostojna interpretacija izbranega odlomka/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Pred branjem besedil tematskega sklopa je potrebna izkušenjska motivacija; pogovor o medsebojnem vplivu med posameznikom, družino in družbo. Dijaki o problematiki besedil izražajo svoje mnenje, komentirajo, presojajo in tematiko aktualizirajo. Razčlenjevanje besedil je predvsem motivno-tematsko, jezikovno-slogovno pa le v primerih, ko je le-to izrazito.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tematskega sklopa različnih obdobij in različnih zvrsti. Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju. Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Vinko Cuderman, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1995): Književnost v tretjem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Silvo Fatur (1994): Šolska ura z Vladimirom Bartolom. ZRSŠ, Ljubljana.

5. Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki

Vsebine in pojmi
Opredelitev tematike drugačnosti v književnosti, v različnih zvrsteh, vrstah, perspektivah, slogih.
Opredelitev motivov znotraj tematike drugačnosti: drugačni, zaznamovani, samotneži, čudaki.
Bralčevo doživljanje – samoopazovanje sprejemanja in vrednotenja dane tematike.
Zvrsti, vrste, časovna umestitev.

Izbirna besedila
Tisoč in ena noč: Zgodba o grbavem pritlikavcu;  Gregorčič: Moj črni plašč; Aškerc: Zimska romanca; S. Jenko: Tilka, C. Kosmač: Sreča; F. Milčinski: Butalci; Gogolj: Plašč; Minatti: Nekoga moraš imeti rad; L. Krakar: Berač; Camus: Tujec; F. Lainšček: Namesto koga roža cveti; Milčinski - Ježek: N. N. in črna pega čez oči;  M. Tomšič: Oštrigeca; Šalamun: Kit, kit, bodi sam!; M. Sosič: Balerina balerina; Z. Hočevar: Šolen z Brega; B. Švigelj: Moreno; J. Virk: Smeh za leseno pregrado; B. Novak: Niki; J. Menart: Coprnica (Srednjeveške balade)

Odnosni cilji
Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja literature razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v svet drugačnih in spoznanja temeljnih človeških vprašanj v odnosu med posameznikom in družbo, zavedajo se pomena sprejemanja vsakega posameznika v njegovi drugačnosti, razvijajo zmožnost spoštovanja človeka v njegovi drugačnosti. Spoznavajo psihološke in sociološke razsežnosti drugačnih in zaznamovanih v družbi in si ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (psihologija, sociologija, zgodovina idr.) dodatno razvijajo sistem pojmov in vrednot. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih.

Minimalni standardi:
Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrano lirsko in epsko besedilo, pri tem znajo razložiti osnovne idejno-tematske sestavine in aktualizirajo sporočilo. Predstavijo odlomek iz dnevnika branja.

Preverjanje
Glej priporočene dejavnosti: dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil s tematiko drugačnosti, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, o njihovem doživljanju sebe, drugih in družbe, o medčloveških odnosih in drugih značilnih književnih prvinah (književni prostor in čas, tema, motivi, ideja …). Dokazujejo zmožnost vrednotenja književnih oseb in aktualizacije sporočil. Dokazujejo tudi zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila (intervju, predstavitev osebe, reportaža) kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbranega besedila, govorno in pisno interpretacijo izbranega  besedila, idejo-tematsko interpretacijo in ubeseditev vrednostne aktualizacije.  

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Pred branjem besedil tematskega sklopa je potreben pogovor o razumevanju drugačnosti v današnji družbi, o odnosu do zaznamovanih in drugačnih. Dijaki o problematiki besedil izražajo svoje mnenje, komentirajo, presojajo in tematiko aktualizirajo.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tematskega sklopa različnih obdobij in različnih zvrsti. Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Vinko Cuderman, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1995): Književnost v tretjem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Vinko Cuderman, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.

6. Žanri

Vsebine in pojmi
Opredelitev pojma žanrska literatura, množična literatura in sopomenk; opredelitev snovi, teme, motivov in literarnih oseb iz posameznih žanrov.
Sprejemanje in razumevanje žanrskih besedil.

Izbirna besedila v okviru posameznih žanrov

Potopis
Evald Flisar: Popotnik v kraljestvu senc; Sonja Porle: Črni angel, varuh moj; Tomo Križnar: Nuba: čisti ljudje; Mare Cestnik: Nasmej se mi s poševnimi očmi; Branko Gradišnik: Strogo zaupno na Irskem

Dnevnik
Mark Avrelij: Dnevnik; Fran Saleški Finžgar: leta mojega popotovanja; Edvard Kocbek: Tovarišija, Listina; Janez Suhadolc: Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom

Biografija
Anton Slodnjak: Neiztrohnjeno srce; Alojz Rebula: Pastir prihodnosti; Emil Ludwig: Napoleon; Stefan Zweig: Marija Antoinetta

Avtobiografija
Janez Trdina: Moje življenje; Ivan Cankar: Moje življenje; Alojz Rebula: Duh velikih jezer Rousseau: Izpovedi

Mladinsko pripovedništvo
Ivo Zorman: V sedemnajstem; Bogdan Novak: Ninina pesnika dva; Janja Vidmar: Princeska z napako; Marjana Moškrič: Ledene magnolije; Igor Karlovšek: Gimnazijec

Kriminalno pripovedništvo
Ljuba Prenner: Neznani storilec; Željko Kozinc: Lovci na Rembranda; Maja Novak: Cimre; Artur Conan Doyle: Študija v škrlatnem, Prigode Sherlocka Holmesa; Agatha Christie: Umor v Orient ekspresu; Georges Simenon: Moj prijatelj Maigret

Zgodovinsko pripovedništvo
Jakob Sket: Miklova Zala; France Bevk: Iskra pod pepelom; Ivan Sivec: In vedno bodo cvetele lipe; Alexandre Dumas st.: Trije mušketirji; Margaret  Mitchell: V vrtincu

Fantastično in znanstveno fantastično pripovedništvo
Miha Remec: Astralni svetilniki; Vid Pečjak: Adam in Eva na planetu starcev; Aldous Huxley: Krasni novi svet; Ray Bradbury: Fahrenheit 451; Isaac Asimov: Golo sonce

Odnosni cilji
Ugotavljajo, da je žanrska literatura družbeno pogojena, in se zavedajo, da družba pogosteje vpliva na literaturo kot obratno. 
S primerjanjem različnih besedil tega sklopa se zavedajo žanrske raznovrstnosti, s tem pa pridobivajo tudi instrumentarij za samostojno opredeljevanje do raznovrstne literature, sveta in življenja, saj se s spoznavanjem določenih zakonitosti razblinijo različni predsodki.
Ugotavljajo, da žanrska literatura tudi v sodobnem času lahko prinaša bralcu pomembna etična sporočila.
Ta spoznanja poglabljajo z medpredmetnimi povezavami na vseh primernih področjih (zgodovina, sociologija, psihologija, geografija itd.).

