KATALOG ZNANJA

BIOLOGIJA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

70, 105, 140, 175, 210 in 280 ur

Določil SSRSSI na 29. seji, 8. 7. 1999

 


VSEBINA

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

1.1. OPREDELITEV PREDMETA

1.2. NAMEN POUKA BIOLOGIJE

1.3. SPLOŠNI CILJI

2. OPIS PREDMETA

2.1. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG

2.2. OBVEZNI DEL PROGRAMA

2.3. IZBIRNI DEL PROGRAMA - za doseganje 210 oziroma 280 ur

2.4. LABORATORIJSKA IN TERENSKA DELA

3. PREDMETNI KATALOG

3.1. OBVEZNI DEL PROGRAMA - cilji, dejavnosti, vsebine, pojmi       

3.2. VSEBINE MODULOV

3.2.1. I. MODUL - uvod v biologijo, celica, osnovni življenjski procesi (obseg: 35 ur) 

3.2.2. II. MODUL - organizacijski tipi živih bitij (obseg: 35 ur)   

3.2.3. III. MODUL - ekologija, varovanje okolja (obseg: 35 ur)    

3.2.4. IV. MODUL - Biologija človeka (obseg: 70 ur)       

3.2.5. Praktično delo      

3.3. DODATNI DEL PROGRAMA     

3.4. IZBIRNI DEL PROGRAMA        

3.4.1. IZBIRNI MODUL A. Virusi, glive,cepljivke, rastline (obseg: 35 ur)     

3.4.2. IZBIRNI MODUL B. Živali (obseg: 35 ur)      

3.4.3. IZBIRNI MODUL C. Dedovanje in evolucija (obseg: 35 ur)   

3.4.4. IZBIRNI MODUL D. Zgradba in delovanje rastlin (obseg: 35 ur)      

4. SPLOŠNA DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA   

4.1. I. MODUL - UVOD V BIOLOGIJO, CELICA, OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI

4.2. II. MODUL - ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

4.3. III. MODUL - EKOLOGIJA         

4.4. IV. MODUL - BIOLOGIJA ČLOVEKA

4.5. IZBIRNI MODULI

5. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE   

5.1. SPLOŠNI CILJI PREVERJANJA ZNANJ

5.2. MINIMALNI STANDARDI ZNANJ    

5.3. NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA     

5.3.1. Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja        

5.3.2. Priporočeni načini preverjanja in ocenjevanja       

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

1.1. OPREDELITEV PREDMETA

Biologija je splošno izobraževalni predmet. Z biološkimi vsebinami se učenci srečajo že v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu Spoznavanje narave in družbe ter v 4. in 5. razredu pri predmetu Spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija samostojen predmet. Katalog za biologijo v srednjih strokovnih in tehniških šolah je usklajen z vsebinami in cilji predmeta v osnovni šoli. Predvideno je, da dijaki določene pojme, predstave, dejstva, podatke itd. usvojijo na ravni osnovne šole, v srednjih šolah pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.

Katalog znanj za biologijo v srednjih strokovnih in tehniških šolah je zasnovan tako, da je poglabljanje, nadgrajevanje in dopolnjevanje učnih ciljev nadgradnja veljavnega učnega načrta osnovne šole.

Ob uvajanju prenovljene osnovne šole bodo dijaki prihajali v prve letnike srednjih strokovnih in tehniških šol z drugačnim znanjem, zato bo potrebno kataloge znanj takrat na novo prilagajati.

1.2. NAMEN POUKA BIOLOGIJE

Pri pouku biologije so enako vključeni kognitivni, afektivni in konativni cilji.

Dijaki pridobijo temeljno znanje, ki omogoča razumevanje narave in življenja. Poleg tega je temeljno biološko znanje v oporo strokovno-tehniškemu izobraževanju.

Razumevanje narave in odgovoren odnos do živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje človeških posegov v naravo in vrednotenje njihovih posledic.

Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega biološkega znanja in razumevanja, ki naj bi ga usvojil vsak slovenski izobraženec ne glede na nadaljnjo študijsko pot. Hkrati pa so smotri pouka biologije naravnani v pridobitev primerne osnove za dijake, ki se bodo študijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.

Pri pouku biologije pridobi dijak tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in za celotno družbeno skupnost.

Pri pouku biologije se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oziroma z naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem.

Dijaki odkrivajo, s pridobivanjem informacij iz različnih virov, bistvo obravnavane vsebine, primerjajo in kritično presojajo informacije ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako doseženo znanje ni le "površinsko", saj je poglobljeno in uporabno ob številnih novih konkretnih primerih.

1.3. SPLOŠNI CILJI

S poukom biologije želimo pri dijakih:

  • doseči razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s področja biologije;

  • razviti razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitji;

  • razviti sposobnosti za proučevanje življenjskih procesov in pojavov;

  • doseči, da si z lastnim iskanjem in proučevanjem pridobijo določena pomembna biološka spoznanja in si oblikujejo odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji;

  • doseči razumevanje soodvisnosti znanj s področja biologije in drugih naravoslovnih,

  • družboslovnih in aplikativnih znanj;

  • razviti sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo;

  • razviti sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje;

  • razviti sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;

  • razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi zanimanje za njegovo aktivno varovanje;

  • vzbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave, da pa se od drugih živih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti odgovornost za celovito ohranitev narave.

  • doseči razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s področja biologije;

  • razviti razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitji;

  • razviti sposobnosti za proučevanje življenjskih procesov in pojavov;

  • doseči, da si z lastnim iskanjem in proučevanjem pridobijo določena pomembna biološka spoznanja in si oblikujejo odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji;

  • doseči razumevanje soodvisnosti znanj s področja biologije in drugih naravoslovnih,

  • družboslovnih in aplikativnih znanj;

  • razviti sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo;

  • razviti sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje;

  • razviti sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;

  • razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi zanimanje za njegovo aktivno varovanje;

  • vzbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave, da pa se od drugih živih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti odgovornost za celovito ohranitev narave.

    2. OPIS PREDMETA

    2.1. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG

    Biologijo poučujemo v različnih programih srednjih strokovnih in tehniških šol.

    Katalog za biologijo ni opredeljen po letnikih, temveč po modulih. Katalog je sestavljen tako, da omogoča dijakom z izbranimi dodatnimi moduli doseči cilje in usvojiti vsebine iz biologije v obsegu 280 ur.

    Učitelj lahko določi zaporedje modulov po lastni presoji. Prav tako ni nujno, da učitelj realizira zastavljene cilje v tistem tematskem sklopu, kot so zapisani, pač pa jih lahko realizira poljubno v drugem, če to njegovemu konceptu bolj ustreza.

    Časovni obseg ur tematskih sklopov je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev lahko spreminja tudi obseg tematskega sklopa.

    2.2.   OBVEZNI DEL PROGRAMA

    Obvezni del 70 urnega programa

    Obsega 2 modula v časovnem obsegu 35 ur, kar je skupno 70 ur pouka.

    PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA

    Modul

    Tematski sklopi

    Obseg

    Laboratorijsko delo

    Terensko delo

    Vaje
     

    ur

    ur

    ur

    ur

    I. modul

    35 ur

    Biologija kot znanost in veda

    5

    1

    		    

    Celica

    15

    1

    		  

    5

    Osnovni življenjski procesi

    15

    4

    		    

    III. modul

    35 ur

    Ekologija in varovanje okolja

    35

    1

    4

    7

     

    SKUPNO ŠTEVILO UR

    70

    7

    4

    12

    Obvezni del 105 urnega programa

    Obsega 3 module v časovnem obsegu 35 ur, kar je skupno 105 ur pouka.

    PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA

    Modul

    Tematski sklopi

    Obseg

    Laboratorijsko delo

    Terensko delo

    Vaje

     

    ur

    ur

    ur

    ur

    I. modul

    Biologija kot znanost in veda

    5

    2

    		    

    35 ur

    Celica

    20

    2

    		  

    5
     

    Osnovni življenjski procesi

    10

    5

    		    

    II. modul

    35 ur

    Organizacijski tipi živih bitij

    35

    		    

    16

    III. modul

    35 ur

    Ekologija in varovanje okolja

    35

    1

    4

    7

     

    SKUPNO ŠTEVILO UR

    105

    10

    4

    22

    Obvezni del 140 urnega programa

    Obsega 4 module v časovnem obsegu 35 ur, kar je skupno 140 ur pouka.

    PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA

    Modul

     

    		 Tematski sklopi

     

    		 Obseg

     

    		 Laboratorijsko delo

     

    		 Terensko delo

     

    		 Vaje

     

    		 ur ur ur ur

    I. modul

    Biologija kot znanost in veda

    5

    2

    		    

    35 ur

    Celica

    20

    2

    		  

    5
     

    Osnovni življenjski procesi

    10

    5

    		    

    II. modul

    35 ur

    Organizacijski tipi živih bitij

    35

    		    

    16

    III. modul

    35 ur

    Ekologija in varovanje okolja

    35

    1

    4

    7

    IV. modul

    70 ur

    Biologija človeka
    - 40% izbirnost

    35

    2

    		  

    15

     

    SKUPNO ŠTEVILO UR

    140

    12

    4

    37

    Obvezni del 175 urnega programa

    Obsega 3 module v časovnem obsegu 35 ur in 1 modul v časovnem obsegu 70 ur, kar je skupno 175 ur pouka.

    PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA

    Modul

    Tematski sklopi

    Obseg

    Laboratorijsko delo

    Terensko delo

    Vaje

     

    ur

    ur

    ur

    ur

    I. modul

    Biologija kot znanost in veda

    5

    2

    		    

    35 ur

    Celica

    20

    2

    		  

    5
     

    Osnovni življenjski procesi

    10

    5

    		    

    II. modul

    35 ur

    Organizacijski tipi živih bitij

    35

    		    

    16

    III. modul 35 ur

    IV. modul

    70 ur

    Ekologija in varovanje okolja

    35

    1

    4

    7

    Biologija človeka

    60

    2

    		  

    24

    Humana genetika

    5

    		    

    2

    Evolucija človeka

    5

    		    

    2

     

    SKUPNO ŠTEVILO UR

    175

    12

    4

    46

    A) Obvezni del 210 urnega in 280 urnega programa

    Obsega obvezni del: 3 module v časovnem obsegu 35 ur in IZBIRNI DEL: 1 modul v časovnem obsegu 70 ur, kar je skupno 175 ur pouka.

    PREDLAGANA MODULARNA STRUKTURA

    Modul

    Tematski sklopi

    Obseg

    Laboratorijsko delo

    Terensko delo

    Vaje

     

    ur

    ur

    ur

    ur

    I. modul

    35 ur

    Biologija kot znanost in veda

    5

    2

    		    

    Celica

    20

    2

    		  

    5

    Osnovni življenjski procesi

    10

    5

    		    

    II. modul

    35 ur

    Organizacijski tipi živih bitij

    35

    		    

    16

    III. modul 35 ur

    Ekologija in varovanje okolja

    35

    1

    4

    7

    IV. modul

    70 ur

    Biologija človeka

    60

    2

    		  

    24

    Humana genetika

    5

    		    

    2

    Evolucija človeka

    5

    		    

    2

     

    SKUPNO ŠTEVILO UR

    175

    12

    4

    46

    2.3.   IZBIRNI DEL PROGRAMA - za doseganje 210 oziroma 280 ur

    Obsega: Za doseganje 210 urnega programa izbere učitelj od ponujenih dodatnih 5 modulov v časovnem obsegu 35 ur en modul v skupnem obsegu 35 ur. Za doseganje 280 urnega programa pa izbere od petih ponujenih modulov 3 module v skupnem obsegu 105 ur.

    Ponujenih je pet modulov, pri čemer lahko učitelj po lastni presoji, v skladu z usmeritvijo dijakov in z vsebinami in cilji strokovnih predmetov module različno strokovno obarva in jih po potrebi tudi ustrezno dopolni.

    Poleg tega lahko vsebine in cilje modulov po lastni presoji kombinira in iz njih sestavlja nove celote - nove module.

    S tem je zagotovljena največja možna povezanost s strokovno usmeritvijo dijakov.

    Moduli so oblikovani tako, da ima vsak od njih obseg 35 ur.

    MODUL

    TEMATSKI SKLOPI

    OBSEG
       

    ur

    A.

    Virusi, glive, cepljivke, rastline

    35

    B.

    Živali

    35

    C.

    Dedovanje in evolucija

    35

    D.

    Zgradba in delovanje rastlin

    35

    E.

    Biološko laboratorijsko in terensko delo (izbirnost)

    35

    2.4. LABORATORIJSKA IN TERENSKA DELA

    Laboratorijska in terenska dela izvajajo dijaki v okviru posameznih tematskih sklopov in obsegajo do 20% pouka.

    Laboratorijska in terenska dela so zasnovana tako, da so vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Dijaki o njih pišejo kratka pisna poročila.

    Predlagana laboratorijska in terenska dela lahko učitelj nadomesti z drugimi ustreznimi, s katerimi dosega enake ali podobne cilje.

    Pri laboratorijskih in terenskih delih se dijaki delijo v skupine.

    Vaje

    Vaje so namenjene ponazoritvi, konkretnim predstavam, urjenju veščin itd. Učitelj jih vključuje v posamezne vsebine in naj obsegajo skupaj z laboratorijskimi deli približno 30% pouka.


    3. PREDMETNI KATALOG

    3.1. OBVEZNI DEL PROGRAMA - cilji, dejavnosti, vsebine, pojmi

    Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po modulih. Vanj so vključeni cilji, dejavnosti, vsebine (tematski sklopi, poglavja) in pojmi.

    Didaktična priporočila in medpredmetne povezave so na začetku vsakega modula.

    Osnovno vodilo pri pouku biologije naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se odraža v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in v osebnem razvoju dijaka.

    Predmetni katalog je ciljno naravnan. V katalogu znanj so navedeni operativni cilji posameznih poglavij. Ker se cilji prekrivajo z vsebino in je ta s cilji tudi opredeljena, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji naj pri svojem delu od dijakov ne zahtevajo več, kot določajo cilji v katalogu znanj. V katalogu znanj so tudi posebej navedeni pojmi, ki jih mora dijak poznati, razumeti, znati uporabljati ali drugače usvojiti.

    Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in laboratoriju. Pri tem uporabljamo primerne biološke metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike (mikroskopiranje, uporaba indikatorjev, priprava preparatov...) in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje...). Učitelj mora poskrbeti za varno delo dijakov.

    Dijake mora pri delu usmerjati k odgovornemu odnosu do živih bitij.

     

    Cilji

    Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov.

    Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter na vaje in imajo izhodišča v praktičnem delu.

    Dejavnosti

    Dejavnosti se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje. Z naslovi laboratorijskih in terenskih del so hkrati opredeljeni cilji, ki jih želimo pri tem delu doseči.

    Predvidene dejavnosti lahko učitelj po lastni presoji zamenja z drugimi ustreznimi vajami ter laboratorijskimi in terenskimi deli z drugačno vsebino. Pomembno pa je, da doseže enake cilje.

    Laboratorijska dela

    Ta dela so zasnovana tako, da so vanje vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Posamezno delo načrtujemo v sklopih po približno dve šolski uri.

    Laboratorijska dela so izhodišče za uresničevanje ciljev pri pouku biologije in so zato obvezni del programa. Cilji, ki jih želimo doseči pri laboratorijskih delih, so v poševnem tisku in številčno ustrezajo obsegu ur laboratorijskih del. Učitelj lahko predlagana dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Bistveno je, da ob koncu programa uresniči cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Laboratorijska dela lahko učitelj poljudno premika in jih vključuje v katalogu na mesta, kjer se po njegovi presoji najbolje vključujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati povsem ločeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi njihova povezanost z učno snovjo.

    Vaje

    Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavitvam, urjenju veščin itd. V povprečju obsegajo 20 minut šolske ure. Tudi za vaje velja, da dijaki pridobivajo znanje in izkušnje med delom, zato so cilji, načrtovani iz vaj, tiskani v kurzivi. Cilji, ki jih želimo doseči pri dejavnostih, so po obsegu usklajeni z obsegom dejavnosti.

    Terenska dela

    Učitelj mora v programu izvesti vsaj eno terensko delo, ki obsega skupaj 4 ure pouka. Predlagana terenska dela so v sklopu ekologije. Učitelj lahko izpelje terenska dela tudi v okviru drugih sklopov. Terenska dela lahko učitelj nadomesti z alternativnimi deli, mora pa uresničiti zastavljene cilje.

    Vsebine

    Vsebine so navedene le v obliki tematskih sklopov, poglavij in podpoglavij. Natančneje so opredeljene s cilji na eni in s pojmi na drugi strani.

    Pojmi

    S pojmi in cilji so opredeljene vsebine predmeta.

    V katalog so vključeni tudi pojmi in cilji, ki so jih dijaki že usvojili v osnovni šoli ali pri drugih predmetih, vendar so ključnega pomena za razumevanje, nadgrajevanje, dopolnjevanje in poglabljanje znanja.


    •

    3.2. VSEBINE MODULOV

    3.2.1.   I. MODUL - uvod v biologijo, celica, osnovni življenjski procesi (obseg: 35 ur)

    TEMATSKI SKLOPI: UVOD V BIOLOGIJO, Celica, Osnovni življenjski procesi

    Didaktična priporočila:

    Uvod v biologijo

  • Izhodišče pri tem poglavju je dejstvo, da so dijaki v osnovni šoli že osvojili znanje, ki ga opredeljujejo operativni cilji.

  • Znanje naj dijaki v srednji šoli poglobijo in vzpostavijo nove miselne zveze.

  • Vodimo jih tako, da bodo sami prišli do spoznanj in zaključkov na osnovi osnovnošolskega znanja in na osnovi izkušenj iz vsakdanjega življenja.

    		•

    Celica

  • Celico obravnavamo kot samostojen sistem in kot sestavni del večceličnega organizma. Dijaki naj usvojijo osnove o zgradbi in delovanju celice.

  • Pri tem jih ne obremenjujemo z množico strokovnih izrazov.

    		•

    Osnovni življenjski procesi

  • V poglavju Osnovni življenjski procesi dijaki primerjajo vrenje, fotosintezo in dihanje ter poznajo zveze med njimi.

  • Dijakov ne obremenjujemo s podrobnostmi.

  • Pri tem poglavju velja, naj dijaki čim več spoznanj pridobijo z izkušnjo pri dejavnostih. Iz tega naj sklepajo o procesih in pojavih ter njihovem pomenu.

  • Pri pojmih ostajamo na ravni zapisanih pojmov. To pomeni, da so navedeni pojmi zadnji v hierarhiji podrobnosti. Če je v pojmovni mapi zapisan svetlobni sklop reakcij, potem to pomeni, da naj dijak ne pozna drugih podrobnosti o teh procesih. Pri vseh procesih ostajamo na ravni osnovne formule.

  • Bistven poudarek pri procesih je njihov pomen in ne njihov potek.

  • Drugi bistven poudarek naj bo na povezanosti življenjskih procesov

    		•

    Medpredmetne povezave

  • Učna snov poglavij Delovanje celice in Osnovni življenjski procesi se izrazito povezuje z znanjem kemije.

  • Pri poglavju o fotosintezi je pomembna tudi povezava s fiziko.

    		•

    TEMATSKI SKLOP: UVOD V BIOLOGIJO

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    POJMI

     

    DEJAVNOSTI

    Biologija kot znanost in veda

  • veda,

  • znanost,

  • stroka.

    		•

    Dijak:

  • opredeli mesto biologije v znanosti in njen pomen v vsakdanjem življenju in

  • poveže biološka spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih ter tehniških ved in znanosti,

    		•   

    Načrtovanje biološke raziskave

  • dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon,

  • znanstveni problem,

  • laboratorijsko delo,

  • terensko delo.

    		•

  • glede na izbrano laboratorijsko delo opredeli raziskovalni problem in postavi hipotezo,

  • zna poiskati informacije v zvezi z načrtovanjem biološke raziskave in jih uporabiti,

  • načrtuje raziskave, zbira podatke in izbere potrebne pripomočke,

  • interpretira rezultate raziskave in formulira zaključke,

  • opredeli razliko med dejstvom in podatkom ter

  • pozna razliko med hipotezo, teorijo, naukom in zakonom,

    		•

    Laboratorijsko delo:

    Raziskovanje neznane snovi ali druga ustrezna vaja.

    Značilnosti živega

  • celična organizacija, individualnost, presnavljanje, dražljaj, spremenljivost, prilagodljivost,

  • razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost,

  • celovitost narave,

  • raznolikost narave.

    		•

  • glede na izbrano raziskavo prepozna posamezne značilnosti živih bitij (celično organizacijo, individualnost, presnavljanje, odzivnost na dražljaje, spremenljivost, prilagodljivost, regulacijske mehanizme, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost itd.),

  • je seznanjen z etičnimi načeli pri delu z organizmi in pri poseganju v naravo,

  • razume soodvisnosti živih bitij,

    		•   

    Mikroskopiranje

  • svetlobni mikroskop,

  • mokri mikroskopski preparat.

    		•

  • pozna sestavo in uporabo svetlobnega mikroskopa,

  • zna pripraviti mokre mikroskopske preparate,

  • zna mikroskopirati ter natančno opazovati in skicirati opazovane objekte.

    		•

    Laboratorijsko delo:

    Mikroskop in mikroskopiranje.

    TEMATSKI SKLOP: CELICA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    POJMI

     

    DEJAVNOSTI

    Celica - osnovna življenjska enota

  • prokariotska celica,

  • evkariotska celica,

  • zgradba celice,

  • specializacija,

  • diferenciacija celic.

    		•

    Dijak:

  • definira pojem celice,

  • pozna osnovno zgradbo celice,

  • razlikuje med zgradbo prokariotske in evkariotske celice,

  • razlikuje med zgradbo rastlinske in živalske celice,

  • pozna pomen specializacije in diferenciacije celic,

    		•

    Laboratorijsko delo:

    Mikroskopiranje rastlinskih in živalskih celic.

    Zgradba in vloga celične membrane

  • celična membrana,

  • pasivni in aktivni transport,

  • plazmoliza in deplazmoliza.

    		•

  • razlikuje med plazmolizo in deplazmolizo pri rastlinski celici,

  • razume pomen celične membrane,

  • usvoji pojem selektivne prepustnosti celične membrane,

  • razlikuje med pasivnim in aktivnim transportom,

    		•

    Laboratorijsko delo:

    Lastnosti celične membrane: difuzija in plazmoliza v rastlinski celici.

    Celična stena

  • celična stena.

    		•

  • pozna osnovno zgradbo in vlogo celične stene,

  • razloži pomen celične stene za rastline,

    		•

    Vaja:

    Opazovanje slik rastlinskih celic fotografiranih z elektronskim mikroskopom.

    Citoplazma

  • citoplazma.

    		•

  • pozna osnovno sestavo citoplazme,

    		•

    Vaja:

    Opazovanje celic čebule pod mikroskopom.

    Celični organeli.

    Celično jedro.

  • vakuola, plastid, mitohondrij,

  • ribosom,

  • celično jedro,

  • haploidnost,

  • diploidnost.

    		•

  • na sliki ali shemi celice prepozna celične strukture in organele,

  • pozna vlogo vakuol, plastidov, mitohondrijev in ribosomov,

  • razloži pomen jedra za celico,

  • opredeli vlogo kromosomov,

  • pojasni pojma haploidnost in diploidnost,

    		•

    Vaja:

    Opazovanje slik celic fotografiranih z elektronskim mikroskopom.

    Nukleinske kisline

  • nukleinska kislina,

  • nukleotid,

  • nukleotidna veriga,

  • polinukleotid,

  • DNK (DNA),

  • gen, kromosom, genom,

  • mutacija (genska, kromosomska in genomska mutacija),

  • RNK.

    		•

  • na modelu ali shemi nukleotidne verige razloži način povezovanja nukleotidov,

  • ob shemi DNK razloži njeno zgradbo,

  • opredeli vlogo in pomen DNK,

  • razloži podvojevanje DNK in pozna njegov pomen,

  • pojasni pomen mutacij za bitja,

  • pozna mutagene dejavnike,

  • definira pojme gen, kromosom, genom,

  • opredeli vlogo različnih tipov RNK v evkariotski celici,

    		•

    Vaja:

    Proučevanje modela ali sheme nukleotidne verige.

    Celični cikel

  • celična delitev,

  • mitoza,

  • mejoza.

    		•

  • opredeli pojem mitoza,

  • na osnovi opazovanja posameznih faz celične delitve, razlikuje stopnje celične delitve,

  • pojasni temeljno razliko med mejozo in mitozo,

  • zna opredeliti, kje v organizmu poteka mejoza.

    		•

    Vaja:

    Opazovanje posameznih faz celične delitve (mikroskopski preparat ali TV film).

    TEMATSKI SKLOP: OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI

    INFORMATIVNI CILJI

     

    		 FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    		 POJMI

     

    		 DEJAVNOSTI

    Energijsko bogate molekule

  • ATP;

    • Dijak:

  • opredeli pomen molekul ATP pri energijskih dogajanjih v celici,

  • pojasni proces prenosa energije v celici.

    		•  

    Encimi

  • encim,

  • katalizator;

  • prepozna razlike in podobnosti v delovanju anorganskega in organskega katalizatorja - encima,

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov (pH, temperatura in velikost delcev),

  • zna razložiti pomen encimov v celicah

    • Laboratorijsko delo:

    Delovanje enostavnih katalizatorjev in encimov.

    Vrenje

  • vrenje,

  • alkoholno, mlečnokislinsko in ocetnokislinsko vrenje,

  • anaerobnost,

  • biotehnologija;

  • pozna vrenje kot proces biokemijskih in energijskih pretvorb,

  • ve, da so v procesu vrenja udeleženi encimi,

  • ve, da se pri energijskih dogajanjih sprošča toplota, ki ni neposredno uporabna za biokemijske procese,

  • razlikuje med alkoholnim, ocetno- kislinskim in mlečno- kislinskim vrenjem,

    • Laboratorijsko delo

    Proučevanje alkoholnega vrenja

    Fotosinteza

  • fotosinteza,

  • kloroplast,

  • fotosintetsko barvilo,

  • klorofil,

  • kromatogram,

  • avtotrofen organizem,

  • svetlobna energija;

  • pojasni pomen vezave ogljikovega dioksida in vode med fotosintezo za rastlino,

  • ve, da se v procesu fotosinteze tvori glukoza ter nastaja kisik kot stranski produkt,

  • ve, da se del svetlobne energije pretvori v kemijsko energijo ogljikovih hidratov, del pa se je sprosti kot toplota,

  • ve, da se energija sprošča med tvorbo kemijskih vezi v molekulah,

  • pojasni pomen fotosinteze za živa bitja na Zemlji,

  • pozna pomen ogljikovih hidratov kot enega osnovnih virov energije za živa bitja,

  • na osnovi rezultatov kromatograma sklepa, da so v zelenih rastlinah različna barvila,

  • pojasni vlogo klorofila in kloroplastov pri fotosintezi,

  • na mikroskopskem preparatu, sliki ali skici prepozna kloroplaste,

    • Laboratorijsko delo:

    Barvila v zelenih listih (ločevanje fotosintetskih pigmentov s kromatografijo).

    Laboratorijsko delo:

    Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika pri fotosintezi.

    Film – Fotosinteza.

    Celično dihanje.

    Povezanost življenjskih procesov.

  • celično dihanje

  • aerobnost

  • mitohondrij

  • heterotrofen organizem

  • opredeli pojem celično dihanje,

  • pojasni proces aerobne razgradnje ogljikovih hidratov, pri katerem se porablja kisik, sproščajo pa se ogljikov dioksid, voda in energija,

  • pojasni podobnosti in razlike med gorenjem kot kemijskim in celičnim dihanjem kot encimskim procesom,

  • pojasni pomen celičnega dihanja za živa bitja,

  • primerja avtotrofne organizme s heterotrofnimi ter pojasni podobnosti in razlike pri oskrbi z energijo in njeni porabi,

  • pojasni vlogo mitohondrijev pri celičnem dihanju.

    • Laboratorijsko delo:

    Raziskovanje neznane snovi.

