VSEBINA:
V. Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja
VI. Znanja, ki jih morajo imeti izvajalci predmeta
Madžarski jezik ima na narodnostno mešanem območju v Prekmurju poseben položaj. Za dijake z madžarskim maternim jezikom je to t.i. prvi jezik, za dijake s slovenskim maternim jezikom pa t.i. drugi jezik. Dijaki, ki jim madžarščina ni materni jezik, se z njim ne srečujejo le v šoli med poukom, ampak je stik z jezikom manjšine, njene kulture in z madžarskimi mediji sestavni del njihovega vsakdanjega življenja. Učenje tega jezika utemeljuje tudi bližina Madžarske in njena vse večja privlačnost zaradi trgovske, gospodarske in turistične povezave. Zaradi sočasnega priključevanja obeh držav v EU, nadaljevanja študija in zaposlovanja je pomembno poznavanje jezikov v regiji.
Ker je na narodnostno mešanem območju v Prekmurju poleg slovenskega jezika uraden tudi madžarski, je pri zaposlovanju določenih delovnih mest pogoj poznavanje madžarskega jezika.
V okviru predmeta poteka jezikovno izobraževanje s poudarkom na komunikaciji, vendar dijaki v okviru predmeta osvojijo kompetence, ki so potrebne pri opravljanju njihovega poklica in dobijo vpogled v madžarsko kulturno zgodovino. Predmet je zgrajen na gradivu, ciljih in standardih poklicnih šol in je nadaljevanje le-teh.
Cilj predmeta je, da bi dijaki do konca V. letnika dosegli raven B2 (glej prilogo).
Skupno število ur je 207, kar pomeni v 4. letniku 105 ur, v 5. letnu letniku pa 102 uri.
Komunikacijske namere in pojmovne sklope razvijamo na vseh štirih področjih zmožnosti oziroma se en del pojmovnih sklopov ob uresničevanju izobraževalnih ciljev bolj izrazito pojavi.
KOMUNIKACIJSKE NAMERE
Dijak:
Komunikacijske namere, ki so potrebne zaradi družbenih stikov |
- zna:
|
Komunikacijske namere, ki služijo izražanju čustev |
- zna izraziti:
|
Komunikacijske namere, ki služijo izražanju mnenj |
- zna izraziti:
|
Komunikacijske namere, ki se navezujejo na izmenjavo informacij |
|
Komunikacijske namere, ki vplivajo na dejavnost partnerja |
|
Komunikacijske namere, značilne za interakcije |
|
POJMOVNI SKLOPI:
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI ZA RAZUMEVANJE GOVORA
Dijaki poslušajo/ gledajo in sprejemajo govorjena umetnostna in neumetnostna besedila.
Dijak:
Vodene ure, interakcije |
|
Razumevanje monolognih besedil in besedil sredstva množičnih občil |
|
Razumevanje slišanih dvogovornih besedil |
|
|
|
Razumevanje umetnostnih besedil |
|
Reševanje nalog |
|
RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI ZA RAZUMEVANJE BRANJA
Dijaki berejo in sprejemajo pisana umetnostna in neumetnostna besedila.
Dijak:
Razumevanje monolognih besedil |
|
Reševanje nalog |
|
Razumevanje umetnostnih besedil |
|
|
|
Branje, glasno branje |
|
Domače branje |
|
Tibor Déry: Umišljena reportaža o nekem ameriškem pop festivalu, Zsigmond Móricz: Bodi dober do smrti ( Hungarolingua), István Örkény: Tó tovi ( Hungarolingua), Imre Sarkadi: Strahopetec
RAZVIJANJE GOVORNE ZMOŽNOSTI
Dijaki se pogovarjajo (monolog, dialog), pripravijo in izvedejo govorne vaje.
Dijak
Vključevanje v pogovor |
|
Pridobivanje in posredovanje informacij |
|
Tvorjenje preprostih neumetnostnih besedil |
|
Umetnostna besedila |
|
|
RAZVIJANJE PISNE ZMOŽNOSTI
Dijaki pišejo besedila različnih zvrsti.
Dijak:
Pisni komunikacijski položaji |
|
Tvorjenje krajših neumetnostnih besedil |
|
Umetnostna besedila |
|
|
|
Reševanje nalog |
|
* S pomočjo priročnika Niso samo novele razvijamo vse štiri področja zmožnosti. Učitelj pri izbiri novel iz zbirk upošteva znanje dijakov in njihovo zanimanje. Zmožnost lepega in izraznega govora dijaki razvijajo z deklamacijo madžarskih lirskih del, in sicer po lastni izbiri oziroma s pomočjo učitelja.