Minimalni standardi
Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine ter prepoznajo najopaznejšo slogovno prvino. S primerjanjem različnih besedil se zavedajo žanrske raznovrstnosti.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbranega besedila, govorno in pisno interpretacijo izbranega  besedila, idejo-tematsko ter slogovno interpretacijo.
Ocenjujemo tudi temeljno poznavanje značilnih žanrskih lastnosti.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil tega tematskega sklopa.
Dijaki v skupinah ali individualno berejo doma še dodatna besedila in se pripravijo na govorno ali pisno poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata ter vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Jelenko, Tanja: Učna ura z žanri.
Kobal, Valentina (2001): Kdor najde pot … , v: Slovenščina v šoli, Ljubljana, št. 1.
Lah, Andrijan, 1999: Vse strani sveta. Ljubljana. Založba Rokus.
Pirc, Vlado, 2001: Strogo zaupno. Slovenščina v šoli 6. 2 - 12.
Pirc, Vlado, 2002: Princeska z napako. Slovenščina v šoli 6. 8 - 18.
Pirc, Vlado, 2003: Razkritje. Slovenščina v šoli 5/6. 11 - 22.
Pirc, Vlado, 2005: Ptički pod milim nebom. Slovenščina v šoli 3/4. 27 - 40.

B) Obravnava književnosti po literarnozgodovinskih sklopih

1. Iz starejše književnosti-antična književnost in Biblija

Vsebine in pojmi
Časovna in kulturnozgodovinska oznaka antične književnosti (svet ljudi, bogov in polbogov).
Homer, grško antično gledališče, lirika v antiki.  Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije
Zgodba/psalm/prilika/legenda … (ob primeru)

Izbirna besedila
Homer: Iliada, Odiseja; Sofokles: Kralj Ojdip, Antigona; Anakreon: Eros, z zlatimi kodri bog; Katul: Sovražim in ljubim; Horac: Carpe diem; Longos: Dafnis in Hloa; Petronij: Satirikon (Na pojedini pri Trimalhionu); Plutarh: Vzporedni življenjepisi (Cezarjeva smrt)
Biblija: Bog ustvari vesolje in človeštvo, Zgodba o Suzani, Psalm 130 (129), Psalm 137 (136), Smrt Janeza Krstnika, Svatba v Galilejski Kani, Prilika o izgubljenem sinu
G. Schwab: Najlepše antične pripovedke; Zgodbe svetega pisma (Klasje)

Odnosni cilji
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomembne temelje evropske kulture in civilizacije in  oblikujejo izhodišče za njihovo vrednotenje. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.).

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine enega izbranega besedila:  pripovednega (proznega) besedila ali (odlomka iz) verznega ali dramskega besedila iz najstarejše književnosti, iz Biblije in iz antike. Časovna umestitev branega besedila.

Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov antika, antična književnost, Biblija, Homer, ep, Sofoklej, tragedija.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti:  dijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja starejših besedil, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja subjektivne predstavitve kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev, recital), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata), zmožnost pisne domišljijske aktualizacije.

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o antiki/ priprava recitala, uprizoritve.
Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega antično književnost in Biblijo. Obravnava (okvirno 10 ur) ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz najstarejše evropske kulture ter aktualizirati njihova sporočila. Pred branjem posameznih besedil je potrebna motivacija in temeljita lokalizacija, pojasnila o kraju in času dogajanja in nastajanja besedila, o imenih, pojavih, predmetih. Dodatna pomoč pri tem so vizualna ponazorila.
Besedila naj najprej glasno prebere učitelj, ponovno pa še dijaki. Izbiramo krajše odlomke iz epov, beremo jih po segmentih in jih sproti interpretiramo. Dramska besedila beremo po vlogah, eno od njih bere učitelj. Razčlenjevanje je predvsem motivno tematsko, oblikovno pa tam, kjer je oblika posebej opazna in relevantno sooblikuje sporočilo (junaški ep, biblijski slog).
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – odlomek iz epa, tragedije (slednjo lahko beremo tudi v celoti, več ur, vsako uro se ji posvečamo npr. 15 minut, deloma jo dijaki berejo tudi doma – dolgo branje), eno ali dve lirski pesmi ter eno ali dve krajši besedili iz Biblije. Dijaki v skupinah ali individualno berejo še dodatna besedila doma in se pripravijo na poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. Priročnik za učitelja. ZRSŠ.
Krakar Vogel Boža (1996): Celovita šolska interpretacija Sofoklesove Antigone ob glasnem branju v razredu. Slovenščina v šoli, 1. letnik, št. 3. 
Krakar Vogel Boža (2004): Obravnava besedil iz starejših književnih obdobij ob primeru Homerjevih epov. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS, Ljubljana.

2. Srednji vek

Vsebine in pojmi
Časovna in kulturnozgodovinska oznaka slovenske in evropske srednjeveške književnosti.
Pomen cerkvenega pismenstva (Brižinski spomeniki) in začetek slovenskega ljudskega slovstva (ljudska pesem in pripoved).
Poglavitne zvrsti in vrste evropske srednjeveške književnosti (trubadurska lirika, viteški roman, epi, dramatika).

Izbirna besedila
Pesem o Rolandu, Roman o Tristanu in Izoldi, Burka o jezičnem dohtarju; Carmina burana, Dante Alighieri: Božanska komedija (odlomek); Hugo von Hofmannsthal: Slehernik; J. Rudel: Pesem o daljni ljubezni; Dietmar von Eist: Svitanica; Brižinski spomeniki: Brižinski spomenik II; Stiški rokopis: Velikonočna pesem; Žovneški: Slana in nenadni sneg; Gornjegrajski: Ranjen sem do dna srca; Ulrich von Lichtenstein: Služba ženski ; Jurčič: Veronika Deseniška; Menart: Srednjeveške pridige in balade

Ljudsko slovstvo
Pripovedne pesmi: Lepa Vida, Rošlin in Verjanko,  Pegam in Lambergar
Lirske pesmi: Zeleni Jurij, Kresna, Ljubezenske
Pripovedništvo: Kurent, Peter Klepec, Kralj Matjaž, Zlatorog, Sveti Lukež

Odnosni cilji
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen prvih ohranjenih besedil v stari slovenščini za razvoj slovenskega jezika in kulture ter oblikujejo izhodišče za njihovo vrednotenje. Ozaveščajo pomen in smisel ohranjanja slovenske kulturne dediščine. 
Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti in ga vrednotijo ter primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.). 

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine odlomka iz Brižinskih spomenikov in enega pripovednega (proznega) ali lirskega besedila iz srednjeveške književnosti. Časovna umestitev branega besedila.
Branje in razlaga  izbranega besedila iz ljudskega slovstva.
Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov pismenstvo (Brižinski spomeniki), ljudsko slovstvo, trubadurska lirika, srednjeveška epika, viteški roman.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti:  dijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja starejših besedil, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki.
Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja subjektivne predstavitve kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev, recital), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata), zmožnost pisne domišljijske aktualizacije. Dokazujejo zmožnost organizacije okroglih miz, diskusij, kvizov.