    3.2.2.   II. MODUL - organizacijski tipi živih bitij (obseg: 35 ur)

    TEMATSKI SKLOP: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

    Didaktična priporočila:

  • Dijake seznanimo z različnimi sistemi živih bitij ter kriteriji za razvrščanje živih bitij. Poudarimo bistvene značilnosti in razlike med organizmi posameznih višjih taksomov, s podrobnostmi pa jih ne obremenjujemo.

  • Naučimo jih uporabljati dihotomne ključe ob konkretnih primerih.

  • Izhodišče pri tem poglavju naj bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti - zlasti vaje, ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na razpolago. Pri tem mora zasledovati osnovni cilj, da dijaki usvojijo znanje z izkušnjo in ne zgolj verbalno.

  • Pri tem poglavju je učitelju lahko v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov.

  • Termin v vajah "prepoznavanje" pomeni, da dijak spozna, in to tako, da lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd.

    		•

    Medpredmetne povezave:

  • geografija, slovenščina (strokovna terminologija).

    		•

    tematski sklop: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

    INFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    POJMI

     

    DEJAVNOSTI

    Nivoji notranje organizacije

  • celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem,

  • enoceličnost,

  • mnogoceličnost;

    • Dijak:

  • definira pojme celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem, mnogoceličen organizem,

  • na osnovi opazovanja opiše zgradbo tkiv, organov in organskih sistemov mnogoceličnega organizma,

  • pojasni pomen diferenciacije celic za mnogoceličen organizem,

  • našteje razlike med eno- in mnogoceličnimi organizmi,

    • Vaja:

    Opazovanje strukture enoceličnega mnogoceličnega organizma. (npr. paramecija in kotačnika).

    Sistemi živih bitij

  • vrsta,

  • rod,

  • družina,

  • red,

  • razred,

  • deblo,

  • kraljestvo;

  • pozna nekaj strokovnih kriterijev za razvrščanje organizmov v sisteme,

  • ob primerjanju zgradbe različnih živih bitij ugotovlja morfološke podobnosti in razlike med njimi ter jih zna uvrstiti v sistem,

  • definira pojem vrsta,

  • pozna višje taksonomske enote,

  • s pomočjo določevalnega ključa določi organizme,

  • zna izdelati preprost ključ za določanje rastlin in živali,

    • Vaje:

    Opazovanje in primerjanje morfološkh lastnosti različnih bitij,

    Preprosti ključi in njihova uporaba.

    Virusi

  • virusi,

  • virus HIV,

  • patogenost;

  • pozna osnovne značilnosti virusov,

  • na primeru sheme bakteriofaga pojasni osnovno zgradbo virusov,

  • razloži princip razmnoževanja virusov,

  • pojasni osnovno zgradbo in princip razmnoževanja virusa HIV,

  • pozna način okužbe, njene posledice ter zaščito pred okužbo z virusom HIV,

    • Vaja:

    Opazovanje slike in sheme bakteriofaga.

    Okrogla miza:

    Medsebojno posvetovanje na temo AIDS.

    Mikroorganizmi

  • mikroorganizem,

  • ob konkretnih primerih delovanja mikroorganizmov sklepa o njihovi raznovrstnosti in številčnosti,

    • Vaja:

    Zbiranje podatkov o delovanju mikroorganizmov.

    Prokarioti

    CEPLJIVKE

  • prokariotska celica

  • bakterije

  • aerobnost in anaerobnost

  • patogena bakterija

  • razkrojevalec

  • modrozelene cepljivke;

  • skicira in pojasni značilno zgradbo in velikost prokariotske (npr. bakterijske) celice,

  • opredeli način in hitrost razmnoževanja bakterij,

  • pojasni pomen bakterijskih razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi,

  • pozna primere gospodarsko pomembnih bakterij,

  • opredeli pojma biotehnologija in genetsko inženirstvo,

  • pozna pomen kemičnih in fizikalnih zaviralcev rasti in razmnoževanja virusov ter bakterij,

  • pozna pomen modrozelenih cepljivk v naravi;

    • Vaja:

    Določanje razširjenosti mikroorganizmov.

    Evkarioti

  • evkariotska celica

  • pojasni bistvene razlike med prokariotsko in evkariotsko celico,

    		•  

    GLIVE

    Lišaji

  • gliva

  • mikoriza

  • gniloživka, zajedalka, mikorizna gliva

  • simbioza

  • bioindikator

  • steljka

  • lišaji

  • opredeli tipe gliv,

  • na konkretnem primeru razloži princip mikorize in opredeli njen pomen za oba partnerja,

  • pojasni simbiozo pri lišajskem organizmu,

  • razloži bioindikatorski pomen lišajev,

    • Vaja:

    Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv in lišajev.

    RASTLINE

  • alge

  • mahovi

  • praprotnice

  • semenke

  • vegetativni organ

  • reproduktivni organ

  • prepozna glavne predstavnike alg, mahov, praprotnic in semenk domačega okolja,

  • na konkretnem primeru ugotovi pripadnost rastlin deblu oziroma poddeblu,

  • opredeli skupne značilnosti živih bitij, ki pripadajo posamezni taksonomski enoti,

  • pojasni pomen rastlin za življenje ostalih živih bitij na Zemlji,

    • Vaje:

    Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg.

    Prepoznavanje glavnih predstavnikov mahov.

    Prepoznavanje praprotnic domačega okolja.

    Prepoznavanje osnovnih družin in predstavnikov semenk.

    ŽIVALI

  • enoceličarji,

  • praživali,

  • spužve,

  • nečlenarji,

  • mehkužci,

  • mnogočlenarji,

  • kolobarniki,

  • členonožci,

  • iglokožci,

  • strunarji,

  • vretenčarji;

  • pozna nekaj predstavnikov večjih taksonomskih enot živali,

  • prepozna osnovne živalske skupine praživali, spužev, mehkužcev, nečlenarjev, kolobarnikov, členonožcev, iglokožcev in vretenčarjev,

  • na konkretnih primerih ugotovi pripadnost živali večji taksonomski enoti ter

  • pojasni pomen živali za življenje drugih živih bitij na Zemlji.

    • Vaje:

    Prepoznavanje osnovnih skupin praživali.

    Prepoznavanje spužev in mehkužcev, kolobarnikov in členonožcev.

    Prepoznavanje iglokožcev.

    Prepoznavanje vretenčarjev.

    3.2.3.   III. MODUL - ekologija, varovanje okolja (obseg: 35 ur)

    TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA, varovanje okolja

    Didaktična priporočila:

  • Dijakom razložimo pojme ekologija, varovanje okolja in varovanje narave.

  • Izhajamo predvsem iz domačega okolja.

  • Posebej omenimo interdisciplinarni vidik problematike.

  • Osnovne ekološke pojme pojasnimo s posameznimi zgledi. Na podlagi poznavanja zgradbe in delovanja ekoloških sistemov vzbujamo pri dijakih zavest o neizogibni medsebojni povezanosti med organizmi in neživo naravo.

  • Pri tem temeljiteje obdelamo le en ekosistem, ostale pa le informativno.

  • Pri obravnavi ekosistemov poudarimo pomen kroženja snovi ter pretoka energije in informacij.

    		•

    Izbrane ekološke vsebine:

  • Z različnimi aktivnostmi vzpodbujamo dijake h kritičnemu presojanju ekoloških problemov v zvezi z njihovim bodočim poklicem ter vzbujamo pri njih zanimanje pripravljenosti za reševanje problemov.

    		•

    Medpredmetne povezave:

  • geografija, kemija, fizika, družboslovje.

    		•


    TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    POJMI

     

    DEJAVNOSTI

    Osnovni ekološki pojmi

  • narava,

  • ekosistem,

  • življenjski prostor (biotop),

  • neživi (abiotski) dejavniki,

  • živi (biotski) dejavniki

  • življenjska združba (biocenoza)

  • okolje,

  • biosfera,

  • ekosfera,

  • habitat,

  • ekološka niša;

    		•

    Dijak:

  • opredeli pojem narava,

  • opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za vsakdanje življenje,

  • definira pojem ekosistem,

  • na konkretnem zgledu ekosistema opredeli življenjski prostor (biotop) in življenjsko združbo (biocenozo),

  • našteje nekaj neživih (abiotskih) in nekaj živih (biotskih) dejavnikov ter pojasni njihov pomen v ekosistemu,

  • razume okolje kot skupnost dejavnikov, ki vplivajo na življenje živega bitja,

  • z zgledi pojasni pojma habitat in ekološka niša,

  • definira pojma biosfera in, ekosfera,

    		•

    Terensko delo:

    Spoznavanje ekosistema.

    Vaja:

    Dejavnosti v naravnem okolju.

    Ekologija populacij

  • populacija,

  • ekološko ravnovesje,

  • nosilnost okolja;

    		•

  • definira pojem populacija in ga pojasni s konkretnim zgledom,

  • opredeli glavne lastnosti populacije in jih pojasni na konkretnih primerih,

  • z zgledi razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja ter opredeli pojem ekološko ravnovesje,

  • opredeli in razloži pojem nosilnost okolja,

  • predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju,

  • uporabi znanje iz ekologije populacij in utemelji podobnosti in razlike med človeško in živalskimi populacijami,

  • na osnovi podatkov ugotovi gibanje rasti človeške populacije in predvidi posledice eksponentne rasti;

    		•

    Vaja:

    Opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v izbranem naravnem okolju.

    Kroženje snovi in pretok energije v naravi

  • proizvajalec (producent),

  • potrošnik (konzument),

  • razgrajevalec (dekompozitor),

  • prehranjevalna veriga,

  • prehranjevalni splet,

  • energijska piramida;

    		•

  • z zgledi pojasni in razloži pojme proizvajalec (producent), potrošnik (konzument) in razgrajevalec (dekompozitor),

  • izdela shemo prehranjevalne verige in prehranjevalnega spleta ter opredeli oba pojma,

  • pojasni kompleksnost prehranjevalnih odnosov v ekosistemu,

  • opredeli vlogo in mesto človeka na izbranem primeru prehranjevalnega spleta,

  • na primeru prehranjevalne verige ter prehranjevalnega spleta razloži kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu,

  • na primeru prehranjevalne verige oziroma prehranjevalnega spleta razloži kroženje in akumulacijo toksičnih snovi v ekosistemu oziroma biosferi,

  • na primeru energijske piramide pojasni odnose in razmerja med členi prehranjevalne verige,

    		•

    Vaji:

    Opazovanje kroženja snovi v izbranem naravnem okolju.

    Odnosi med organizmi

  • medvrstni (interspecifični) odnosi,

  • odnosi znotraj vrste (intraspecifični odnosi);

    		•

  • na primeru pojasni medvrstne (interspecifične) odnose in odnose znotraj vrste (intraspecifične odnose),

    		•

    Vaja:

    Opazovanje odnosov med organizmi na izbranih primerih.

    Ekosistemi

  • ekosistem,

  • kopenski, vodni antropogen. ekosistem,

  • indikatorski organizmi,

  • biološka analiza ekosistemov,

  • metoda transekta,

  •   lišajska karta,

  • ekološko zaporedje (sukcesija),

  • časovna struktura ekosistemov.

    		•

  • na podlagi primerov razloži skupne značilnosti kopenskih ekosistemov in glavne razlike med njimi,

  • uporabi znanje iz ekologije za razlago vplivov na biotsko raznovrstnost in številčnosti živih bitij,

  • zna sestaviti shemo prehranjevalnih spletov v ekosistemu,

  • opredeli temeljne skupne značilnosti in glavne razlike med ekosistemi,

  • razlikuje med metodami biološke in kemijske analize (na primeru vode, zraka, ta...),

    		•

    Terensko in laboratorijsko delo po lastni izbiri npr.:

    Živi svet prsti.

    Vaja:

    Ponazoritev prehranjevalnih verig in prehranjevalnega spleta.

     

    		  

  • zna izbrati ustrezne biološke metode za ugotavljanje kakovosti voda, zraka in tal (biološka analiza vode, metoda transekta, izdelava lišajske karte),

  • pozna glavne skupine indikatorskih organizmov in po njih določiti stopnjo onesnaženosti izbranega bivališča,

  • sklepa na raznolikost ekosistemov v svetu in pri nas glede na geografsko lego in klimatske značilnosti,

  • na primerih ekosistemov izpostavi posledice človeškega poseganja v prostor,

  • opredeli pojma ekološko zaporedje (sukcesija) in časovna struktura ekosistemov,

    		•

    Terensko in laboratorijsko delo po lastni izbiri npr.:

    Biološka analiza vode;

    Metoda transektov;

    Izdelava lišajske karte.

    Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje

  • demografska eksplozija človeštva,

  • onesnaževanje,

  • degradacija,

  • vnešeni organizmi,

  • polutanti,

  • samoočiščevalna sposobnost,

  • kisli dež,

  • topla greda;

    		•

  • razloži razloge in posledice demografske eksplozije,

  • prepozna glavne vire onesnaževanja zraka in pojasni posledice,

  • razloži pomen gozdov in opredeli razloge za njihovo izginjanje,

  • pojasni posledice uničevanja prsti in zmanjševanje njene plodnosti,

  • na osnovi znanja iz ekologije zna predlagati in ovrednotiti ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic v okolju,

  • na primerih siromašenja biotske raznovrstnosti razloži posledice za izbran ekosistem,

  • na primerih vnesenih organizmov (gospodarskih in ljubiteljskih) v ekosisteme predvidi možne ekološke posledice,

  • opredeli glavne vire onesnaževanja voda in na osnovi znanja iz ekologije pojasni posledice konkretnega onesnaževanja in vplive na vodne ekosisteme,

  • pozna nekaj načinov čiščenja odpadnih voda in pojasni postopek čiščenja odpadne vode v komunalni čistilni napravi,

  • navede nekaj primerov posegov v okolje in posledice neupoštevanja biotskih zakonitosti,

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za zmanjšanje negativnih ekoloških posledic,

    		•

    Dejavnosti v naravnem okolju.

    V izbranem ekosistemu prepozna glavne vire onesnaževanja in ovrednoti negativne posledice za okolje.

    Vaja:

    Dejavnosti v naravnem okolju.

