A. SPLOŠNI DEL
Ime
izobraževalnega programa: EKONOMSKA GIMNAZIJA
Trajanje
izobraževanja: 4 leta
Cilji
izobraževalnega programa:
Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu o gimnazijah.
Poleg tega so cilji gimnazije še:
- Gimnazija je izobraževalni
program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja
ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne
lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Gimnazija
mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostaviti vednost, ki je
skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija, hkrati pa omogočati
refleksijo o mejah vednosti.
- Pri tem se navezuje na znanje,
spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo
izobrazbo.
- Za gimnazijo je značilen
globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti
sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju
disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno
razumevanje sveta. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev
na različnih področjih.
- Gimnazijski program
zagotavlja izbirnost tako na ravni šole (profiliranost gimnazij) kot na ravni
dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob
hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij
potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene,
likovne in drugih vrst umetnosti.
- Gimnazija zagotavlja
doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje, sposobnosti
in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za uspešen
študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju.
- Eden od specifičnih ciljev
gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča
oblikovanje lastnega pogleda na svet.
- Gimnazija omogoča seznanjanje s
sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost.
- Gimnazija spodbuja razvoj na
vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega, spoznavnega,
čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti
kot celote.
Posebni cilji ekonomske gimnazije so še:
- Ekonomska gimnazija je
namenjena dijakom, ki želijo pridobiti splošna znanja, temeljna ekonomsko-poslovna
znanja, razvijati analitično mišljenje, organizacijsko vodstvene sposobnosti,
sposobnosti timskega povezovanja, pridobiti podjetne lastnosti in
menedžerske spretnosti.
- Program ekonomske gimnazije
pripravlja dijake za uspešno nadaljevanje izobraževanja na univerzi in na
visokih strokovnih šolah.
Ekonomska gimnazija ima poleg z zakonom opredeljenih splošnih nalog tudi
naslednje naloge:
- posreduje temeljna znanja na
mednarodno primerljivi ravni, potrebna za nadaljevanje izobraževanja v
visokem šolstvu.
- Posreduje mednarodno
primerljiva znanja, pomembna za vzročnoposledično presojanje ekonomskih
zakonitosti, spoznavanje zgodovinskih soodvisnosti ekonomskega razvoja,
soodvisnosti ekonomije in ekologije, razumevanje razvoja sodobnega
tržnega gospodarstva in vrednotenje pomena in posledic tržne
ekonomije pri uravnavanju dolgoročnega razvoja sodobne družbe.
- Razvija samostojno kritično
presojanje, sposobnosti odločanja in odgovornega ravnanja in vodenja.
- Razvija ustvarjalno
mišljenje, podjetne in menedžerske lastnosti in spretnosti posameznika,
sposobnosti dela v skupini, spodbuja timsko sodelovanje, razvija sposobnosti
komuniciranja in javnega nastopanja.
- Pripravlja na izobraževanje za
intelektualne in vodilne poklice in omogoča široko izbiro poklicnega odločanja.
Posebni pogoji za vpis v športni oddelek (v poskusu) programa Ekonomska gimnazija
Kandidati, ki kandidirajo za vpis v prvi letnik v program Gimnazija, športni oddelek, morajo predložiti naslednja dokazila o športnih dosežkih:
- zdravniško potrdilo osebnega zdravnika ali potrdilo o rednem preventivnem pregledu kandidata v zadnjem letu ali potrdilo zdravnika specialista medicine dela in športa, iz katerega je razvidno, da ni zdravstvenih ovir za izobraževanje po programu in da je kandidat sposoben prenašati večje napore na treningih in tekmovanjih. Če kandidat ne more pridobiti prvih dveh potrdil, ga šola, ki bo ugotavljala izpolnjevanje športnih kriterijev, napoti na pregled k zdravniku specialistu medicine dela in športa in pregled plača;
- izpolnjen posebni obrazec, na katerem nacionalna panožna športna zveza potrdi, da je kandidat pri njej registriran in da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze ter da po športnih dosežkih skladno z merili za izbiro kandidatov sodi v športni oddelek;
- s strani društva ali kluba potrjen izpolnjeni posebni obrazec, na katerem je izjava trenerja o sodelovanju s športnim koordinatorjem, podatki o perspektivnosti mladega športnika (ki zajemajo tudi podatke o telesnem in gibalnem razvoju), podatki o programu treniranja in tekmovanj, o športnih ciljih in kandidatovih najboljših rezultatih;
- potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije – združenja športnih zvez o dodelitvi in trajanju naziva, če ga kandidat ima.
Na podlagi dokazil in opravljenega pogovora z učenci in dijaki šola, ki izvaja izobraževalni program Gimnazija (športni oddelek), izda potrdilo o izpolnjevanju športnih dosežkov.
V primeru omejitve vpisa v športni oddelek programa Gimnazija se upoštevajo še športni dosežki. Kandidate se na podlagi športne uspešnosti razvrsti v statuse A, B in C. Za določitev statusov so izdelana merila, po katerih nacionalne panožne športne zveze določijo status posameznemu kandidatu športniku.
Status A
- vsi kategorizirani športniki Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) – ZŠZ oz. tisti, ki v času do izvedbe prvega kroga izbirnega postopka dosežejo rezultat, ki je skladno s kriteriji OKS pogoj za pridobitev naziva kategoriziranega športnika;
- individualni športi: športniki, ki v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez, ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna panožna športna zveza;
- ekipni športi: športniki, ki so člani državnih reprezentanc v olimpijskih športih oz. jih nacionalna panožna športna zveza razglasi za zelo perspektivne mlade igralce.
Status B
- individualni športi:
- športniki, ki v neolimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez, ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna panožna športna zveza;
- športniki, ki v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez, ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna športna panožna zveza;
- ekipni športi:
- športniki, ki so člani državnih reprezentanc v neolimpijskih športih oziroma jih nacionalna panožna športna zveza razglasi za zelo perspektivne mlade športnike;
- športniki, ki so v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez državni prvaki.
Status C
- individualni športi, ekipni športi: športniki, ki so v rednem procesu treniranja in tekmujejo v ligaškem sistemu uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka v svoji starostni kategoriji. Prednost imajo kandidati iz športov, uvrščenih v prve štiri razrede kriterijev Ministrstva za šolstvo in šport – Direktorata za šport.