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o srednjem veku/priprava recitala, uprizoritve.
Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega srednji vek na Slovenskem in evropski srednji vek. Obravnava ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz srednjega veka ter aktualizirati njihova nadčasovna sporočila. Dijaki dokazujejo zmožnost povezovanja zgodovinskega znanja z razumevanjem književnih besedil.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil iz slovenske in evropske srednjeveške književnosti. Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Iskra Jože (2003): Brižinski spomenik II za »današnjo rabo«, v: Slovenščina v šoli, št. 1, Ljubljana.
Jelenko Tanja (2001): Ljudsko slovstvo pri pouku književnosti, v: Slovenščina v šoli, št. 4, Ljubljana.
Špacapan Adrijana (2002): Drugi Brižinski spomenik, v: Slovenščina v šoli, št. 3, Ljubljana.

3. Mejniki v zavesti; reformacija, protireformacija in barok v slovenski književnosti, oris evropske renesanse

Vsebine in pojmi
Zgodovinske in kulturne okoliščine.
Literarni in nacionalno-kulturni pomen književnosti reformacije.
Pridiga (baročni slog).
Pomen in vrste renesančne književnosti.   Renesančna novela, sonet.
Renesančno gledališče, Shakespeare.
Roman. Primerjava oseb: Don Kihot, Sančo Pansa-idealizem, realizem. Tragikomičnost.

Izbirna besedila
Francesco Petrarca: (izbrana pesem) Canzoniere; Giovanni Boccaccio: Dekameron; Neznani avtor: Življenje Lazarčka s Tormesa; Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot; Niccolo Macchiavelli: Mandragola; William Shakespeare: Romeo in Julija; Beneški trgovec; Marin Držić: Dundo Maroje; Michel de Montaigne, Erazem Rotterdamski : eseji ; Primož Trubar: En regišter … ena kratka postila (Proti zidavi cerkva), Iz predgovora (Catechismus), O narečni raznolikosti (Ta evangeli sv. Matevža);  Jurij Dalmatin: izbrani odlomek iz prevoda Biblije; Sebastijan Krelj: Postila slovenska (predgovor); Adam Bohorič: Zimske urice (predgovor); Janez Svetokriški: Na noviga lejta dan; Janez Vajkard Valvazor: Slava vojvodine Kranjske; Ivan Mrak: Marija Tudor; Prosper Mérimée: Šentjernejska noč; Mimi Malenšek: Poslušaj, zemlja; Charles Lamb: Pripovedke iz Shakespeara; Irving Stone: V zanosu in obupu;
Drago Jančar: Triptih o Trubarju; Josip Jurčič: Jurij Kobila; Ivan Tavčar: Vita vitae meae; Oton Župančič: Pred Trubarjevim kipom

Odnosni cilji
Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja polliterarnih besedil iz slovenske književnosti razvijajo še zmožnost doživljanja in razumevanja aktualnih tem in idej renesanse, humanizma, baroka in reformacije ter z njimi dopolnjujejo sestav svojih življenjskih vrednot. Razvijajo tudi zmožnost vživljanja v vloge dramskih likov, njihovega čustvovanja in razumevanja temeljnih človeških vprašanj. Zavedajo se pomena začetkov slovenske književnosti, jezika in pisave ter njihovega pomena za razvoj slovenske nacionalne zavesti.

Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen reformacije in protireformacije ter baroka za slovensko narodno identiteto (prva slovenska knjiga, prvi prevod Biblije) ter oblikujejo izhodišča za njegovo vrednotenje. Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti in ga vrednotijo ter primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami ter pri tem razvijajo medkulturno zmožnost. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (glasba, arhitektura, zgodovina, umetnostna zgodovina idr.). 

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje odlomka: Trubar, O zidavi cerkva ali Svetokriški, odlomek iz poljubne pridige in dveh besedil iz evropske renesančne književnosti. Časovna umestitev branega besedila in zvrstna opredelitev.

Poznavanje časovnega okvira, značilnosti obdobja (ideje, zvrsti) in navedba predstavnikov evropske renesančne književnosti.

Poznavanje pojmov: (proti)reformacija,  pridiga, književno/polliterarno besedilo, knjižni jezik, baročni slog, humanizem in renesansa (glavne značilnosti),  renesančno gledališče, renesančna proza (novela ali roman).

Preverjanje
Dijaki kažejo zmožnost glasnega (interpretativnega) branja polliterarnih, dramskih (lirskih) in proznih besedil iz obdobja renesanse, baroka in reformacije, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki. Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o besedilih z uporabo obravnavanih pojmov ter prvin in zmožnost vrednotenja ter aktualiziranja sporočil. Dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti. Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije (pridiga).

Ocenjevanje – predlog
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir, zvrstna opredelitev/govorni nastop ob plakatu. 
Pisno: aktualizacijska predstavitev – doživljajski spis, vodena/samostojna interpretacija odlomka /dnevniški zapis branja; testna naloga: poznavanje renesančnih piscev, razumevanje besedil.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega reformacijo, protireformacijo in barok v slovenski književnosti ter evropsko renesanso in ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz vsakega dela.
Pomembno je glasno razumljivo in estetsko branje Trubarjevih starejših besedil, njihovo prevajanje v sodobni jezik, razlaganje pomenov, povzemanje idej, aktualizacija.
Aktualizacija je pomembna tudi pri besedilih evropske renesanse, prav tako pa tudi približevanje času nastanka prek poslušanja, gledanja, komentiranja posnetkov. Pregledna sinteza nastane na koncu sklopa v obliki miselnega vzorca, preglednice ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.

4. Književnost razsvetljenstva v Sloveniji; evropsko sočasno dogajanje

Vsebine in pojmi
Narodne in kulturne razmere na Slovenskem v času razsvetljenstva, razsvetljenska miselnost oz. ideje in pridobitve Slovencev med razsvetljenstvom ter sočasno evropsko dogajanje. 
Linhartova prva slovenska komedija in začetki slovenskega gledališča.
Valentin Vodnik in njegovo pesništvo ter njegova prva samostojna pesniška zbirka (značilnosti, razsvetljenske ideje, oblika, slog).
Sprejemanje Linharta in Vodnika v sodobni kulturi.
Predstavniki in dela evropske književnosti razsvetljenstva. Pojem klasicizma.

Izbirna besedila
Vodnik: Nemški inu krajnski kojn, Ilirija oživljena, Zadovolni Krajnc, Lublanske novice, Velika pratika, Mala pratika, Kuharske bukve; Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi; Moliere: Tartuffe, Skapinove zvijače; Defoe: Robinson Crusoe; Voltaire: Kandid ali optimizem; Swift: Gulliverjeva potovanja; Austin: Prevzetnost in pristranost; Beaumarchais: Figarova svatba Kreft: Kranjski komedijanti

Odnosni cilji
Pri obravnavi sklopa dijaki poleg zmožnosti estetskega dojemanja dramskih besedil, poezije in proze razvijajo še zmožnost doživljanja in vživljanja v vloge dramskih likov, njihovega čustvovanja in razumevanja temeljnih človeških vprašanj. Razvijajo tudi kulturno zmožnost vrednotenja začetkov slovenskega pesništva in gledališča ter njihov pomen za razvoj slovenske nacionalne zavesti.