    Varovanje naravne dediščine

  • naravna dediščina,

  • zakonodaja;

    		•

  • opredeli pojem naravna dediščina,

  • razloži pomen varovanja naravne dediščine,

  • pozna najbolj ogrožene ekosisteme in skupine organizmov v Sloveniji in v svetu,

  • zna predlagati rešitve problemov s pomočjo zakonodaje iz varstva narave,

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za varovanje naravne dediščine oziroma za ekološko ustrezno ravnanje

    		•

    Vaja:

    Iskanje rešitve ekoloških problemov s pomočjo zakonodaje na področju varstva narave.

    3.2.4.   IV. MODUL - Biologija človeka (obseg: 70 ur)

    TEMATSKI SKLOP: Biologija človeka (60 ur); (za 140 urni program je 40% izbirnosti vsebin in ciljev)

    Didaktična priporočila:

  • Pri tem modulu naj učitelj v 140 urnem programu po lastni presoji izbere tiste vsebine in cilje, ki so dijakom blizu in so povezani z njihovim strokovnim področjem.

  • Dijake seznanimo z osnovno zgradbo in delovanjem organskih sistemov ter njihovo usklajenost v organizmu. Pri obravnavi poudarjamo funkcionalni vidik. Pojasnjujemo pomen preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva ter higiene.

  • To poglavje so dijaki obravnavali že v 7. razredu osnovne šole ( 70 ur) in že poznajo osnovno terminologijo in dejstva. Osnovnošolsko znanje ponovijo, utrdijo in poglobijo.

  • Učitelj naj vodi dijake tako, da bodo spoznali kavzalnost (vzroke in posledice) pri delovanju svojega organizma.

  • Vaje in laboratorijska dela so namenjena pridobivanju znanja o sebi, zlasti pa o zavedanju lastnega telesa kjer lahko marsikaj spoznamo, če opazujemo lastne reakcije.

  • Velika pozornost naj bo posvečena zdravstveni vzgoji, s katero je modul v celoti usklajen. Prav to znanje je za vsakega izmed nas izredno pomembno. S tem pri predmetu sledimo ciljem, da mora dati biologija tisto znanje in razumevanje bodočemu intelektualcu, ki mu pomaga živeti s svojim telesom in z okoljem.

  • Dejavnosti, ki dajo konkretne predstave o organih, se lahko izvajajo na "mrtvih" organizmih oziroma njihovih delih (volovsko srce, oko itd.).

    		•

    Medpredmetne povezave:

  • Modul je usklajen po šolski vertikali ter z zdravstveno vzgojo, psihologijo in sociologijo (živčni sistem).

  • Modul tudi povezuje znanja iz fizike (vid, sluh, gibala itd.).

    		•


    TEMATSKI SKLOP: BIOLOGIJA ČLOVEKA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    		 POJMI

     

    DEJAVNOSTI

    Celice

    Tkiva

  • vrhnjica, krovno, žlezno in vezivo tkivo

  • opornina, kostnina, hrustančevina, mišičnina,

  • (gladko, skeletno in srčno mišično tkivo), živčnina,

  • (pravo živčno tkivo, oporno živčno tkivo);

    • Dijak:

  • prepozna glavne tipe celic človeškega telesa,

  • na osnovi primerjave vrhnjic, veziv, opornin, mišičnin in živčnin opredeli vlogo posameznih tkiv,

  • prepozna vrhnjice (krovna in žlezna tkiva), veziva in opornine (hrustančevine in kostnine), mišičnine (gladko, skeletno in srčno mišično tkivo) ter živčnine (pravo živčno tkivo in oporno živčno tkivo),

    • Vaja:

    Opazovanje tkiv (mikroskopski preparati ali histološki atlas).

    Organski sistemi

  • organ,

  • organski sistem;

  • razlikuje med organi in organskimi sistemi,

    • Vaja:

    Opazovanje modela ali slike v anatomskem atlasu Zgradba človeškega telesa.

    Koža

  • koža

  • kožne tvorbe

  • bolezni in poškodbe kože

  • pojasni pomen in vlogo kože,

  • skicira zgradbo kože,

  • pojasni funkcijo posameznih kožnih tvorb,

  • razloži pomen negovanja kože in navede osnovne načine njene nege in zaščite,

  • pojasni vzroke in posledice najpogostejših kožnih bolezni in poškodb,

    • Vaja:

    Mikroskopska zgradba kože.

    Okostje

  • okostje,

  • kost,

  • hrustanec,

  • kostenenje (osifikacija),

  • negibljivi kostni stiki,

  • gibljivi kostni stiki,

  • sklep,

  • bolezni in poškodbe kosti in sklepov;

  • pojasni pomen in vlogo okostja,

  • opiše razliko v zgradbi kosti in hrustanca,

  • pozna osnovne dele človeškega okostja,

  • pojasni pomen razlik v lastnostih hrustančnega in kostnega tkiva,

  • pojasni razlike v zgradbi kosti otroka in odraslega človeka ter razlike med okostjem ženske in moškega,

  • razloži kostenenje (osifikacijo),

  • prepozna različne tipe kostnih stikov,

  • pozna zgradbo sklepa,

  • pojasni delovanje sklepa,

  • pozna najpogostejše bolezni in poškodbe kosti in sklepov,

    • Vaja:

    Opazovanje zgradbe človeškega okostja (skelet ali anatomski atlas).

    Vaji:

    Proučevanje zgradbe sklepa (model, opazovanje lastnega telesa).

    Vaja:

    Delovanje sklepov (opazovanje lastnega telesa).

    Mišičje

    Skeletne mišice

  • skeletne mišice,

  • antagonistično delovanje mišic,

  • miozin,

  • aktin,

  • bolezni in poškodbe mišic;

  • pojasni sestavo in delovanje skeletne mišice,

  • prepozna glavne skeletne mišice in opredeli njihovo vlogo pri gibanju,

  • razlikuje glavne skupine skeletnih mišic glede na zgradbo in delovanje,

  • navede najpogostejše poškodbe mišic, značilne za poklic, za katerega se usposablja in pri drugih poklicih in pozna vzroke za poškodbe mišic ter zaščito pred njimi,

  • pojasni pojem gibala,

  • pojasni vlogo mišic za telesno držo in sklepa o vplivu telesne vadbe na organizem,

    • Vaji:

    Opazovanje zgradba skeletne mišice (kuhano kurje meso).

    Ločevanje glavnih mišičnih skupi pri človeku (model, anatomski atlas, lastno telo).

    Regulacijski sistemi

    Hormonalni sistem

  • hormoni

  • hormonalne endokrine žleze

  • hormonalna regulacija

  • ščitnica, obščitnica, trebušna slinavka, češarika, nadledvična žleza, priželjc, spolne žleze, hipofiza

  • hipo- in hipersekrecija

  • bolezni endokrinih žlez

  • ve, kje so v telesu endokočne žleze,

  • pozna pomen in delovanje hormonov,

  • pojasni sistem hormonalne regulacije,

  • pozna nekatere najpogostejše bolezni in nepravilnosti v delovanju endokočnih žlez;

    • Vaji:

    Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov hormonalnih žlez.

    Opazovanje modela endokrinih žlez ali slike v anatomskem atlasu.

    Živčni sistem

  • nevron, dražljaj, vzburjenje

  • sinapsa

  • nevrotransmiterji (adrenalin, acetilholin)

  • refleksni lok

  • somatsko živčevje

  • vegetativno živčevje

  • možgani, hrbtenjača

  • mirovni membranski potencial

  • akcijski potencial

  • poškodbe in bolezni živčevja

  • pojasni pomen in delovanje živčne celice (nevrona), živčnega tkiva in živčnega sistema,

  • definira pojma dražljaj in vzburjenje,

  • pojasni pomen sinapse za prenos vzburjenja,

  • razume pomen refleksnega loka in razloži delovanje,

  • opredeli pomen in vlogo somatskega in vegetativnega živčevja,

  • opiše zgradbo in opredeli vlogo možganov in hrbtenjače,

  • pozna glavne poškodbe in bolezni živčevja in sklepa na posledice za organizem,

  • primerja delovanje hormonalnega in živčnega sistema,

    • Vaja

    Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov prereza hrbtenjače.

    Vaja

    Preverjanje refleksov: stopalni, kolenski, zenični.

    Čutila

  • čutila

  • receptorji: foto-, mehano- kemo- in termoreceptorji

  • čutilo za vid

  • čutilo za okus

  • čutilo za voh

  • čutila v koži

  • čutilo za sluh in za ravnotežje

  • napake in poškodbe čutil

  • pozna pomen in vlogo posameznih čutil,

  • razlikuje med vrstami receptorjev glede na ustrezne dražljaje: foto-, mehano-, termo- in kemoreceptorji,

  • opiše čutilo za vid ter pozna njegovo strukturo, funkcijo in delovanje,

  • pozna najpogostejše okvare vida, njihove vzroke in možne korekcije,

  • pozna zgradbo, vlogo ter delovanje čutila za sluh in za ravnotežje,

  • pozna zgradbo, vlogo ter delovanje čutil za okus in voh,

  • pozna vrste in vlogo čutil v koži,

  • navede najpogostejše poškodbe ter načine varovanja čutil pri njegovem bodočem poklicu,

    • Vaji:

    Sekcija živalskega očesa.

    Delovanje čutil.

    Obtočila

  • obtočila

  • pojasni pomen obtočil za organizem,

    • Vaja:

    Opazovanje modela ali slik, ogled diapozitivov.

    Krvožilje

  • kri

  • krvna plazma, krvna telesca, krvne skupine

  • srce

  • krvne žile:

  • arterije, vene, kapilare

  • krvni obtoki:

  • veliki, pljučni, jetrni

  • ožilje

  • bolezni srca in ožilja;

  • opiše vlogo krvne plazme in krvnih telesc oziroma celic,

  • navede najpomembnejše sisteme krvnih skupin in pojasni možne posledice neskladja krvi različnih oseb,

  • pojasni zgradbo in delovanje srca,

  • razlikuje zgradbo in funkcijo krvnih žil: arterij, ven in kapilar,

  • opiše smer in hitrost pretoka krvi po žilah,

  • razlikuje med velikim in malim krvnim obtokom,

  • pojasni pojem krvni tlak,

  • zna našteti najpogostejše bolezni krvi, srca in ožilja,

  • razloži pomen preventive (pravilne prehrane, telesne vadbe) pri preprečevanju bolezni krvožilja,

    • Vaja:

    Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov krvi.

    Vaji:

    Opazovanje zgradbe srca sesalca (sekcija, model).

    Merjenje utripa srca pri različni obremenitvi.

    Mezgovni sistem

  • mezga, mezgovnica,

  • mezgovni organi (vranica, priželjc, bezgavke),

  • imunski sistem,

  • limfociti,

  • aktivna in pasivna imunost,

  • bolezni mezgovnih organov;

  • pojasni pojem mezga ter opredeli vloge mezgovnega sistema (mezge, mezgovnic, bezgavk, vranice, priželjca),

  • pojasni delovanje in pomen imunskega sistema,

  • pozna vlogo mezgovnega sistema v imunskem sistemu,

  • pojasni povezavo mezgovnega in krvnega sistema,

    • Vaja:

    Opazovanje modela, slik, ogled diapozitivov, filma.

    Dihala

  • dihalna pot,

  • pljuča,

  • pljučni mešički,

  • pljučno dihanje,

  • celično dihanje,

  • bolezni dihal;

  • opredeli vlogo dihal,

  • opiše dihalno pot in vlogo posameznih dihalnih organov (nosne votline, žrela, grla, sapnika in sapnic ter pljuč),

  • pojasni zgradbo in delovanje pljuč,

  • razloži mehanizem pljučnega dihanja,

  • razlikuje med notranjim (kapilarnim) in pljučnim (zunanjim) dihanjem,

  • navede najpogostejše bolezni dihal in njihove vzroke, (škodljivost kajenja, neugodne bivalne in delovne razmere, onesnažen zrak),

    • Vaja:

    Makroskopska zgradba pljuč sesalca (sekcija, model).

    Laboratorijsko delo:

    Določanje količine ogljikovega dioksida v izdihanem zraku.

    Frekvenca dihanja in frekvenca srčnega utripa ob različnih fizičnih obremenitev.

    Prebavila

  • prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje), požiralnik (vratar), želodec, dvanajstnik, tanko črevo (črevesna resica), debelo črevo (slepič), danka,

  • prebava (mehanska, kemijska),

  • prebavne žleze (slinavke, trebušna slinavka, jetra /žolčnik,

  • bolezni prebavil;

  • ob sliki prebavne cevi imenuje posamezne organe in na sebi opiše njihovo lego,

  • opredeli vlogo posameznih delov prebavne cevi pri prebavi,

  • imenuje prebavne žleze in opredeli njihovo funkcijo,

  • pojasni razliko med mehansko in kemijsko prebavo,

  • pojasni pomen ustrezne prehrane,

  • navede najpogostejše bolezni prebavil, njihove vzroke ter načine varovanja pred njimi,

    • Vaja:

    Sledenje grižljaju hrane (opazovanje lastnega telesa.

    Izločala

  • izločala,

  • ledvica,

  • sečna pot (sečevod, sečni mehur, sečnica),

  • regulacija izločanja vode,

  • koža kot izločalni organ,

  • bolezni izločal;

  • imenuje sestavne dele izločal,

  • opiše delovanje in vlogo izločal,

  • opiše zgradbo ledvic s pomočjo slike ali preparata,

  • opiše delovanje in vlogo ledvic,

  • pozna funkcijo izločalnih žlez kože,

  • razume pomen izločanja za organizem,

  • navede najpogostejše bolezni izločal, njihove vzroke, znake ter načine varovanje pred boleznimi,

    • Vaji:

    Sekcija svinjskih ledvic.

    Opazovanje trajnih mikroskopskih preparatov.

    Vaja:

    Opazovanje modela, slik, ogled diapozitivov, filma izločal.

    Spolovila

  • moški spolni organi: moda, semenovod, dodatne žleze, zunanje spolovilo, ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo,

  • spolne bolezni,

  • menstrualni cikel,

  • spolne bolezni;

  • pozna zgradbo in delovanje ženskih in moških spolnih organov,

  • pozna pot semenčic od njihovega nastanka do izliva semena,

  • pozna menstrualni cikel in razume vlogo hormonov, ki ob tem sodelujejo,

  • pojasni vpliv hormonskih sprememb med menstrualnim ciklom na fizično in psihično stanje ženske,

  • razume pomen higiene spolnih organov,

  • pozna vzroke, simptome ter načine varovanja pred okužbo s spolnimi boleznimi;

    • Vaja:

    Opazovanje modela, slik, ogled diapozitivov, filma.