Knjževnost ( evropska, madžarska in slovenska romantika; Prešeren, Prešernove pesmi; pesniška izpoved o domovini, prijateljstvu, svobodi; ljubezenske pesmi, izpovedi pisateljev o maternem jeziku)
Glagol in spreganje
osebkova spregatev in spregatev prehodnih glagolov; spregatev glagolov v povednem, velelnem in pogojnem naklonu (tudi nepravilni glagoli), spreganje glagolov; glagoli na - ik; -lak, -lek (sedanji in pretekli čas); glagol biti in zanikanje le-tega; uporaba glagolov, ki izražajo ponavljanje; tvorba in uporaba kavzativnih in modalnih pomožnih glagolov
Glagolske predpone
funkcije, zapisovanje
Nedoločniki
tvorba in uporaba samostalniških, pridevniških nedoločnikov in deležja (pretvorba stavka)
Samostalnik
edninski in množinski
Pridevnik in stopnjevanje
Števnik
vrste, in števniki s končnicami (-a, -e, -án, -én, -szor, - szer, -ször)
Zaimki
osebni zaimek in različne oblike s končnicami, povratni zaimek, recipročni zaimek, svojilni zaimek, kazalni zaimek
Predlogi
pravilna raba
Predlogi (postpozicija) stoječi za samostalnikom (za izrazanje kraja, časa, vzroka in oblika v dajalniku)
Prislovi (krajevni-, časovni-, načinovni-)
Izražanje svojilnosti Stavek
tvorba, pretvorba prostega stavka-, razširjenega stavka in nepopolnega stavka; zložene povedi
Usklajevanje osebka in povedka
Predmet
odnos med predmetom in povedkom
Določila
kraja, časa, načina, stanja in druga določila
|
Prilastki
kakovostni, količinski in svojilni
Dijakom ni treba vedeti za razlago slovničnih izrazov, saj gre le za spoznavanje, v besedilu pa bodo pojme prepoznali. Ne širimo slovničnih znanj, ampak ob obravnavi in tvorbi ustnih in pisnih besedil vadimo vse tisto, kar je povezano z njimi, torej jih uporabljamo v vlogi funkcionalne jezikovne rabe.
Primer:
Ni treba poznati definicije samostalnika, vendar ga je treba prepoznati v besedilu in pravilno uporabiti množino, uporabiti prilastke in sklanjatev.
Način pisave po izgovorjavi (pripone (oznaka za pretekli čas, končnica predmeta, -ú, -ű, tvorba/povezava pridevnika z - val, -vel, vezava - j znaka v velelnem naklonu), pravilen zapis)
Etimološki način pisave (asimilacija, zlitje, spremembe soglasnikov v glagolskih oblikah)
Tradicionalna pisava (pisava ly )
Poenostavljen način pisanja
Pisava skupaj in narazen (preprostejši primeri sestava besed)
Velike in male začetnice (male začetnice: prazniki, prireditve, narodi; velike začetnice: zemljepisna imena (naselja, gore, reke, morja, države, ulice), imena inštitutov, blagovnih znamk, naslovov)
Deljenje (preprosti primeri)
Ločila (ločila, ki se postavljajo za prostim stavkom, pogostejši primeri ločil med stavčnimi členi ( in, ali, vendar, ker,… ))
Od dijakov ne pričakujemo, da se naučijo in ponovijo navedena načela in pravila, ampak da jih znajo uporabiti med obravnavo in pri tvorjenju besedil.
Standarde napredovanja smo v ciljih poudarili z debelimi črkami.
V okviru predmeta poteka predvsem razvijanje štirih področij zmožnosti (razumevanje govora, govorjenje, pisava in branje). Pridobivanje in širitev spoznanj vedno opravljamo v službi razvijanja zmožnosti, torej s tem pomagamo pri usvajanju in tvorjenju. V središču pozornosti pouka naj bo vedno besedilo, vedno izhajamo iz besedila (sprejemanje) in pridemo do besedila (tvorjenje). Ker se dijaki pripravljajo na uspešno opravljanje svojega poklicnega življenja, jih moramo ob vsakodnevnih govornih položajih pripraviti tudi do govornih položajev v poklicnem življenju. Učitelj se mora potruditi, da poklicne in življenjske govorne položaje izbere glede na obliko izobraževalnih programov.
Učitelj mora skrbno načrtovati svoje delo , za uspešno uresničitev pa bo potreboval veliko zbiralnega dela (zbiranje ustreznih besedil, v danih primerih tvorjenje le-teh).