Dijaki prek bralne izkušnje razumejo pomen razsvetljenstva za slovensko narodno identiteto (prvi pesniški almanah, prvi pesniški zbirki, drugi celotni prevod Biblije, prve poljudne knjige, prvi slovenski časopis, prva dramska dela, zgodovinske in šolske knjige, znanstvena dela) ter oblikujejo izhodišča za njegovo vrednotenje. Ob tem spoznavajo sočasno dogajanje v evropski književnosti, razsvetljensko miselnost primerjajo s sodobno miselnostjo in vrednotami ter pri tem razvijajo medkulturno zmožnost. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina idr.). 

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje odlomka iz komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi  in enega Vodnikovega lirskega besedila ter enega proznega besedila  iz sočasne evropske književnosti. Časovna umestitev branega besedila.
Poznavanje, časovna in prostorska umestitev pojmov razsvetljenstvo, razsvetljenske ideje, začetki slovenskega gledališča, komedija, klasicizem.

Preverjanje
Gl. priporočene dejavnosti:  dijaki kažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja dramskih, lirskih in proznih besedil iz obdobja razsvetljenstva, obvladajo tiho branje z razumevanjem, ki ga izražajo v ustrezni govorni ali pisni obliki.
Dokazujejo zmožnost interpretiranja literarnih besedil.
Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja in vrednotenja književnih oseb, dokazujejo razumevanje motivacije za njihovo ravnanje, predstav o času in kraju, aktualizacije sporočil; dokazujejo zmožnost tvorjenja neumetnostnega besedila kot sestavine širše sporazumevalne zmožnosti.
Posamezniki in skupine dokazujejo zmožnost samostojne govorne poustvarjalne interpretacije (uprizoritev), zmožnost samostojnega govornega nastopanja (predstavitev plakata, reklamnega besedila) ali zmožnost samostojne pisne poustvarjalne interpretacije (basen, poučna zgodba).

Ocenjevanje – predlogi
Ustno: glasno branje izbranega odlomka,  govorna razlaga opaženih prvin ob učiteljevih vprašanjih, umestitev v časovni okvir/govorni nastop ob plakatu o razsvetljenstvu/uprizoritve.
Pisno: aktualizacijska predstavitev izbranega junaka, časa ali kraja/dnevniški zapis branja.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Obširneje obravnavamo slovensko književnost. Izhajamo lahko iz branja in interpretacije Vodnikovih pesmi, spodbujamo iskanje sporočil in opredeljevanje do njih. Umestimo v okvir razsvetljenskih idej, podamo informacijo o Slovencih v tistem času in o književnosti. Nadaljujemo z Linhartom in povežemo z idejami in književniki evropskega razsvetljenstva. Po splošni informaciji dijaki preberejo vsaj eno besedilo iz evropskega razsvetljenstva, poiščejo ideje in jih primerjajo z idejam naših razsvetljencev. Opredeljujejo se do sporočil v prebranih besedilih (kaj njim pomeni razum, optimizem …). Besedila iz evropskega razsvetljenstva dijaki berejo izbirno, individualno, pri pouku pa o branju razpravljajo.

Literatura:
Cuderman, Vinko, ur. (1993): Književnost v prvem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Krakar Vogel, Boža (2004): Didaktični model celostne šolske interpretacije Linhartove Županove Micke v 8. razredu osnovne šole. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS, Ljubljana.
Trajbarič Ivanuša, Boža (1998): Šolska ura z Molierovim Tartuffom, v: Slovenščina v šoli, št.1, Ljubljana.

5. Prešeren in slovenski sodobniki; iz evropske romantike

Vsebine in pojmi
Slovenci v prvi polovici 19. stoletja, Prešeren, njegovo življenje in sodobniki.
Politični, duhovno- in kulturnozgodovinski motivi za nastanek romantične književnosti v Evropi.  Temeljne zvrstne in tematske značilnosti, književniki in drugi ustvarjalci.
Teme in oblike Prešernovega pesništva (primeri za možnosti povezovanja):Bivanjska tema, stanca (npr. Slovo od mladosti), sonet (npr. O, Vrba); ljubezenska idr. teme, sonet (npr. Magistrale, soneti iz Sonetnega venca), pesniška tema, glosa (npr. Glosa), narodna tematika, likovna pesem (npr. Zdravljica).
Sprejemanje Prešerna v sodobni kulturi, v medijih, pri bralcih
Izbrani predstavniki in dela evropske romantike,  primerjava s temami in oblikami pri Prešernu.

Izbirna besedila
F. Prešeren: Poezije (izbor); J. V. Koseski: Potažba, Kdo je mar; J. Cigler: Sreča v nesreči;
A. M. Slomšek: Blaže in Nežica v nedeljskej šoli; J. Turnograjska: Nedolžnost in sila
G. A. Burger: Lenora; J. W. Goethe: Popotnikova nočna pesem, Faust; H. Heine: Lorelaj, Že ugaša; G. Byron: Romanje grofiča Harolda; E. Bronte: Viharni vrh; V. Hugo: Notredamski zvonar; A. S. Puškin: A. P. Kernovi, Pesnik, Evgenij Onjegin, Pikova dama; M. J. Lermontov: Jadro, Junak našega časa; P. P. Njegoš: Gorski venec; H. C. Andersen: Grdi raček; E. A. Poe: Maska rdeče smrti., E. Jelovšek: Spomini na Prešerna; J. Mušič: Sila spomina; I. Vašte: Roman o Prešernu, M. Mihelič: Cesta dveh cesarjev

Odnosni cilji
Dijaki prek branja Prešernovih pesmi razumejo umetniški pomen njegove poezije za posameznika in njegov prispevek k slovenskemu kulturno nacionalnemu razvoju. Pridobivajo instrumentarij za samostojno opredeljevanje do Prešernovega dela za njihovo lastno življenjsko prakso. S primerjanjem njegovih pesmi z besedili evropske romantike ocenjujejo umetniško enakovrednost in se zavedajo, da smo Slovenci s Prešernom stopili v krog razvitih evropskih kultur. To zavest poglabljajo z medpredmetnimi primerjavami drugih področij evropske kulture in razvijajo medkulturno zmožnost.

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbrane Prešernove  bodisi refleksivne, ljubezenske ali domovinske pesmi,  aktualizacija sporočila.
Poznavanje dejstev iz Prešernovega življenja in časa (imena in pomen sodobnikov: Čop, Kopitar, Slomšek, Koseski).
Poznavanje časovnega okvira, značilnosti in predstavnikov evropske romantične književnosti (čas in okoliščine nastanka, zvrsti, temeljne ideje, 2 - 3 predstavniki).
Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske romantične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje (recitacijo) izbrane Prešernove pesmi, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi in interpretacijo izbranega besedila iz evropske romantike z uporabo znanja o značilnostih romantične književnosti.

Ocenjujemo še sistematično poznavanje značilnosti romantične književnosti, Prešernovega življenja in dela.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega slovensko romantično književnost s Prešernom in temeljne značilnosti evropske romantike. Njegov namen je, da dijaki v didaktično prilagojeni monografski obravnavi spoznajo Prešernovo življenje, delo in pomen skozi čas, njegovo izjemnost v sočasnem slovenskem kulturnem dogajanju ter njegovo tematsko, oblikovno in kakovostno primerljivost z avtorji in deli evropske romantike.

Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj Prešernovih pesmi, ki predstavljajo glavne teme in oblike njegovega pesništva. Pomembno je estetsko glasno branje pesmi in pojasnila pojmov, besedišča, besednih in skladenjskih zvez, prevajanje v prozo, obnavljanje, komentiranje. Pomembna je tudi aktualizacija in osebno opredeljevanje bralcev.
Iz evropske romantike po metodi skupne interpretacije v razredu obravnavamo le eno ali dve besedili, ki imata tipične teme in znake romantičnega občutja. Dijaki v skupinah ali posamezno berejo še dodatna besedila, jih prebirajo ali komentirajo sošolcem.
Približno eno tretjino časa namenimo  uvodnim in sklepnim preglednim informacijam.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Krakar Vogel Boža (2004): Obravnavanje literarne klasike v sodobni šoli ob primeru Prešerna. Poglavja iz didaktike književnosti. DZS, Ljubljana.

6. Od romantike k realizmu pri Slovencih. Evropski realizem kot književna smer

Vsebine in pojmi
Slovenci v drugi polovici 19. stoletja, najpomembnejši slovenski literati tega obdobja in njihovi evropski sodobniki.
Temeljne značilnosti evropskega realizma, njegove najpomembnejše vrste in značilni posamezniki.
Teme, ideje, oblike, slog in vrste slovenske književnosti druge polovice 19. stoletja.
Značilnosti proznih, pesniških in dramskih del tega obdobja.
Predstavniki in dela evropskega realizma, primerjava s slovenskimi predstavniki tega obdobja.

Izbirna besedila
Janez Trdina: Kresna noč; Fran Levstik: Popotovanje iz Litije do Čateža, Dve otvi; Josip Jurčič: Deseti brat, Telečja pečenka, Lepa Vida; Simon Jenko: Obujenke, Obrazi; Fran Erjavec: Avguštin Ocepek; Janko Kersnik: Jara gospoda, Kmetske slike; Ivan Tavčar:Visoška kronika, V Zali; Josip Stritar: Dunajski soneti, Zorin; Simon Gregorčič: Človeka nikar!, Njega ni!, Nazaj v planinski raj!; Anton Aškerc: Ponočna potnica, Zimska romanca, Moja muza; Rado Murnik: Ženini naše Koprnele.
Honore de Balzac: Oče Goriot; Gustave Flaubert. Gospa Bovary; Emile Zola: Beznica; Guy de Maupassant: Njeno življenje, W. M. Thackeray: Semenj ničevosti; Henrik Ibsen: Strahovi; Avgust Strindberg: Gospodična Julija; Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor; Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir; Ivan Sergejevič Turgenjev: Očetje in sinovi; Fjodor Mihailovič Dostojevski: Zločin in kazen, Idiot: Anton Pavlovič Čehov; Češnjev vrt, Gospa s psičkom 

Odnosni cilji 
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo umetniški pomen slovenskih ustvarjalcev v drugi polovici 19. stoletja (med romantiko in realizmom) ter njihov prispevek h kulturnemu in nacionalnemu razvoju. S spoznavanjem sočasnega evropskega kulturnozgodovinskega in literarnega dogajanja ter iskanja povezav z razvojem slovenske književnosti razvijajo medkulturno zmožnost.  Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki jih prepoznajo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina, gledališče, arhitektura idr.).

Minimalni standardi
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbranega lirskega, epskega ali dramskega besedila iz slovenske književnosti v drugi polovici 19. stoletja, aktualizacija sporočila.
Poznavanje družbenih in kulturnih razmer v Sloveniji v drugi polovici 19. stoletja, zvrsti, vrst in predstavitev književnosti.
Poznavanje značilnosti 2-3 predstavnikov evropske realistične književnosti (čas in okoliščine nastanka, vrste, temeljne ideje).
Ob konkretnih primerih poznavanje in razumevanje pojmov: romantika, realizem, romantični realizem, črtica, novela, roman.
Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske realistične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbrane pesmi ali proznega odlomka, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi ali proznega odlomka in interpretacijo izbranega besedila iz evropskega realizma z uporabo  znanja o značilnostih realistične književnosti. Ocenjujemo še sistematično poznavanje slovenskega obdobja med romantiko in realizmom, njegove značilne predstavnike, njihovo življenje in delo.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega slovenske in evropske predstavnike tega obdobja. Skupni cilj je branje in spoznavanje izbranih besedil iz te književnosti, ob besedilih pa ugotavljati značilnosti posameznih literarnih smeri, v besedilih prepoznati stvarne, realistične elemente ter aktualizirati njihova nadčasovna sporočila. Dijaki primerjajo svoje izkušnje in opažanja o ljubezni, narodu, družbi s tistimi, ki jih najdejo v besedilih, utemeljujejo podobnosti in razlike.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – primeri izbranih lirskih, epskih in dramskih besedil. Dijaki v skupinah ali individualno doma berejo še dodatna besedila in se pripravijo na poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, (ur.) (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Cuderman, Vinko (ur.) (1994): Književnost v tretjem letniku srednje šole. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
Cuderman, Vinko (ur.) (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
Javornik, Miha; Gliha, Nadja, 1998: Šolska ura z revizorjem. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Paternu, Boris (1965): Slovenska proza do moderne. Koper, Založba Lipa.
Prijatelj, Ivan (1962): Književnost mladoslovencev. Ljubljana, Mladinska knjiga.

7. Slovenska moderna; iz evropske književnosti na prelomu 19. in 20. stol.

Vsebine in pojmi
Slovenci ob koncu 19. stoletja, moderna, predstavniki moderne in sopotniki.
Evropske literarne smeri – nova romantika, dekadenca, simbolizem in impresionizem – ter vpliv na slovensko moderno. Glavni predstavniki.
Teme in oblike Kettejevega, Murnovega, Cankarjevega in Župančičevega pesništva.
Vrste Cankarjevega pripovedništva.
Značilnosti Cankarjeve dramatike.

Izbirna besedila
Pesništvo:
Dragotin Kette: Na trgu, Ah, ta lepa krčmarica,  Pijanec; Josip Murn: V parku, Sneg, Pesem o ajdi, Vlahi,  Ivan Cankar: Vzduh opojen, težak; O. Župančič: Ti skrivnostni moj cvet, Zvečer, Vihar,  Duma, Veš, poet, svoj dolg?; Alojz Gradnik: Eros – Tanatos, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Pisma; Lili Novy: Ogenj

Pripovedništvo:
Cankar: Vinjete. Epilog, Na klancu, O človeku, ki je izgubil prepričanje, Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica, Iz tujega življenja. Sova, Podobe iz sanj, Gospod stotnik;

Fran Saleški Finžgar:  Prerokovana; Zofka Kveder: Misterij žene; Izidor Cankar: S poti
Dramatika:
Cankar: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci; O. Župančič: Veronika Deseniška; L. Kraigher: Školjka

Evropska nova romantika:
C. Baudelaire: Pesem o albatrosu, Spleen; P. Verlaine: Zahajajoča sonca, Jesenska pesem; A. Rimbaud: Ofelija, Samoglasniki; O. Wilde: Slika Doriana Graya, Saloma, Slavec in vrtnica

Odnosni cilji
Dijaki prek bralne izkušnje razumejo umetniški pomen ustvarjalcev slovenske moderne in njihov prispevek k slovenskemu kulturno nacionalnemu razvoju. S spoznavanjem sočasnega evropskega kulturnozgodovinskega in literarnega dogajanja ter iskanja povezav z razvojem slovenske književnosti razvijajo medkulturno zmožnost. Primerjajo sodobno miselnost in vrednote s tistimi, ki se jim kažejo v prebranih besedilih. Dodatno si sistem pojmov in vrednot razvijajo ob medpredmetnih povezavah z drugimi družboslovnimi in humanističnimi predmetnimi področji (zgodovina, umetnostna zgodovina, gledališče, arhitektura idr.).