    Razmnoževanje človeka

  • primarni spolni znaki,

  • sekundarni spolni znaki,

  • puberteta,

  • spolna združitev,

  • oploditev,

  • razvoj zarodka, razvoj plodu,

  • preprečevanje zanositve;

  • našteje in pojasni razlike med primarnimi in sekundarnimi spolnimi znaki,

  • razume vpliv hormonskih sprememb na posameznika med puberteto,

  • pojasni pot semenčic in pot jajčeca v ženskih spolnih organih od osemenitve do oploditve,

  • razloži razvoj človeka od spojka do novorojenčka,

  • pozna možnosti preprečevanja zanositve in razume delovanje kontracepcijskih sredstev.

    • Vaja:

    Ogled diapozitivov, filma.od osemenitve do oploditve in razvoj človeka od spojka do novorojenčka.


    TEMATSKA SKLOPA: EVOLUCIJA ČLOVEKA, HUMANA GENETIKA

    TEMATSKa SKLOPA: Evolucija človeka, Humana genetika (10 ur) - za 175 urni program

    Didaktična priporočila:

    Evolucija človeka

  • Poglavje je v učnem načrtu novo in je namenjeno spoznavanju človekovega evolucijskega razvoja.

    		•

    Humana genetika

  • Poglavje nadgrajuje osnovnošolsko znanje (8 razred), je informativno in ne zahteva poglobljenega znanja,

  • Dijake seznanimo z dednimi boleznimi pri človeku. Na osnovi tega znanja dijaki lažje oblikujejo ustrezen odnos do "drugačnih" - ljudi

    		•

    Medpredmetne povezave:

  • usklajeno s sociologijo.

    		•


    TEMATSKI SKLOP: Evolucija človeka

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

     POJMI

     

    DEJAVNOSTI

    Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti

  • primat,

  • učlovečenje,

  • antropogeneza,

  • človečnjak,

  • materialna kultura.

  • zna uvrstiti človeka v kraljestvo živali,

  • razloži stopnje v biotskem razvoju človeka,

  • razloži pojem učlovečenje,

  • seznani se z najvažnejšimi materialnimi kulturami človečnjakov in človeka v svetu in pri nas.

    • Vaja:

    Paeolitska najdišča hominidov v Sloveniji.


    TEMATSKI SKLOP: HUMANA GENETIKA

    INFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    		 POJMI

    DEJAVNOSTI

     

    Dedovanje pri človeku

  • dedovanje spola,

  • dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh),

  • dedovanje hemofilije in barvne slepote,

  • Downov sindrom.

  • pozna osnovne principe dedovanja pri človeku,

  • pozna dedovanje spola in krvnih skupin,

  • razlikuje med normalnim in spremenjenim kariogramom človeka,

  • zna analizirati rodovnik in predvideti genske kombinacije,

  • pozna dedne bolezni človeka,

  • razume pomen genetskega svetovanja pri načrtovanju družine.

    • Vaja:

    Analiza kariograma.

    Vaja:

    Analiza rodovnikov.

    3.2.5.   Praktično delo

    Sestavni del pouka biologije je praktično delo, pri katerem ima dijak možnost opazovanja, eksperimentiranja ter oblikovanja lastnih ugotovitev in posplošitev. Praktično delo sestavljajo vaje ter laboratorijsko in terensko delo. Dijaki pri praktičnem delu načrtujejo, opazujejo, merijo ter zapisujejo podatke. Te uporabijo za poizvedovanje rezultatov, ki jih interpretirajo.

    Vsebine tematskih sklopov Uvod v biologijo, Celica, Osnovni življenjski procesi, Ekologija in Biologija človeka uporabimo kot izhodišče za eksperimentalno in raziskovalno delo dijaka.

    Struktura praktičnega dela

    etape:

    CILJI:

    Samostojno načrtovanje eksperimentov

    Pri dijakih želimo doseči, da znajo:

  • posredovano in lastno idejo preoblikovati oziroma prirediti skladno z načrtovanimi raziskavami,

  • presoditi, kdaj je potrebno narediti eksperiment,

  • napovedati potek eksperimenta in predvideti rezultate,

  • določiti za raziskavo pomembne pogoje,

  • izolirati učinek posameznega raziskovalnega pogoja, kjer je potrebno,

  • izbrati primeren način zbiranja podatkov,

  • izbrati ustrezne aparature, opremo in tehnike,

  • upoštevati varnostni vidik,

    		•

    Zbiranje podatkov

  • ustrezno uporabljati aparature in opremo,

  • natančno opazovati in zbirati podatke glede na zastavljene cilje,

  • opraviti ustrezno število opazovanj in meritev za zagotovitev natančnih sklepov,

  • ponoviti opazovanja in meritve, kadar je to potrebno,

  • dokumentirati podatke v skladu z raziskavo,

    		•

    Analiza podatkov in oblikovanje sklepov

  • interpretirati kvalitativne in kvantitativne podatke,

  • poudariti bistveno,

  • uporabiti rezultate za oblikovanje sklepov,

  • ugotavljati, ali so rezultati skladni s predvidevanji,

    		•

    Razlaga in vrednotenje zbranih podatkov

  • premisliti, ali zbrani podatki zadostujejo za oblikovanje konkretnih sklepov,

  • oblikovati sklepe, jih razložiti in ovrednotiti.

    		•

    Cilji predlaganih laboratorijskih in terenskih del

    1. Mikroskop in mikroskopiranje

    Dijak:

  • se seznani s sestavo in z uporabo svetlobnega mikroskopa,

  • se nauči mikroskopirati,

  • zna pripraviti mokre mikroskopske preparate ter

  • se nauči natančno opazovati in skicirati opazovane objekte.

    2. Živalska in rastlinska celica

    Dijak:

  • pod svetlobnim mikroskopom opazuje velikost, obliko in notranjo zgradbo različnih celic,

  • pripravi mokre preparate rastlinskih in živalskih celic ter

  • s pomočjo svetlobnega mikroskopa primerja preparate rastlinskih in živalskih celic.

    3. Lastnosti celične membrane

    S svetlobnim mikroskopom opazuje rastlinske celice v hipotoničnem in hipertoničnem okolju (plazmoliza in deplazmoliza).

    4. Določanje razširjenosti mikroorganizmov

    Dijak:

  • spozna uporabo enostavne mikrobiološke tehnike,

  • na gojišču mikrobne kolonije določi številčnost mikroorganizmov.

    5. Delovanje enostavnih katalizatorjev

    Na osnovi poskusa z anorganskim in organskim katalizatorjem – encimom - spozna razlike in podobnosti v njihovem delovanju ter

  • ugotavlja vpliv dejavnikov (pH, temperature, velikosti delcev) na delovanje encimov.

    6. Delitev rastlinske celice

    S svetlobnim mikroskopom opazuje in skicira posamezne faze jedrne delitve.

    7. Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika med fotosintezo

    Dijak:

  • s poskusom dokaže sproščanje kisika pri fotosintezi in njegovo porabo pri dihanju,

  • s poskusom ugotovi, da se ogljikov dioksid pri fotosintezi porablja in pri dihanju sprošča,

  • pri poskusu spozna uporabnost indikatorjev.

    8. Kromatografsko dokazovanje rastlinskih barvil

    Izvede papirno kromatografijo rastlinskega izvlečka,

  • ugotavlja prisotnost različnih barvil v zelenih listih.

    9. Proučevanje alkoholnega vrenja

    Opazuje poskus z glivami kvasovkami v anaerobnih razmerah:

  • zazna spremembe in

  • utemeljuje, da nastajata pri alkoholnem vrenju ogljikov dioksid in etanol.

    10.    Kriteriji za razvrščanje živih bitij v sisteme

    Dijak:

  • uporablja enostavne ključe za določanje živih bitij,

  • spoznava najpogostejše glive, rastline in živali obravnavanih ekosistemov ter

  • primerja organizme in ugotavljajo njihovo podobnost in različnost.

    11.    Terensko delo

    Dijak uporablja različne metode dela na terenu:

  • nabira, določa in prepoznava organizme iz konkretnega habitata,

  • opazuje habitate organizmov,

  • primerja različne načine povezanosti organizmov v habitatih,

  • primerja različne ekosisteme med seboj ter

  • spoznava pomen naravne dediščine.

    12.    Živi svet prsti

    Dijak:

  • izkoplje talni profil in določi horizonte prsti ter

  • spozna nekatere metode nabiranja, določanja in prepoznavanja makroskopskih organizmov v prsti.

    13.    Ugotavljanje biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) po metodi transekta

    Dijak:

  • popiše živa bitja, jih določa, prepoznava in poimenuje,

  • ugotavlja številčnost posameznih organizmov in

  • primerja različna popisna mesta med seboj glede na biotsko raznovrstnost.

    14.    Bioindikatorski organizmi v vodnih habitatih

    Popiše organizme ter jih določa in poimenuje,

  • ugotavlja prisotnost izbranih indikatorskih organizmov in sklepa na stopnjo onesnaženosti vodnega habitata.

    15.   Lišaji kot bioindikatorski organizmi

    Dijak:

  • popisuje lišaje na izbranem območju,

  • izdela lišajsko karto izbranega območja ter

  • na osnovi lišajske karte ugotavlja stopnjo onesnaženosti zraka.

    3.3.   DODATNI DEL PROGRAMA

    modul: BIOLOŠKO LABORATORIJSKO IN TERENSKO DELO

    Obseg programa: 35 ur

    Program obsega 15 ur skupnega programa in 20 ur po izbiri, pri čemer so ponujeni trije moduli.

    Skupni del programa

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

     

    		    

  • se nauči mikroskopirati in uporabljati imerzijski objektiv,

  • se nauči uporabljati okularno merilo,

  • spozna tehnike priprave različnih svežih mikroskopskih preparatov,

  • zna pripraviti mokre mikroskopske preparate,

  • se nauči natančno opazovati in skicirati opazovane objekte,

  • se seznani s pripravo trajnih in poltrajnih preparatov,

    		•

    Vaje:

    Imerzijski objektiv.

    Umerjanje okularnega merila.

    Priprava in barvanje svežih mikroskopskih preparatov: rezina, replika, mečkanec, kosmanec in razmaz.

    Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov.

  • imerzijski objektiv,

  • okularno merilo,

  • rezina, mečkanec, kosmanec, razmaz,

  • mokri preparat, poltrajni preparat, trajni preparat.

    		•

  • pozna pripravo enostavnih gojišč,

  • zna prenašati in nacepljati mikroorganizme na gojišča,

  • pozna vrste sterilizacije

  • spozna preprosto tehniko barvanja in pripravo preparatov,

  • prepozna nekatere mikroorganizme,

    		•

    Vaji:

    Priprava enostavnih gojišč.

    Gojenje mikroorganizmov.

    Mikrobiološke tehnike.

  • gojišča: navadni agar, hranljivi agar, pepton,

  • mikrobiološka zanka,

  • sterilizacija.

    		•

  • spozna postopek priprave na terensko delo (organizacijska, izvedbena in vsebinska priprava),

  • zna izbrati in uporabiti ustrezne pripomočke in instrumente za izbrano terensko delo,

  • zna uporabiti (na izbranem primeru) različne metode dela: nabiranje, določanje, prepoznavanje in opazovanje organizmov.

    		•

    Vaji:

    Floristični ali fitocenološki popisi rastlin, gliv in lišajev.

    Metode lova kopenskih in vodnih organizmov.

    Terensko delo.

  • floristični popis, fitocenološki popis,

  • metode lova organizmov.

    		•

    MODUL: LABORATORIJSKO DELO

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

    		      

  • zna uporabljati mikrotom in pripraviti tkivne rezine,

  • spozna postopke barvanja,

  • mikropreparatov,

  • zna pripraviti poltrajni preparat tkivne rezine v glicerin-želatini,

  • zna pripraviti trajni preparat:

  • TOTO preparat vinske mušice ali

  • trajni preparat tkivne rezine,

  • zna interpretirati rezultate,

  • uporabi usvojene tehnike in

  • metode dela pri reševanju

  • konkretnega primera ter

  • izvede kratko "raziskavo", izdela pisno poročilo in nalogo ustno predstavi.

    		•

    Vaji: 

    Priprava poltrajnega preparata.

    Priprava trajnega preparata.

    Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema.

    Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov.

  • poltrajni preparat (tkivna rezina),

  • trajni preparat (TOTO preparat),

  • sterologija.

    		•

    modul: terensko delo

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

     

    		    

  • prouči abiotske dejavnike v izbranem okolju,

  • nabira, določa in prepoznava organizme v izbranih okoljih (travnik, gozd, polje, voda, jame),

  • zna uporabljati osnovne statistične metode za obdelavo podatkov,

  • ugotavlja prisotnost indikatorskih organizmov in sklepa na stopnjo onesnaženosti okolja,

  • zna interpretirati rezultate, uporabi usvojene tehnike

  • in metode dela pri reševanju

  • konkretnega primera ter

  • izvede kratko "raziskavo", izdela pisno poročilo in nalogo ustno predstavi.

    		•

    Vaje:

    Proučevanje abiotskih dejavnikov okolja.

    Metoda transekta.

    Biološka analiza vode.

    Ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka.

    Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema.

    Metode terenskega dela.

  • abiotski dejavniki: T, pH, vlaga, tekstura tal, osvetljenost, kemijska zgradba tal,

  • biotski indeks,

  • saprobna stopnja,

  • lišajska karta, metoda transekta.

    		•

    modul: gojenje organizmov

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

    		      

  • pripravi gojišča za različne organizme,

  • izdela vivarije,

  • zna vzdrževati gojišča / vivarij,

  • uspešno goji rastline in živali,

  • zna interpretirati rezultate, uporabi usvojene tehnike

  • in metode dela pri reševanju

  • konkretnega primera ter

  • izvede kratko "raziskavo", izdela pisno poročilo in nalogo ustno predstavi..

    		•

    Vaje:

    Monokulture živali.

    Akvarij, akvaterarij in terarij.

    Gojenje rastlin.

    Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema.

    Gojitvene tehnike.

  • monokulture,

  • akvarij, terarij,

  • akvaterarij,

  • posodovke, hidroponika, vrtne rastline.