Učitelj mora pri uri ustvariti takšno vzdušje, da bodo imeli dijaki voljo do izražanja, čeprav govorijo z napakami ali imajo skromen besedni zaklad. Pri urah naj bo pogovor glavna dejavnost (skupinski, v parih ali v skupinah).
V nadaljevanju posredujemo navodilo za razvijanje zmožnosti na štirih področjih.
1. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI ZA RAZUMEVANJE GOVORA
Razumevanje besedila ima v jezikovnem sporazumevanju vsaj tako veliko vlogo kot sama beseda. Dijake moramo že od začetka učenja jezika navajati (lahko tudi z izvirnimi besedili, ki so težja od njihove ravni ali z uporabo besedil, ki so jih pripravili za jezikovni pouk), da razumevanje besedilnega okolja in nekaterih ključnih besed nudi dovolj opore k razumevanju bistva besedila. Dijaki se naj pri razvijanju zmožnosti za razumevanje govora trudijo za globalno razumevanje celotnega besedila, k temu jih je treba spodbujati.
Izvajanje vaj za razvijanje zmožnosti razumevanja govora:
1.1 Priprava vaj za razumevanje govora. Učitelj še pred vključitvijo magnetofona pripravi dijake v madžarskem jeziku za sprejem besedila (ustrezno jezikovni ravni dijakov), in sicer:
1.2. Razumevanje govora med vajami
Dijaki naj večkrat poslušajo besedilo.
Možne vrste nalog:
1.3 Razumevanje govora po poslušanju
Po izvedbi vaj se dijaki vse bolj oddaljijo od izvirnega besedila in obstaja možnost za večje osebno izražanje.
Takšne vaje so lahko npr.:
2. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI RAZUMEVANJA BRANJA
Vaje za razvijanje zmožnosti razumevanja branja pripravijo dijake za branje in razumevanje avtentičnih besedil različnih zvrsti. Dijaki med dejavnostjo uporabljajo enojezične oziroma dvojezične slovarje, različna slikovna gradiva ali druga pomožna sredstva.
Naloga učitelja je, da z dijaki usvoji različne bralne strategije. Dijaki naj najprej tiho preberejo celo besedilo, saj je cilj razumevanje besedila. Glasno branje lahko gre na škodo razumevanja, razčlenjevanje po povedih pa razdrobi enotno besedilo in ne omogoča izsleditve neznanih izrazov iz besedilnega okolja. Zaradi vadbe pravilne izgovorjave pa naj dijaki glasno berejo.
Dijak bralno strategijo izbere v skladu z zastavljenim ciljem, ki lahko temelji:
Tri faze zmožnosti razvijanja razumevanja branja:
2.1. Dejavnosti pred branjem
Obravnavo besedila naj prehiti faza navajanja na besedilo. Dijaki lahko na podlagi naslova besedila, pripadajočih slik in izbranih besedil iz besedila ugibajo, o čem bo govorilo besedilo. Za usmerjanje dijakove pozornosti in za kasnejše preverjanje, razumevanja jim je treba dati pred branjem besedila naloge ali izhodiščne točke za opazovanje, vprašanj ne zastavljamo le naknadno.
Učitelj lahko na primer izbira med naslednjimi možnostmi:
Če čas in okoliščine omogočajo, učitelj lahko besedila "ponudi" tudi v obliki, ki odstopa od običajne, npr.:
2.2. Dejavnosti med branjem
Učitelj uporabi takšne strategije, ki omogočajo, da dijaki hitreje razumejo madžarski jezik, kljub temu da ta vsebuje več neznanih izrazov.
Najpogostejše vrste nalog:
2.3. Dejavnosti po branju
Obravnava besedila se ne zaključi po branju besedila in z rešitvijo vaj. Pri zaključnih vajah, ki sledijo obravnavi besedil, se dijaki vse bolj oddaljijo od izvirnega besedila, tako imajo več možnosti za osebno izražanje (vtisi, mnenja, občutja).
Tovrstne vaje so lahko naslednje:
3. RAZVIJANJE GOVORNE ZMOŽNOSTI
Eden od najpomembnejših ciljev pri pouku/poučevanju madžarskega jezika kot drugega jezika je, da dijaki znajo naučene jezikovne oblike uporabljati v resničnih življenjskih položajih za izražanje svojih namer, misli in občutij.