Minimalni standardi:
Branje, razumevanje, komentiranje vsebine, oblike in sloga izbranega lirskega, epskega in dramskega besedila iz slovenske moderne, aktualizacija sporočila.
Ob konkretnih primerih poznavanje in razumevanje pojmov: moderna, nova romantika, simbolizem, impresionizem, dekadenca, podoknica, črtica, satira, pesem v prozi.  
Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske novoromantične književnosti ter njegova idejno-tematska in slogovna interpretacija

Ocenjevanje – predlogi
Ocenjujemo glasno branje izbrane pesmi ali odlomka, govorno in pisno interpretacijo izbrane pesmi ali odlomka in interpretacijo izbranega besedila iz evropske nove romantike z uporabo znanja o značilnostih novoromantične književnosti. Ocenjujemo še sistematično poznavanje značilnosti moderne, njenih sopotnikov, smeri ter Cankarjevega življenja in dela.

Posebna didaktična priporočila za obravnavo sklopa
Sklop je vsebinsko dvodelen, obsega moderno in literarne smeri konca 19. stoletja in ima skupni cilj, brati in spoznati nekaj besedil iz te književnosti, v besedilih prepoznati novoromantično razpoloženje, se do njega opredeljevati, prepoznavati impresionizem, simbolizem, dekadenco ter aktualizirati nadčasovna sporočila prebranih besedil. Spoznavanje novih evropskih smeri omogoča razumeti ustvarjanje četverice slovenskih modernistov v duhu novoromantičnega in simbolističnega subjektivizma.
Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil – primeri izbranih lirskih (Murn, Kette, Župančič, Gradnik) epskih (Cankar) in dramskih (Cankar) besedil. Dijaki v skupinah ali individualno berejo še dodatna besedila doma in se pripravijo na poročanje o svojem branju.
Pregledna sinteza na koncu sklopa nastane v obliki miselnega vzorca ali plakata in vsebuje ključne pojme.

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1994): Književnost v drugem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Grosman Meta (1999): Šolska ura s Salomo Oscarja Wilda. ZRSŠ, Ljubljana.

8. Slovenska in sočasna evropska književnost v prvi polovici 20. stoletja

Vsebine in pojmi
Nove književne (umetnostne) smeri v začetku 20. stoletja: modernizem,  avantgarde - futurizem, dadaizem, nadrealizem, ekspresionizem, konstruktivizem; socialni realizem.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil  iz tega obdobja.

Izbirna  besedila
Paul Eluard: Svoboda; Thomas Eliot: Boston Evening Transcript; Marcel Proust: Combray; James Joyce: Ljudje iz Dublina. Evelina; Franz Kafka: Preobrazba; Sergej Aleksandrovič Jesenin: Vrnitev domov; Boris Pasternak: Doktor Živago; Andre Gide: Ponarejevalci denarja; Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk; Theodore Dreiser: Ameriška tragedija; John Steinbeck: Polentarska polica; Miroslav Krleža: Balade Petrice Kerempuha; Anton Podbevšek: Ob dnevu vpoklica na kolodvoru; Anton Vodnik: Pomladna pesem; Srečko Kosovel: Slutnja; Tragedija na oceanu; Ekstaza smrti; Kons. 5; France Balantič: Tkanina revna sem; Zasuta usta; Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi; Ivan Pregelj: Matkova Tina; Tone Seliškar: Pretrgana popisnica; Prežihov Voranc: Samorastniki; Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh; Karel Destovnik Kajuh: Bosa pojdiva

Odnosni cilji
Sklop omogoča medpredmetno povezavo z zgodovino, s sociologijo in filozofijo, in sicer pri spoznavanju in vrednotenju kulturno-zgodovinskih okoliščin, ki so vplivale na  nastanek besedil slovenske in evropske književnosti. Pri spoznavanju modernističnih pripovednih tehnik (toka zavesti) je aktualna medpredmetna povezava s psihologijo, pri označevanju modernističnih književnih smeri pa povezava z drugimi vrstami umetnosti. Dijaki primerjajo slovensko umetnostno dogajanje s primeri evropskega in spoznajo njegov širši kulturni pomen. Uvajajo se v razumevanje moderne umetnosti 20. stoletja, spoznavajo njeno drugačnost v primerjavi s tradicijo, razvijajo estetsko in kulturno ter sporazumevalno zmožnost.

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno ekspresionistično in eno socialnorealistično besedilo; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Pozna časovni okvir in umetnostne smeri, ki jim pripadajo prebrana besedila.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil iz prve polovice 20. stoletja, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).

Ocenjevanje; predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka; umestitev v časovni okvir, prepoznavanje in označitev književnih smeri.
Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z umestitvijo v književno obdobje/smer; pregledna predstavitev literarnozgodovinski tematskega sklopa.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem književnih besedil iz prve polovice 20. stoletja je treba opozoriti na nove umetnostne smeri v Evropi; pri tem uporabimo kot ponazoritve različne likovne stvaritve in medijske predstavitve. Razčlenjevanje književnih besedil je motivno-tematsko in jezikovno-slogovno, pri konstruktivizmu tudi oblikovno. Prek branja naj bi dijaki dojeli bistvo avantgardnih oziroma modernističnih umetnostnih smeri, odmik od tradicije, način razmišljanja in oblikovanja. Skupna šolska interpretacija obsega le nekaj besedil (dve reprezentativni iz evropske književnosti, iz slovenske pa po eno ekspresionistično, konstruktivistično in socialnorealistično). Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.

Literatura:
Cuderman Vinko, (ur.) (1995): Književnost v tretjem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Cuderman Vinko, (1995): Šolska ura s Kafkovo Preobrazbo. ZRSŠ, Ljubljana.
Fatur Silvo, (1990): Brvi, ne mostovi. ZRSŠ, Ljubljana.
Krakar Vogel Boža, (1998): Metodični model obravnave Dogodka v mestu Gogi, v: Slovenščina v šoli, Ljubljana, št. 6.
Šimenc Brane, Novak Boris A. (1996): Šolska ura z Murnom. ZRSŠ, Ljubljana.
Štrancar Marjan, ur. (1995) Šolska ura z Grumovim Dogodkom v mestu Gogi. ZRSŠ, Ljubljana.