    		•

    • 3.4.   IZBIRNI DEL PROGRAMA

    3.4.1.   IZBIRNI MODUL A. Virusi, glive,cepljivke, rastline (obseg: 35 ur)

    TEMATSKI SKLOPI: VIRUSI, GLIVE,CEPLJIVKE, RASTLINE

    Didaktična priporočila:

  • Glede na usmeritev dijakov naj učitelj tudi prilagaja cilje pouka pri tem modulu. Cilji predstavljajo zgolj okvir in opomnik za učitelja. Učitelju ni obvezno uresničiti vseh navedenih ciljev, lahko jih po lastni presoji dopolni oziroma zamenja.

  • Pri gozdarski usmeritvi naj bo poudarek predvsem na spoznavanju organizmov v gozdu in na njihovih značilnosti ter pomenu za gospodarjenje z gozdovi. Pri tem naj bo poudarek na pomenu biotske raznovrstnosti .

  • Modul predstavlja nadgradnjo, razširitev in poglobitev osnovnega programa Organizacijski tipi živih bitij. Bistveno pri tem je spoznavanje osnovnih gradbenih tipov in organizmov, ne pa sistematika. Modul naj učitelj obarva strokovni usmeritvi primerno.

  • Izhodišče pri tem poglavju naj bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti (zlasti vaje), ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na uporabo Pri tem mora slediti osnovnemu cilju, da dijaki usvojijo znanje z izkušnjo in ne zgolj verbalno. Vaje, ki jih je izvajal v okviru osnovnega programa, naj smiselno nadgradi, poglobi ali razširi.

  • Termin v vajah "prepoznavanje" pomeni, da dijak spozna in to tako, da lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd.

  • Pri tem poglavju je učitelju lahko v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov.

  • Cilji, ki so oblikovani kot "seznani se", pomenijo, da dijak to tematiko sliši, ni pa nujno , da jo tudi zna.

  • Navajanje predstavnikov med pojmi je samo opomnik za učitelja. Učitelj naj pri delu vključuje tiste naravne objekte, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu.

  • Pri prepoznavanju "ogroženih in zavarovanih organizmov" naj učitelj vključuje znane zglede iz bližnje okolice ( na primer: velikonočnica na Boču).

  • Učitelj lahko doseže cilje iz tega vsebinskega sklopa tudi pri terenskem delu. Določevanja s preprostimi ključi naj se dijaki naučijo pri vajah ali pri delu na terenu ob koncu poglavja.

    • Medpredmetne povezave:

  •  strokovni predmeti, geografija, slovenščina (strokovna terminologija).


    • TEMATSKI SKLOPI: VIRUSI, GLIVE,CEPLJIVKE, RASTLINE

    INFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    		 POJMI

     

     

    		 DEJAVNOSTI

    Virusi

  • virus,

  • viroze pri bakterijah, rastlinah, živalih in človeku,

  • steklina, herpes, meningitis;

  • pozna nekaj primerov bolezni, ki jih povzročajo virusi,

  • ve, da virusnih bolezni ne zdravimo z antibiotiki,

  • ve, da človekovo telo tvori protitelesa proti nekaterim virusom,

    		•  

    CEPLJIVKE

  • kok, bacil, spiroheta, vibrio,

  • heterotrofne bakterije: anaerobne, aerobne; gniloživke, zajedalci, simbionti;

  • avtotrofne bakterije: kemosintetske, fotosintetske,

  • vezava zračnega dušika, trohnenje, gnitje, patogene bakterije, bakterije v industriji in kmetijstvu (biotehnologija),

  • bakterijske bolezni: borelioza, kolera itd.; antibiotiki,

  • modrozelene cepljivke - cvetenje jezer;

  • pozna velikost in tipične oblike bakterij,

  • ve, da se bakterije razlikujejo po prehrani in presnovi,

  • spozna hitrost razmnoževanja bakterij ter

  • sklepa o njihovi  raznolikosti in številčnosti,

  • ve, da so bakterije povzročiteljice številnih bolezni, ki

  • jih zdravimo z antibiotiki,

  • pozna modrozelene cepljivke in njihov pomen,

  • seznani se s filogenetskim položajem cepljivk;

    • Vaja:

    Razmaz bakterij iz jogurta.

    GLIVE

  • steljka; hifa, podgobje, plodišče (trosnjak),

  • heterotrofne glive: gniloživke, zajedalke; simbioza, mikoriza,

  • predstavniki gliv,

  • avtotrofni, heterotrofni partner v simbiozi.

  • pozna osnovno zgradbo gliv in opredeli njihov način življenja in prehranjevanja,

  • pozna primere mikorize in razloži njen pomen,

  • pozna predstavnike gliv,

  • ve, da so številne glive gospodarsko pomembne,

    • Vaja:

    Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv.

    Lišaji

  • pionirske združbe, bioindikatorji;

  • skorjasti, listasti, grmičasti lišaji,

  • pozna zgradbo lišajev,

  • razume soodvisnost simbiontskih partnerjev v lišaju,

  • pozna morfološke tipe lišajev,

  • pozna pomen lišajev pri ugotavljanju onesnaženosti zraka;

    • Vaja:

    Prepoznavanje glavnih predstavnikov lišajev.

    RASTLINE

  • steljka - steljčnice; brst - brstnice,

  • nespolno razmnoževanje: razmnoževanje s trosi (tros, trosovnik), vegetativno razmnoževanje (razpad steljke, gomolj, pritlika, zarodni brstič, potaknjenec, cepljenje, tkivna kultura),

  • spolno razmnoževanje: gametangiji, spolne celice, oploditev, spojek,

  • prerod, gametofit, sporofit;

  • pozna osnovne značilnosti rastlin,

  • pojasni pomen rastlin v biosferi,

  • ve, da je rastlinska celica evcita in pozna njeno zgradbo,

  • ve, da so rastline enocelične ali mnogocelične,

  • pozna načine nespolnega razmnoževanja rastlin,

  • pozna spolno razmnoževanje rastlin,

  • ve, da se pri večini rastlin obvezno izmenjujeta spolni in nespolni rod in pozna osnovni princip preroda;

    		•  

    Alge

  • steljka

  • debla in predstavniki: evglena, bračič, kremenaste alge, rdeče alge, volvoks, hlamidomonas, morska solata, morski dežniček; spirogira, parožnice;

  • ve, da so alge steljčnice,

  • prepozna nekatere predstavnike alg in ve, kje živijo,

  • ve, da so zelene alge izvorna skupina za mahove in praprotnice;

    • Vaja:

    Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg.

    Mahovi

  • gradbena tipa: steljkasti in listnati

  • predstavniki mahov: studenčni jetrenjak, šotni mah, lasasti kapičar, zvezdasti mah;

  •  pozna osnovno morfologijo mahov,

  •  razloži, zakaj so organizacijsko med steljčnicami in brstnicami,

  • ve, da je za oploditev mahov potrebna voda,

  • pozna osnovni sistematski skupini mahov in predstavnike,

  • seznani se s filogenetskim položajem mahov;

    • Vaja:

    Prepoznavanje mahov.

    Praprotnice

  • morfološki tipi praprotnic,

  • predstavniki praprotnic: lisičjak, drežica, preslica, orlova praprot, sladka koreninica, glistovnica, jelenov jezik

  • ve, da so praprotnice brstnice,

  • pozna osnovne morfološke tipe praprotnic in predstavnike,

  • ve, da je za oploditev praprotnic potrebna voda,

  • seznani se s filogenetskim položajem praprotnic in ve, kdaj so v geološki preteklosti dosegle višek razvoja,

    • Vaja:

    Prepoznavanje praprotnic.

    Semenke

    Golosemenke

  • korenina, steblo, list

  • cvet (čašni in venčni listi, prašniki, pestič)

  • seme, plod

  • golosemenke, kritosemenke

  • storž - žensko socvetje, moški cvet, pelodno zrno, pelodov mešiček, semenska zasnova, zarodkov mešiček

  • predstavniki: ginko, smreka, jelka, bor, macesen, brin, tisa, cipresa;

  • ve, da so semenke brstnice in večinoma kopenske rastline,

  • pozna seme kot razvojno novost semenk,

  • pozna zgradbo, vloge in razširjanje semen,

  • ve, da je cvet razmnoževalna struktura semenk,

  • pozna delitev semenk v dve organizacijski stopnji;

  •  pozna cvetove golosemenk in ve, kaj je storž,

  • razlikuje med pojmoma oprašitev in oploditev,

  • pozna predstavnike golosemenk;

  • pozna zgradbo cveta in jo poveže z načinom opraševanja,

    • Vaja:

    Prepoznavanje golosemenk.

    Vaja:

    Spoznavanje cvetov in plodov.

    Kritosemenke

  • zvezdast cvet, someren cvet, socvetje

  • vetrocvetnost, žužkocvetnost,

  • razširjanje plodov in semen,

  • razvoj gametofita, dvojna oploditev,

  • družine dvokaličnic in enokaličnic: zlatičevke, rožnice, metuljnice, križnice, kobulnice, bukovke, ustnatice, košarice, lilijevke, ostričevke, trave, kukavičevke,

  • zavarovane in ogrožene semenke;

  • razlikuje med cvetovi in socvetji,

  • ve, iz česa nastane plod, pozna njegovo vlogo in na konkretnih primerih razloži zgradbo in način razširjanja,

  • pozna kriterije za delitev kritosemenk na dvo- in enokaličnice,

  • pozna predstavnike semenk,

  • seznani se z ogroženostjo nekaterih semenk,

  • seznani se s filogenetskim položajem semenk,

    • Vaja:

    Prepoznavanje kritosemenk.

    3.4.2.   IZBIRNI MODUL B. Živali (obseg: 35 ur)

    TEMATSKI SKLOP: ŽIVALI

    Didaktična priporočila:

  • Glede na usmeritev dijakov naj učitelj tudi prilagaja cilje pouka pri tem modulu. Cilji predstavljajo zgolj okvir in opomnik za učitelja. Učitelj ni obvezen uresničiti vseh navedenih ciljev, lahko pa po lastni presoji cilje ustrezno dopolni oziroma zamenja.

    		•

  • Pri gozdarski usmeritvi naj bo poudarek predvsem na spoznavanju gozdnih živali in njihovih značilnosti, ter njihovem pomenu za ustrezno gospodarjenje z gozdovi. Pri tem naj bo poudarek na pomenu biotske raznovrstnosti.

  • Modul predstavlja nadgradnjo, razširitev in poglobitev osnovnega programa Organizacijski tipi živih bitij. Bistveno pri tem je spoznavanje osnovnih gradbenih tipov in organizmov, ne pa sistematika. Modul naj učitelj obarva strokovni usmeritvi primerno.

  • Izhodišče pri tem poglavju naj bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti (zlasti vaje), ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na razpolago. Pri tem mora zasledovati osnovni cilj, da dijaki usvojijo znanje z izkušnjo in ne zgolj verbalno. Vaje, ki jih je izvajal v okviru osnovnega programa naj smiselno nadgradi, poglobi ali razširi.

  • Termin v vajah “prepoznavanje” pomeni, da dijak spozna in to tako, da lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd.

  • Pri tem poglavju je učitelju lahko v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov.

  • Cilji, ki so oblikovani kot “seznani se”, pomenijo, da dijak to tematiko sliši, ni pa nujno , da jo tudi zna.

  • Navajanje predstavnikov med pojmi je samo opomnik za učitelja. Učitelj naj pri delu vključuje tiste naravne objekte, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu.

  • Pri prepoznavanju “ogroženih in zavarovanih organizmov” naj učitelj vključuje znane primere iz bližnje okolice ( na primer: barska sklednica itd.).

  • Učitelj lahko doseže cilje iz tega vsebinskega sklopa tudi pri terenskem delu. Določevanja s preprostimi ključi naj se dijaki naučijo pri vajah ali pri delu na terenu ob koncu poglavja.

    		•

    Medpredmetne povezave:

  • strokovni predmeti, geografija, slovenščina (strokovna terminologija).

    		•

    TEMATSKI SKLOP: ŽIVALI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI

    		 POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    		 POJMI

     

    		 DEJAVNOSTI

    ŽIVALI
    • nespolno razmnoževanje: delitev, brstenje; regeneracija,

    • spolno razmnoževanje: gametogamija, partenogeneza,

    • enospolniki, dvospolniki,

    • spolne žleze (moda in jajčniki)

    • osemenitev, oploditev (zunanja, notranja),

    • ontogenetski razvoj: embrionalni,

    • postembrionalni (neposreden;

    • pojasni pomen živali v biosferi,

    • ve, da je živalska celica evcita z značilno zgradbo,

    • pozna osnovne značilnosti živali,

    • ve, da so živali enocelične ali mnogocelične,

    • pozna načine nespolnega in spolnega razmnoževanja živali,
    		 

     

  • posreden - ličinke)

    •  

     

    Praživali

  • bičkarji, korenonožci, trosovci, migetalkarji

  • predstavniki: vrteljc, bičkar ovratničar, simbiontski bičkarji, amebe, luknjičarke,

  • mreževci, plazmodij, paramecij, zvončica.

  • pozna osnovne značilnosti praživali,

  • razlikuje osnovne skupine praživali in pozna njihove predstavnike,

  • seznani se s filogenetskim položajem praživali;

    • Vaja:

    Prepoznavanje osnovnih skupin praživali.

    Spužve

  • ogrodje spužev

  • predstavniki: prava spužva.

  • pozna osnovne značilnosti spužev,

  • pozna nekaj predstavnikov spužev ,

  • seznani se s filogenetskim položajem spužev;

    • Vaja:

    Prepoznavanje spužev.

    Pravi mnogoceličarji

  • nečlenarji, mnogočlenarji, iglokožci,

  • strunarji.

  • pozna značilnosti pravih mnogoceličarjev,

  • razlikuje med osnovnimi gradbenimi tipi pravih mnogoceličarjev;

    		•  

    Nečlenarske skupine

  • ožigalkarji, ploskavci, valjavci, nitkarji, mehkužci;

  • pozna skupne značilnosti nečlenarskih skupin,

  • razlikuje med glavnimi nečlenarskimi skupinam,

  • seznani se s sorodstvenimi odnosi med nečlenarskimi skupinami;

    		•  

    Ožigalkarji

  • polip, meduza; ožigalka,

  • koralnjaki, trdoživnjaki, klobučnjaki,

  • predstavniki: korale, morska vetrnica,

  • trdoživ, uhati klobučnjak, mesečinka;

  • pozna značilnosti skupine,

  • razlikuje med polipom in meduzo,

  • razloži vlogo ožigalk,

  • pozna osnovne skupine ožigalkarjev in predstavnike;

    • Vaja:

    Prepoznavanje ožigalkarjev.