Ker samoizražanje v drugem jeziku povzroča ali lahko povzroči dijakom težave, jih mora učitelj spodbujati k pogovoru v madžarskem jeziku. Ustno izražanje pri pouku jezika igra ključno vlogo (jezikovno izobraževanje, ki temelji na komunikaciji). Učitelj se mora potruditi, da pri urah pogovori ne bi bili prisiljeni (vprašanje-odgovor, izzvati razpravo med dijaki) oziroma zelo svobodni, s čimer bi prestopili okvir pogovora. Med nalogami za razvijanje govorne zmožnosti naj bodo tudi igrive naloge. Ob običajnih pogovornih temah si lahko izberete nenavadne, morda celo absurdne položaje, ki razgibajo domišljijo dijakov in jih spodbujajo k samoizražanju. Dijaki se bodo tako vključili v pogovore in izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, naučijo se, da so v posameznih položajih lahko zmagovalci ali pa poraženci.
Pogovor lahko poteka nevezano ali usmerjeno.
Neformalni pogovor je treba tudi načrtovati, npr. učitelj med pogovorom razdeli naloge, določi čas, ki je namenjen vaji, ustvari tekmovalno vzdušje itd.
Učitelj med vodenim pogovorom pričakuje od dijakov rabo določenih jezikovnih oblik. Zelo pomembna je vadba spraševanja, saj je to v komunikaciji ravno tako pomembno kot odgovarjanje. Igrivost najpogosteje temelji na komunikaciji, vendar lahko uporabimo tudi elemente neverbalne komunikacije (gesta, mimika, gibanje, pantonima).
3.1. Dvogovor
Dvogovor je eden najpomembnejših elementov v vsakodnevni ustni komunikaciji, zato mora biti velik poudarek na vadbi le-tega.
Učitelj naj dijake vedno seznani z dejavniki sporazumevalnega procesa, dijak naj izhaja iz tega in naj se prilagaja govornemu položaju.
3.2. Igra vlog
Dijake glede na starost in zanimanje spremljajo različne oblike iger v izobraževalnem procesu.
Dijak v igri vlog upodobi ali samega sebe ali izmišljeno osebo v izmišljenem položaju. Načrtovanje naj bo premišljeno in temeljito, navodila učitelja morajo biti enoumna in natančna.
Potek iger vlog:
1. predstavitev/razlaga okoliščin, razdelitev vlog, določitev nalog,
2. izvajanje (delo v parih, v skupinah),
3. analiza izvajanja:
- samovrednotenje dijakov,
- komentar udeležencev v igri,
4. vrednotenje opravljenega dela.
Vrste iger vlog:
3.3 Enogovorno izražanje
Pri učenju jezika, ki je osredotočen na komunikacijo, pogosto obstaja možnost, da dijaki povedo kaj o sebi, o svojih pričakovanjih izrazijo veselje in skrbi, hkrati pa spoznajo sošolce in poglobijo zmožnost sočustvovanja s sočlovekom.
3.4 Projektno delo
V okviru projektnega dela imajo vsi dijaki možnost, da v njem sodelujejo na podlagi svojih sposobnosti. Učitelj ima vlogo koordinatorja.
Elementi priprave projektnega dela:
4. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI PISNEGA IZRAŽANJA
Vaje za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedil. Dijaki najprej, v skladu z načelom postopnosti, tvorijo besedne zveze in krajša besedila. Ker zmožnost pisnega izražanja dijakov lahko razvijemo le z vajami, moramo za njih pripraviti veliko različnih nalog. Vaja, ki je na začetku uvedena kot vodena dejavnost, se mora sčasoma razviti v prosto ustvarjalno dejavnost.
Usmerjanje dejavnosti za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja:
4.1. Nekaj primerov vaj za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja:
Nekaj primerov za usmerjeno in ustvarjalno pisanje:
Zelo pomembno je, da učitelj dijake postopoma privede do rešitev težjih nalog.
5. Medpredmetna povezava
Učitelj madžarskega jezika se mora pri pripravi učnega načrta informirati o ciljih in vsebinah slovenskega jezika in književnosti ter strokovnih predmetov.
1. Obvezni obliki preverjanja sta ustno in pisno preverjanje znanja.
2. Navodilo učiteljem:
Najpomembnejši dokumenti, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja, določajo načela preverjanja in ocenjevanja znanja, so: ocenitev spoznanj in zmožnosti na različnih taksonomskih ravneh, raznolike oblike preverjanja in vrednotenja, povratna informacija dijakom in njihovim staršem.
Preverjanje in ocenjevanje je smiselno skrbno načrtovati v letnem načrtu. Pomembno je, da naredimo razliko med obema in preverjanja ne uporabimo le za to, da bi si pridobili ocene. Če preverjanje zadošča namenu, pri ocenjevanju pisnih nalog in testih ni potrebna ponovitev.