9. Slovenska in sočasna evropska književnost po drugi svetovni vojni, sodobna književnost

Vsebine in pojmi
Književni (umetnostni) pojavi v slovenski književnosti druge polovice 20. stoletja: intimizem, modernizem, književnost eksistencializma in absurda, ludizem, reizem, družbenokritični realizem, postmodernizem.
Likovne, fotografske, filmske upodobitve, uglasbitve, medijske predelave književnih besedil  iz tega obdobja.

Izbirna besedila
Albert Camus: Tujec; Samuel Beckett: Čakajoč Godota; Eugene Ionesco: Plešasta pevka; Ivo Andrić: Most na Drini; Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča; Umberto Eco: Ime rože; Milan Kundera: Neznosna lahkost bivanja; Gabriel Garcia Marquez: Sto let samote; Edvard Kocbek: Kdo sem?; Janez Menart: Croquis; Lojze Krakar: Med iskalci biserov; Kajetan Kovič: Bela pravljica; Kajetan Kovič: Južni otok; Dane Zajc: Veliki črni bik; Dane Zajc: Črni deček; Gregor Strniša: Večerna pravljica; Gregor Strniša: Vrba; Svetlana Makarovič: Odštevanka; Ervin Fritz: Rime na i; Tomaž Šalamun: Gobice; Tomaž Šalamun: Himna svetovne odgovornosti; Milan Dekleva: Vloga v minljivo; Milan Jesih: Nekega dne, ob uri, ko mrači se; Boris A. Novak: Oče; Aleš Šteger: 10 prošenj za lahko noč; Lucija Stupica: Hotel ideal; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Edvard Kocbek: Listina; Ciril Kosmač: Tantadruj; Vitomil Zupan: Menuet za kitaro; Alojz Rebula: Vinograd rimske cesarice; Zorko Simčič: Človek na obeh straneh stene; Marjan Tomšič: Vruja; Andrej Blatnik: Električna kitara; Andrej Skubic: Fužinski bluz; Polona Glavan: Anton; Dominik Smole: Antigona; Primož Kozak: Legenda o svetem Che; Milan Jesih: Grenki sadeži pravice; Drago Jančar: Veliki briljantni valček; Matjaž Zupančič: Vladimir

Odnosni cilji
Sklop je namenjen branju sodobne književnosti kot dela naše sodobne kulture in družbene danosti. Dijaki spoznavajo družbeno in duhovnozgodovinsko utemeljenost te književnosti, sodobna nasprotja in stiske, ki se kažejo v njej, ter načine njenega izražanja.
Sklop omogoča medpredmetno povezavo z zgodovino, s sociologijo in filozofijo, in sicer pri spoznavanju in vrednotenju kulturno-zgodovinskih okoliščin, ki so vplivale na  nastanek besedil slovenske besedne umetnosti in izbranih del evropske književnosti. Pri spoznavanju književnosti eksistencializma in absurda je aktualna medpredmetna povezava s filozofijo, pri označevanju modernističnih književnih smeri pa povezava z drugimi vrstami umetnosti.

Minimalni standard
Dijak bere, razume in komentira eno lirsko, eno pripovedno in eno dramsko besedilo oziroma odlomek; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Opiše značilnosti književnosti eksistencializma in absurda, intimizma, modernizma in postmodernizma; pri tem se sklicuje na slovensko lirsko, epsko in dramatsko besedilo.  Ob prebranem besedilu izrazi svoje mnenje o bivanjski problematiki sodobnega človeka.

Preverjanje
Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja književnih besedil iz druge polovice 20. stoletja, obvladajo tiho branje z razumevanjem. Dokazujejo zmožnost dialoškega razpravljanja o književnih osebah, književnem prostoru in času, temah, motivih, idejah in drugih značilnih književnih prvinah, tako da sporočila aktualizirajo in primerjajo z drugimi znanimi besedili. Zmožnost interpretacije pokažejo tudi v pisnih besedilih (glej razdelek o dejavnostih).
Vse spretnosti, veščine, dejavnosti, vsebine, pojmi.

Ocenjevanje; predlog
Ustno: glasno branje, pogovor, govorni nastop, razumevanje, vrednotenje (z utemeljevanjem) motivno-tematskih oz. idejnih prvin posameznega besedila, prepoznavanje zvrstno-slogovnih značilnosti posameznega besedila oz. odlomka; umestitev v časovni okvir, prepoznavanje in označitev književnih smeri.
Pisno: vodena in samostojna interpretacija (znanje, razumevanje, razčlemba, razlaga, predstavitev dejstev in stališč, sinteza, vrednotenje) posameznega besedila ali odlomka z umestitvijo v književno obdobje/smer; pregledna predstavitev literarnozgodovinskega tematskega sklopa.

Posebna didaktična priporočila
Pred branjem književnih besedil iz druge polovice 20. stoletja je potrebno opozoriti na filozofsko smer eksistencializma in absurda, na spremenjene družbeno-politične razmere in nove književne usmeritve na Slovenskem. Razčlenjevanje književnih besedil je motivno-tematsko in jezikovno-slogovno ter oblikovno, saj so jezikovne inovacije tesno povezane z motivno-tematskimi. Skupna šolska interpretacija obsega en evropski roman in eno od evropskih dram tega obdobja, od slovenskih besedil pa interpretiramo eno lirsko intimistično besedilo, po eno pesniško, pripovedno in dramsko besedilo s prvinami absurda, ludizma in reizma ter eno postmodernistično besedilo. Druga besedila berejo dijaki doma, po učiteljevih navodilih; o problematiki teh besedil se pogovarjajo pri pouku z učiteljem in s sošolci, poročilo o branju pa lahko izvedejo tudi kot govorni nastop.                    

Literatura:
Cuderman Vinko, ur. (1996): Književnost v četrtem letniku srednje šole. ZRSŠ, Ljubljana.
Čokl Sonja, (1996): Šolske ure z Antigono Dominika Smoleta. ZRSŠ, Ljubljana.
Kobal Valentina, (2003): Na obeh straneh stene, v: Slovenščina v šoli, Ljubljana, št. 5/46.
Kvas Jana, (1996): Šolska ura z Danetom Zajcem. Zarotitve črnega dečka. ZRSŠ, Ljubljana.
Kvas Jana, (1995): Šolska ura s Kajetanom Kovičem. Stopinje k Južnemu otoku. ZRSŠ, Ljubljana.

C) Splošna didaktična priporočila za obravnavo književnosti

Književnosti namenjeni del kataloga je v primerjavi s prejšnjimi učnimi načrti didaktično in vsebinsko dopolnjen, tako kot so pokazale izkušnje in opazovanja pouka v tehniških in strokovnih srednjih šolah zadnjem obdobju. To pomeni, da je poudarek predvsem na razvijanju razmišljujočega bralca, ki bolj kot estetsko oblikovanost dojema idejno-tematske oz. vsebinske sestavine besedil (Appleyard, 1991).

Pokazalo se je tudi, da besedil ni smiselno deliti na obvezna in izbirna, pač pa kot vsebino ponuditi širok izbor reprezentativnih besedil, med katerimi izbira učitelj glede na svoje naslovnike, tako da bodo uresničeni cilji.