    Ploski črvi ali ploskavci

  • razvojni krog, glavni in vmesni gostitelj,

  • prilagoditve na parazitizem,

  • načini okužbe,

  • vrtinčarji, sesači, trakulje,

  • predstavniki: metljaj, svinjska trakulja, pasja trakulja;

  • pozna značilnosti skupine,

  • pozna skupine ploskavcev in njihove predstavnike,

  • na shemi razloži razvojni krog trakulje,

  • opiše prilagoditve ploskavcev na parazitski način življenja,

  • pozna možnosti okužbe s paraziti;

    • Vaja:

    Prepoznavanje ploskavcev.

    Valjasti črvi ali valjavci

  • zajedalci, razkrojevalci;

  • kotačniki, gliste,

  • predstavniki: človeška glista, lasnica,

  • pozna značilnosti skupine,

  • pozna skupine valjavcev in njihove predstavnike,

  • pozna pomen glist v naravi;

    • Vaja:

    Prepoznavanje valjavcev.

    Nitkarji

  • nitkarji

  • seznani se s filogenetskim pomenom nitkarjev;

    		•  

    Mehkužci

  • glava, noga, drobovnjak, plašč, plaščna votlina, hišica, lupina, osrčnik,

  • polži, školjke, glavonožci,

  • predstavniki: lazar, polž mlakar, vrtni polž, volek, latvica, leščur, klapavica,

  • bisernica, potočni škržek, brodnik, ligenj, sipa, hobotnica;

  • pozna značilnosti skupine,

  • pozna skupine mehkužcev in njihove predstavnike,

  • ve, da je telesna organizacija mehkužcev najnaprednejša med nečlenarskimi skupinami,

  • na osnovi telesne zgradbe zna sklepati o načinu življenja;

    • Vaja:

    Prepoznavanje mehkužcev.

    Mnogočlenarske skupine

  • kolobarniki, členonožci;

  • pozna osnovne značilnosti mnogočlenarjev,

  • razlikuje kolobarnike od členonožcev,

  • seznani se s sorodstvenimi odnosi med mnogočlenarskimi skupinami;

    •  

    Kolobarniki

  • enakolična členjenost (kolobar), lestvičasta trebušnjača, celomske vrečke, metanefridiji,

  • mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke,

  • predstavniki: morska striga, cevkarji, deževniki, tubifeks, medicinska pijavka;

  • pozna osnovne značilnosti skupine,

  • pozna skupine kolobarnikov in njihove predstavnike,

  • pozna pomen deževnika v biosferi,

  • razume, zakaj je telesna organizacija kolobarnikov med mnogočlenarji preprostejša organizacija;

    • Vaja:

    Prepoznavanje kolobarnikov.

    Členonožci

  • raznolična členjenost, členaste okončine, hitinjača, levitev, vrvičasta trebušnjača, sestavljeno oko, neposreden, posreden razvoj,

  • trokrparji, raki, pajkovci, stonoge, žuželke (nepopolna, popolna preobrazba - buba),

  • skupine in predstavniki: ščipalci (škorpijon), pajki (križevec, črna vdova), suhe južine (matija), pršice (klop - meningitis, borelioza), raki listonožci (vodna bolha), raki vitičnjaki (želodek), višji raki (kozice, postranice, rakovice, jastog, potočni rak), strige, kačice, pražuželke (skakači), krilate žuželke (žuželke z nepopolno preobrazbo: enodnevnice

  • pozna osnovne značilnosti skupine,

  • pozna skupine členonožcev in njihove značilnosti,

  • zna primerjati zlivanje členov v telesne regije pri glavnih skupinah členonožcev,

  • pozna najobsežnejše skupine pajkovcev, rakov, stonog in žuželk ter njihove predstavnike,

  • ve, da so žuželke vrstno najobsežnejša skupina na Zemlji,

  • seznani se s pomenom Ivana Regna in Antona Janše,

  • pozna nekatere zavarovane in ogrožene členonožce,

  • razume, zakaj je telesna organizacija členonožcev med mnogočlenarji naprednejša,

  • zna primerjati telesno organizacijo kolobarnikov in členonožcev ter komentirati pomen teh razlik;

    • Vaja:

    Prepoznavanje členonožcev.

     

    kačji pastirji, kobilice, paličnjaki, strigalice, ščurki, termiti, bogomolke, uši, stenice, listne uši; žuželke s popolno preobrazbo: metulji, hrošči, kožekrilci, dvokrilci, bolhe);

     

     

    Iglokožci

  • zvezdasta somernost, notranje ogrodje,

  • morske lilije, kačjerepi, morski ježki,

  • morske zvezde, brizgači;

  • pozna osnovne značilnosti skupine,

  • pozna skupine iglokožcev in njihove predstavnike,

    • Vaja:

    Prepoznavanje iglokožcev.

    Strunarji

  • hrbtna struna, hrbtenjača, škržno črevo, sklenjeno krvožilje, rep, členjeno mišičje,

  • brezglavci, plaščarji, vretenčarji;

  • pozna značilnosti strunarjev,

  • pozna osnovne skupine strunarjev;

    		•  

    Brezglavci

  • predstavnik:škrgoustka;

  • pozna značilnosti brezglavcev,

  • pozna škrgoustko in ve, da predstavlja osnovni tip telesne organizacije strunarjev;

    		•  

    Plaščarji

  • plašč, obškržno črevo, stok,

  • kozolnjaki;

  • pozna plaščarje in njihove predstavnike,

    		•  

    Vretenčarji

  • hrbtenica, lobanja, parne okončine, večplastna povrhnjica, sklenjeno krvožilje, centralni živčni

  • sistem (možgani), škrge, pljuča,

  • obloustke, hrustančnice, kostnice, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci;

  • pozna značilnosti vretenčarjev,

  • pozna glavne skupine (razrede) vretenčarjev,

  • razume telesno organizacijo vretenčarjev kot najnaprednejšo med strunarji,

  • zna primerjati razrede in komentirati razlike;

    • Vaja:

    Prepoznavanje in primerjanje vretenčarskih skupin.

    Obloustke

  • brezčeljustni vretenčarji, neparne plavuti, hrustančasto ogrodje,

  • predstavnik: piškur;

  • pozna značilnosti skupine,

  • pozna predstavnika obloustk,

  • ve, da so obloustke najpreprostejša skupina vretenčarjev;

    		•  

    Hrustančnice

    Kostnice

  • koščene luske, plavuti, škržno ogrodje, vzdušni mehur, pobočnica,

  • predstavniki in skupine: morski psi, skati, pljučarice, resoplavutarice, moderne kostnice;

  • pozna osnovne značilnosti hrustančnic in kostnic,

  • pozna predstavnike hrustančnic in kostnic;

    • Vaja:

    Prepoznavanje hrustančnic in kostnic.

    Dvoživke

  • dvojni krvni obtok, preobrazba, neotenija,

  • repate dvoživke, brezrepe dvoživke,

  • predstavniki: pupek, človeška ribica, močerad,zelena žaba, sekulja, rega, krastača, urh;

  • pozna značilnosti dvoživk,

  • pozna osnovne skupine dvoživk in njihove predstavnike,

  • pozna življenjski cikel dvoživk,

  • seznani se z izvorom dvoživk,

  • pozna nekatere ogrožene predstavnike dvoživk;

    • Vaja:

    Prepoznavanje dvoživk.

    Plazilci

  • luske, poikilotermnost, amniotsko jajce,

  • mezozoiski plazilci, krokodili, želve, kuščarji, kače,

  • predstavniki: močvirska sklednica, martinček, slepec, pozidna kuščarica, navadni gož, belouška, gad, modras;

  • pozna značilnosti plazilcev,

  • pozna osnovne skupine plazilcev in njihove predstavnike,

  • seznani se z izvorom plazilcev,

  • razume, zakaj so bili plazilci prvi vretenčarji, neodvisni od vodnih bivališč,

  • pozna nekatere ogrožene in zavarovane predstavnike;

    • Vaja:

    Prepoznavanje plazilcev.

    Ptice

  • perje, kljun, homeotermnost, gnezdenje, oglašanje, selitve,

  • predstavniki in skupine: noj, ujede, plojkokljuni, kure, golobi, kukavice, pingvini, plezalci, pevci;

  • pozna značilnosti ptic,

  • pozna osnovne skupine ptic in njihove predstavnike,

  • seznani se z izvorom ptic,

  • pozna nekatere ogrožene in zavarovane predstavnike;

    • Vaja:

    Prepoznavanje ptic.

    Sesalci

  • dlaka, zobovje, dojenje - skrb za zarod,

  • stokovci, vrečarji, placentalni seslci,

  • predstavniki: kljunaš, kenguru, žužkojedi, prvaki, netopirji, zajci, zveri, glodalci, plavutonožci, kopitarji, trobčarji , kiti.

  • pozna značilnosti sesalcev,

  • pozna osnovne skupine sesalcev in njihove predstavnike,

  • seznani se z izvorom in razvojem sesalcev,

  • pozna nekatere ogrožene in zavarovane predstavnike.

    • Vaja:

    Prepoznavanje sesalcev.

    3.4.3.   IZBIRNI MODUL C. Dedovanje in evolucija (obseg: 35 ur)

    TEMATSKA SKLOPA: DEDOVANJE in Evolucija

    Didaktična priporočila:

    Modul je pomemben za osebnostno rast dijakov. Cilji predstavljajo zgolj okvir in opomnik za učitelja. Učitelju ni obvezno uresničiti vseh navedenih ciljev, lahko pa jih po lastni presoji ustrezno dopolni oziroma zamenja.

  • Modul nadgrajuje osnovnošolsko znanje (8. razred) in ima informativni, povezovalni ter vzgojni značaj.

  • Pri njem naj bi povzeli vsa tista spoznanja o razvoju, ki so jih dijaki pridobili že pri prejšnjih vsebinah.

  • Z mnogimi stvarmi se dijak le seznani, ni pa mu jih treba znati. Njihov pomen je zlasti v spoznanju, kako je človek naravo razumel v preteklosti in kako jo razume danes. Pri tem naj dijaki spoznavajo, da so mnoga gledanja le hipotetična.

  • Vzgojni značaj se kaže v razumevanju razvojnosti, postopnosti razvoja in v spoznanju, da je tudi človek s svojim delovanjem del narave in njenega razvoja.

  • Laboratorijsko delo Pasterjev poskus naj učitelj izpelje v obliki demonstracije.

  • Poglavje Humana genetika seznani dijake z dednimi boleznimi pri človeku. Na osnovi tega znanja dijaki lažje oblikujejo ustrezen odnos do "drugačnih" - ljudi z dednimi boleznimi.

  • Celotni modul zasleduje cilj, da mora dijak dobiti uporabno znanje za življenje.

    		•

    Medpredmetne povezave:

  • Strokovni predmeti, naravoslovje (kemijo, fiziko, geografijo) in družboslovje (zgodovino, psihologijo, sociologijo).

    		•

    TEMATSKA SKLOPA: DEDOVANJE IN EVOLUCIJA

    INFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

    		 POJMI

     

    		 DEJAVNOSTI

    DEDOVANJE

    Mendlovi zakoni dedovanja.

    Križanje.
    • križanje, dedovanje,

    • Mendlovi zakoni,

    • dedna in nededne spremembe,

    • fenotip, genotip,

    • dominantno-recesivno dedovanje,

    • kodominantno dedovanje,

    • monohibridno, dihibridno križanje,

    • testno križanje,

    • vezano dedovanje, spolno vezano dedovanje;

    • pozna Mendlove zakone dedovanja in pomen križanja,

    •  z dogajanji med mejozo razloži zakonitosti dedovanja,

    •  razlikuje med dednimi in nedednimi spremembami,

    •  pozna razmerje med genotipom in fenotipom,

    • razlikuje med dominantno-recesivnim in kodominantnim dedovanjem in zna na osnovi ustreznih podatkov predvideti vrste genotipov in fenotipov pri potomcih ter razmerja med njimi,

    • razlikuje med monohibridnim in dihibridnim križanjem in zna na osnovi ustreznih podatkov predvideti vrste genotipov in fenotipov pri potomcih ter razmerja med njimi,

    • razloži testno križanje,

    • razloži spolno vezano dedovanje ter pozna nekaj primerov,

    • razloži pojem vezano dedovanje,

     

    Vaja:

    Mono- in dihibridno križanje.

    Vaja:

    Spolno vezano dedovanje.

    Vaja:

    Različni primeri dedovanja.

    HUMANA GENETIKA

    Dedovanje pri človeku

  • mejoza, haploidnost, diploidnost,

  • gametogeneza: spermatogeneza, oogeneza,

  • alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti,

  • spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih,

  • dedovanje spola,

  • dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh),

  • dedovanje hemofilije in barvne slepote,

  • pozna potek mejoze in razume njen pomen,

  • poveže mejozo z gametogenezo,

  • razume pojem alel,

  • razume pojma fenotip in genotip,

  • pozna osnovne principe dedovanja,

  • pozna dedovanje spola pri človeku,

  • razloži dedovanje krvnih skupin,

  • razlikuje med normalnim in spremenjenim kariogramom človeka,

  • zna analizirati rodovnik in predvideti genske kombinacije,

  • pozna dedne bolezni človeka,

  • razume pomen genetskega svetovanja pri načrtovanju družine.

    • Vaja:

    Analiza kariograma.

    Vaja:

    Analiza rodovnikov.

    EVOLUCIJA

    Kemoevolucija in bioevolucija

  • evolucija, bioevolucija (biotska evolucija),

  • biogeneza, abiogeneza,

  • Pasteur;

  • definira in razloži pojem evolucija,

  • opiše in pojasni Pasteurjev poskus,

  • pozna pojma abiogeneza in biogeneza,

  • ve, da obstajajo različne hipoteze o nastanku in izvoru živih bitij,

  • pozna evolucijski pomen fotosintetskih organizmov;

    • Laboratorijsko delo:

    Pasteurjev poskus.