Učitelj ob preverjenju ugotavlja raven znanja in zmožnosti dijakov. Odvisno od tega, kdaj to poteka, ima preverjanje tri funkcije:
Paziti moramo, da bo preverjanje redno, vsestransko in da zajame vsa štiri področja splošne zmožnosti (razumevanje slišanega besedila, govorna zmožnost, razumevanje prebranega besedila, zmožnost pisanja in preverjanje besednega zaklada, funkcionalna raba jezika).
Pri ocenjevanju je zelo pomembno, kakšne pripombe damo na šolsko nalogo ali na ustno odgovarjanje.
Dijake je treba na začetku šolskega leta seznaniti, kaj in kako ocenjujemo in treba jim je povedati kriterij ocenjevanja.
Med šolskim letom ocenjujemo naslednje ustne dejavnosti:
Med šolskim letom ocenjujemo naslednje pisne dejavnosti:
V programih srednjih šol lahko uči madžarščino, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil strokovni naziv profesor madžarskega jezika ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih predpisuje Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja.
Razlaga opisov jezikovne ravni na podlagi priporočil Sveta Evrope za pouk tujih jezikov * |
||
C2 |
Z lahkoto razume vsa slišana in prebrana besedila. Zna povzeti informacije, ki izvirajo iz različnih govornih ali pisnih virov, povezano ponovi argumente in poročila. Se zna spontano izraziti, govori povezano in točno, zna razlikovati med manjšimi pomenskimi odtenki, to obvlada tudi v zapletenih položajih. |
|
C1 |
Razume zahtevnejša, daljša besedila različnih vrst in zazna skrite pomenske vsebine. Tekoče in spontano se izraža, ne da bi bil pogosto prisiljen v iskanje izrazov. Jezik zna fleksibilno in učinkovito uporabljati v družbeni namen, nadalje pri učenju in delu. Zna tvoriti obsežno besedilo z dobro zgradbo tudi v sestavljenih temah, pri čemer zanesljivo uporablja vzorce za tvorbo besedil ter elemente za povezavo besedil. |
|
B2 |
Razume glavno misel zahtevnejših ali abstraktnih besedil, vključno poklicne pogovore, ki ustrezajo njegovemu poklicnemu področju. Z govorcem maternega jezika je zmožen tekoče in spontane interakcije na ravni, ki ni obremenjujoča za nobeno stran. Zna tvoriti jasna, podrobna besedila o različnih temah in je zmožen izraziti svoje menje o določeni temi tako, da podrobno navede prednosti in pomanjkljivosti, ki izhajajo iz različnih možnosti. |
|
B1 |
Razume pomembnejše informacije v jasnih standardnih besedilih, ki govorijo o znani temi in se povezujejo s pogostimi položaji med delom v šoli ali v prostem času itd. Znajde se v čim več položajih, ki so povezani s prehodom na jezikovno področje. Zna tvoriti preprosta besedila o temi, ki jo pozna ali ki je v njegovem krogu zanimanja. Zna opisati svoje izkušnje in različna dogajanja, sanje, upanje in ambicije, nadalje zna okvirno utemeljiti različna stališča in načrte. |
|
A2 |
Razume takšne stavke in bolj pogosto uporabljene izraze, ki se navezujejo na področje, s katerim je neposredno povezan (npr. zelo osnovne osebne informacije ali informacije, povezane z družino, nakupom, poznavanjem mesta in službe). V preprostih in rutinskih jezikovnih položajih se zna sporazumevati tako, da na preprost in neposreden način izmenja informacije o družini in vsakodnevnih stvareh. V zelo preprosti obliki zna zapisati odnos do nečesa, v neposrednem okolju in na področjih, ki zadevajo najosnovnejše potrebe. |
|
A1 |
Razume in uporablja pogostejše vsakodnevne izraze, ki zahtevajo zelo preproste preobrate, katerih cilj je konkretna zadostitev vsakdanjim potrebam. Zna se predstaviti in zna predstaviti druge, zna odgovoriti na vprašanja osebne narave (npr. kje stanuje) in jih zna zastaviti, zna odgovoriti na vprašanja, ki se nanašajo na poznane ljudi ali na stvari, s katerimi razpolaga. Zmožen je zelo preproste interakcije, če druga oseba govori počasi, razločno in je pripravljena pomagati. |
|
* |
Modern Languages: Learning, Teaching, Assessment. A Common European Framework of Reference (1996). Strasbourg, Council of Europe, 131. p. |