Besedilom, ki z razvrstitvijo in izborom predstavljajo predvsem razvoj književnosti, so dodani sklopi besedil, ki jih povezuje dijakom bližnja tematika. Zaradi tega je reducirana doslej prepodrobna vzporedna razvojna obravnava evropske oz. svetovne književnosti, iz katere se zdaj obravnavajo le posamezni primeri znotraj določenega slogovnega obdobja.

Vsebine književnega pouka imajo tako 2 stebra: tematsko-recepcijskega in literarnozgodovinskega.

Cilj tematskih sklopov

• razvijanje pozitivnega odnosa do branja-bralne kulture
• usvajanje bralnih strategij s celostnim bralnim poukom ob učencem zanimivih, tematsko aktualnih besedilih (izbor temelji na žanrih, elitni literaturi, iz sodobnosti, preteklosti, iz slovenske in neslovenske književnosti),
• aktualizacija, vrednotenje, primerjanje besedil in povezovanje sporočil z bralčevo izkušnjo,
• razvijanje drugih zmožnosti-širše sporazumevalne, medkulturne idr.

 
Mišljeno je, da se vsako leto obravnavata eden ali dva tematska sklopa. V štirih letih naj bi skupaj z uvodnim obravnavali štiri od predlaganih petih.

Žanre, ki so v katalogu oblikovani kot poseben sklop, je mogoče deliti, tako da npr. eno leto obravnavamo mladinsko književnost, naslednje potopis, nato biografije …  Tako je vsako leto mogoče poleg elitne književnosti iz literarnega kanona obravnavati tudi enega od množičnih žanrov.

Enega od sklopov lahko obravnavamo le prek enega besedila-kot dolgo branje ene same knjige v kombinaciji z raznovrstnimi bralnimi strategijami (glasno in tiho branje pri pouku, branje doma, sprotni komentarji, podrobnejše razčlenjevanje določenih segmentov, ustvarjalno pisanje …) in sporazumevalnimi dejavnostmi.

Tematski sklopi se, kot rečeno, lahko od prvega do četrtega letnika kombinirajo z literarnozgodovinskimi, lahko pa je v prvem letniku poudarek bolj na tematskih obravnavah in se literarnozgodovinski sklopi intenzivneje obravnavajo od 2. letnika naprej. To v letnem načrtu predvidi učitelj.

Cilj literarnozgodovinskih sklopov

Branje reprezentativnih literarnih besedil pretežno iz slovenske in posameznih primerov iz sočasne svetovne književnosti in iskanje odgovorov na vprašanja:

• Kaj je v teh besedilih danes za nas zanimivega, aktualnega, vrednega?
  
• Zakaj jih še spoznavamo? (Njihovo branje še vedno prinaša aktualna sporočila, hkrati pa olajšuje razumevanje književnih in drugih pojavov v sodobnosti, ob njih opazujemo znake drugih časov, razvoj literarnega ustvarjanja in z njim razvoj kulturne in širše duhovne in družbene zavesti Slovencev na ozadju sočasnih dogajanj v evropski kulturi).

Literarnozgodovinski sklopi si sledijo po kronološkem zaporedju. V središču je razvoj slovenske književnosti (razen najstarejše književnosti, Biblije in antike),  evropska oz. svetovna književnost je ozadje – povezovalna informacija. Frontalno branje besedil iz tuje književnosti pri pouku vzame malo časa, dijaki več berejo izbirno, v skupinah ali individualno, in pri frontalnem pouku izmenjujejo bralne izkušnje. Pri posameznih sklopih je mogoče vključiti projektno delo, raziskovanje, medpredmetno povezovanje idr.

Besedila za branje znotraj sklopov so samo predlagana. Njihovo število in izbor razporeja učitelj v letnem načrtu. Upošteva pojme in vsebine, ki jih je treba spoznavati znotraj posameznih sklopov, in predvidi 3 vrste šolskega branja:

• frontalno skupno branje pri pouku in skupna šolska interpretacija,
• branje izbirnih besedil v skupinah (več skupin doma in pri pouku bere in pripravi kak vidik interpretacije različnih besedil, poroča frontalno – projektno delo, govorno nastopi, recitali, uprizoritve, ustvarjalno pisanje),
• individualno branje izbirnih besedil znotraj sklopa in poročanje pri pouku – spet na različne načine.

To pomeni nekaj metodičnih novosti, ki izvirajo iz načela, da ne obravnavamo samo za vse enakih besedil in da ne interpretiramo vsakega besedila z vseh možnih vidikov. Pač pa dijaki procesno  spoznavajo ob različnih besedilih različne, do konca šolanja pa na ta način vse temeljne njim dostopne sestavine literature z vidika teksta in konteksta.

• Dosedanje strogo ločevanje na pretežno skupno šolsko interpretacijo in domače branje iste knjige ob istem času se umika fleksibilnim kombinacijam branja  v šoli in doma; nekatera besedila se v sklopu skupne šolske interpretacije obravnavajo pri pouku in jih spoznavajo vsi dijaki (nekatera od teh seveda še vedno lahko preberejo tudi kot domače branje).

• Poleg tega pa dijaki (skupine, posamezniki) berejo še druga krajša in daljša besedila, ob katerih uporabljajo pridobljeno znanje in načine interpretacije. Ta besedila pretežno berejo doma, pri pouku pa izmenjujejo poglede in mnenja o njih. To predpostavlja redne domače naloge in njihovo preverjanje pri pouku.

• Obvezno pa vsak dijak v šolskem letu prebere vsaj tri daljša literarna besedila v celoti (npr. eno, ki se  obravnava frontalno, eno, o katerem bo razpravljala skupina, in eno individualno). Besedila izbiramo izmed tistih, ki so navedena v posameznih sklopih, lahko pa tudi druga. Navodila za skupinsko in individualno branje pripravi učitelj, tako da so v procesu zajete raznovrstne strategije branja in ubesedovanja.

• Značilnosti določenega slogovnega obdobja in zgradbe besedil opazujejo dijaki pri skupni šolski interpretaciji in ob besedilih za individualno in skupinsko branje doma.

Uvod in sinteza obravnave urejata opazovane značilnosti v pregledni sistem. Tako bi lahko porabili za posamezen literarnozgodovinski sklop približno 10 ur, 1/3 za informiranje (pregledno znanje), 2/3 za raznovrstno branje.  (Število ur za posamezni sklop določa učitelj v letni pripravi.)

Obravnave sklopov imajo torej naslednje sestavine:

• Kratek informativni uvod (1 - 2 uri okvirno). Poleg učiteljeve razlage lahko vključuje krajša poročila oz. govorne nastope dijakov, ki so raziskovalno projektno pripravili določeno temo.
• Branje in tekstno-kontekstna interpretacija izbranih besedil (frontalno, skupinsko, individualno).
• Sinteza bralnih izkušenj in kontekstnih spoznanj  ob koncu obravnave sklopa. Učitelj vodi učence, da vizualno in besedno uredijo spoznanja v sistem in se preizkusijo v ustvarjalnem izražanju – kreativno pisanje, uprizarjanje, recitali … (1 – 2 uri). Preverjanje poteka sočasno, v vseh fazah.

Sistematično in uporabno znanje literarne zgodovine in teorije naj s faktografijo ne presega konteksta obravnavanih besedil.