    Razvojna teorija

  • Lamarck, Darwin,

  • razvojni nauk, razvojna teorija;

  • seznani se z različnimi pogledi na razvoj živega sveta v preteklosti,

  • seznani se z bistvom razvojne teorije živih bitij;

    		•  

    Dokazi (izkazi) za evolucijo

  • dokaz (izkaz ) za evolucijo,

  • fosili, živi fosili,

  • homologni, analogni organi,

  • rudimenti, atavizmi (praznak),

  • progresija, regresija,

  • divergenca, konvergenca;

  • pozna pojem dokaz (izkaz) za evolucijo,

  • seznani se z najpomembnejšimi dokazi za evolucijo,

  • opredeli pomen fosilov za razumevanje evolucije,

  • na primerih razloži dokaze za evolucijo, ki izhajajo iz primerjalne anatomije, embriologije,biogeografije in biokemije,

  • na primerih razloži homologijo in analogijo organov,

  • na primerih razloži konvergenco, divergenco, progresijo in regresijo;

    • Vaja:

    Primerjava vretenčarskih zarodkov (slikovnogradivo).

    Vaja:

    Flora in fauna celin (slikovnogradivo).

    Genetske osnove za evolucijo

  • populacija, genski sklad, frekvenca alelov,

  • klon, čista linija,

  • žlahtnjenje;

  • na primerih razloži pojma populacija in genski sklad in frekvenca alelov,

  • pozna vpliv mutacij s selekcijo na genski sklad;

  • uporabi znanje za razlago načinov vzgoje sort in pasem,

  • razume pojma klon in čista linija,

  • našteje nekaj načinov kloniranja in pozna njihov gospodarski pomen;

    		•  

    Selekcija

  • adaptacija, selekcija,

  • naravni izbor, umetni izbor;

  • na primerih razloži pojme adaptacija, selekcija, naravni in umetni izbor, dejavniki izbora,

  • pozna primere umetnega izbora;

    		•  

    Speciacija

  • speciacija,

  • raznolikost osebkov iste vrste;

  • na zgledih razloži pojma vrsta in speciacija,

  • pozna raznolikost osebkov iste vrste in razloži njen pomen;

    • Laboratorijsko delo:

    Variabilnost znotraj vrste

    Evolucija človeka

    Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti

  • primat,

  • učlovečenje,

  • antropogeneza,

  • človečnjak,

  • materialna kultura.

  • zna uvrstiti človeka v kraljestvo živali,

  • našteje značilnosti primatov,

  • razloži pojem učlovečenje,

  • seznani se z najvažnejšimi materialnimi kulturami človečnjakov in človeka v svetu in pri nas.

    • Vaja:

    Paeolitska najdišča hominidov v Sloveniji.

    3.4.4.   IZBIRNI MODUL D. Zgradba in delovanje rastlin (obseg: 35 ur)

    TEMATSKA SKLOPA: ZGRADBA in DELOVANJE RASTLIN

    Didaktična priporočila:

    Glede na usmeritev dijakov naj učitelj prilagaja cilje pouka. Cilji predstavljajo zgolj okvir in opomnik za učitelja. Učitelju ni obvezno uresničiti vseh navedenih ciljev, lahko pa jih po lastni presoji ustrezno dopolni oziroma zamenja.

  • Pri gozdarski usmeritvi naj bo poudarek predvsem na zgradbi in delovanju gozdnih rastlin in njihovih značilnostih (olesenitev, razmnoževanje, hormonalna regulacija itd.) ter njihovem pomenu za ustrezno gospodarjenje z gozdovi.

    		•

  • Modul predstavlja nadgradnjo, razširitev in poglobitev osnovnega programa Organizacijski tipi živih bitij. Modul naj učitelj obarva strokovni usmeritvi primerno.

  • Izhodišče pri tem poglavju naj bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti (zlasti vaje), ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na razpolago. Pri tem mora zasledovati osnovni cilj, da dijaki usvojijo znanje z izkušnjo in ne zgolj verbalno. Vaje, ki jih je izvajal v okviru osnovnega programa, naj smiselno nadgradi, poglobi ali razširi.

  • Učitelj lahko doseže nekatere cilje iz tega vsebinskega sklopa tudi pri terenskem delu.

    		•

    Medpredmetne povezave:

  • strokovni predmeti, kemija.

    		•

    TEMATSKA SKLOPA: ZGRADBA IN DELOVANJE RASTLIN

    INFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI IN SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VSEBINE

     

    POJMI

     

    		   DEJAVNOSTI

    Rastline

  • evcita,

  • brstnice;

  • pozna osnovne značilnosti rastlin,

  • pojasni pomen rastlin v biosferi,

  • ve, da je rastlinska celica evcita in pozna njeno zgradbo,

  • ve, da so rastline enocelične ali mnogocelične,

  • ve, da so semenke brstnice in večinoma kopenske rastline,

    •  

    Korenina

  • povrhnjica, skorja, žila (vodovodni del, sitasti del,

  • kambij)

  • rastni del: koreninski vršiček, koreninska čepica, rastno tkivo,

  • srkalni del: koreninski lasek,

  • prevajalni del,

  • glavna korenina, stranske korenine, šopaste korenine,

  • pozna zgradbo korenine,

  • razloži vloge korenine,

  • pozna različne tipe koreninskih sistemov,

  • pozna preobražene korenine in njihove vloge,

  • pozna podobnosti in razlike med koreninami enokaličnic in dvokaličnic;

    • Vaja:

    Spoznavanje korenin.

     

  • tipi korenin: nadomestne, zračne, oprijemalne, oporne, srkalne, koreninski gomolj,

  • koren

    •  

     

    Steblo

  • povrhnjica, stebelne žile, stebelni parenhim, stržen

  • stebelni vršiček, stebelni popek (brst)

  • olesenitev: les, lubje, skorja, kambijski obroč, letnica, branika

  • preobražena nadzemna stebla: stebelna vitica, stebelni trn, živica, stebelni gomolj,

  • preobražena podzemna stebla: korenika, stebelni

  • gomolj, čebulica;

  • pozna zgradbo stebla,

  • pozna vloge stebla,

  • pozna rast stebla,

  • pozna razlike med zelnatim in olesenelim steblom,

  • pozna proces sekundarne debelitve,

  • pozna preobražena stebla in njihove vloge;

  • pozna podobnosti in razlike med stebli enokaličnic in dvokaličnic;

    • Vaja:

    Spoznavanje stebel.

    List

  • listna ploskev, listno dno, pecelj,

  • oblike listne ploskve, listni rob,

  • povrhnjica (listna reža), listna sredica ( stebričasto,

  • gobasto tkivo), listna žila,

  • klični listi, luskolisti, listni trni, listne vitice, cvetni listi,

  • žilnatost lista: vzporedna žilnatost, mrežasta žilnatost,

  • vedno zelene rastline, listopadne rastline;

  • pozna zunanjo zgradbo lista,

  • pozna notranjo zgradbo lista,

  • pozna vloge lista,

  • pozna preobražene liste in njihove vloge;

  • pozna podobnosti in razlike med listi enokaličnic in dvokaličnic;

  • ve, da imajo listi omejeno življenjsko dobo;

    • Vaja:

    Spoznavanje listov.

    Transport snovi po rastlini

  • transport po sitastih ceveh,

  • transport po vodovodnih ceveh,

  • vsrkavanje,

  • transpiracija;

  • razloži transport snovi po rastlini in ga poveže z zgradbo,

  • razume transpiracijo in njen pomen,

  • pozna vloge transporta snovi po rastlini;

    •  Laboratorijsko delo:

    Transport snovi pri rastlinah.

    Fotosinteza

  • avtotrofnost, fotosinteza,

  • pretvorba svetlobne energije v kemijsko,

  • substrati (H2O, CO2) in produkti (glukoza, kisik) fotosinteze,

  • svetlobne reakcije, temotne reakcije,

  • fotosintetska barvila (klorofil , karoteni, ksantofili),

  • kromatografija, kromatogram;

  • pojasni pomen fotosinteze za življenje na Zemlji,

  • ve, za katere skupine organizmov je značilna fotosinteza,

  • razume, da je bistvo fotosinteze pretvarjanje svetlobne energije v kemijsko,

  • pozna substrate in produkte fotosinteze,

  • pozna osnovno enačbo fotosinteze,

  • ve, da sestoji fotosinteza iz dveh med seboj povezanih sklopov reakcij,

  •  ve, da se v svetlobnem sklopu svetlobna energija pretvarja v kemijsko in da se ta v temotnem sklopu porabi za sintezo glukoze,

  • ve, da je kisik stranski produkt fotosinteze,

  • ve, da se velik del glukoze pretvori v škrob,

  • ve, da fotosintezo omogočajo fotosintetska barvila, ki so v kloroplastih,

  •  zna našteti fotosintetska barvila in pozna njihov pomen,

  • spozna metodo kromatografije,

  • na konkretnih primerih razloži, kje v organizmu poteka fotosinteza in kaj se dogaja z njenimi produkti,

  • pozna pomen ogljikovih hidratov kot enega izmed osnovnih virov energije za živa bitja,

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na potek fotosinteze;

    • Laboratorijski deli:

    Fotosinteza in dihanje rastlin.

    ali

    Barvila v zelenih listih.

    Razmnoževanje, rast in razvoj

  • storž - žensko socvetje, moški cvet, pelodno zrno, semenska zasnova,

  • cvet (čašni in venčni listi, prašniki, pestič)

  • zvezdast cvet, someren cvet, socvetje,

  • oprašitev: vetrocvetnost, žužkocvetnost,

  • oploditev

  • seme, plod,

  • razširjanje plodov in semen,

  • golosemenke, kritosemenke,

  • prerod, gametofit, sporofit;

  • vegetativno razmnoževanje: gomolj, pritlika, zarodni brstič, potaknjenec, cepljenje, tkivna kultura,

  • ve, da je cvet razmnoževalna struktura semenk,

  • pozna cvetove golosemenk in ve, kaj je storž,

  • pozna zgradbo cveta kritosemenk in jo poveže z načinom opraševanja,

  • pozna podobnosti in razlike med cvetovi enokaličnic in dvokaličnic,

  • razlikuje med cvetovi in socvetji,

  • razlikuje med pojmoma oprašitev in oploditev,

  • pozna zgradbo, vlogo in razširjanje semen,

  • pozna delitev semenk v dve organizacijski stopnji,

  • ve, iz česa nastane plod, pozna njegovo vlogo in na konkretnih primerih razloži zgradbo in način razširjanja,

  • pozna osnovno načelo preroda,

  • ve, da se pri semenkah obvezno izmenjujeta spolni in nespolni rod,

  • pozna načine vegetativnega razmnoževanja rastlin in pozna primere praktične uporabe,

  • pozna razvoj rastline od semena do semena,

  • pozna predstavnike semenk,

    • Laboratorijsko delo:

    Zgradba cveta.

    Vaja:

    Spoznavanje semen in plodov.

    Laboratorijsko delo:

    Razvoj rastlinskega zarodka.

    Vaja:

    Prepoznavanje semenk.

     

  • seme: semenska lupina, rezervna hrana,

  • kalček,

  • kalitev, vplivi na kalitev, kalivost;

  • seznani se z ogroženostjo nekaterih semenk;

    •  

    Rastlinski hormoni

    • avksini, giberelini, citokinini, abscizini, eten,

    • fotoperiodizem,

    • stratifikacija, kalivost;

    • pozna rastlinske hormone in njihove učinke,

    • ve, da so rastlinski hormoni uporabni v gospodarstvu,

    • ve, da svetloba vpliva na cvetenje in rast rastlin,

    • pozna stratifikacijo semen in njen pomen,

    • spozna različne načine gibanj pri rastlinah in njihov pomen;

     

    Laboratorijsko delo:

    Delovanje rastlinskih hormonov.

    Laboratorijsko delo:

    Gibanja pri rastlinah.

    Dodatek

    • mikoriza,

    • dušikove bakterije,

    • mesojede rastline.
    • na primerih razloži mikorizo in pozna njen biološki in gospodarski pomen,

    • pozna pomen in vlogo dušikovih bakterij,

    • pozna nekaj mesojedih rastlin in njihovo prehrano.

     

    		  

    4. SPLOŠNA DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Osnovno vodilo pri pouku biologije naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se odraža v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in v njegovem osebnem razvoju.

    Učni načrt je ciljno naravnan. V katalogu znanj so navedeni cilji posameznih poglavij. Ker se cilji ujemajo z vsebino in je ta s cilji tudi opredeljena, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji naj pri svojem delu od dijakov ne zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj. V katalogu znanj so tudi posebej navedeni pojmi, ki jih mora dijak poznati, razumeti, znati uporabljati ali drugače usvojiti.

    Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne biološke metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike (mikroskopiranje, uporaba indikatorjev, priprava preparatov...) in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje...). Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k odgovorrnemu odnosu do živih bitij.

    4.1. I. MODUL - UVOD V BIOLOGIJO, CELICA, OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI

    Uvod v biologijo

    Izhodišče pri tem poglavju je dejstvo, da so dijaki v osnovni šoli že usvojili znanje, ki ga opredeljujejo operativni cilji. Znanje naj poglobijo in vzpostavijo nove miselne zveze. Vodimo jih tako, da bodo sami prišli do spoznanj in zaključkov na osnovi osnovnošolskega znanja in na osnovi lastnih izkušenj iz vsakdanjega življenja.

    Celica

    Celico obravnavamo kot samostojen sistem in kot sestavni del večceličnega organizma. Dijaki osvojijo osnove o zgradbi in delovanju celice. Pri tem jih ne obremenjujemo z množico strokovnih izrazov.

    Osnovni življenjski procesi

    V poglavju Osnovni življenjski procesi dijaki primerjajo vrenje, fotosintezo in dihanje ter poznajo povezave med njimi. Dijakov ne obremenjujemo z podrobnostmi.

    Pri tem poglavju velja, da naj dijaki čim več spoznanj pridobijo z izkušnjo pri dejavnostih. Iz tega naj sklepajo o procesih in pojavih ter njihovem pomenu.

    Pri pojmih ostajamo na ravni zapisanih pojmov. To pomeni, da so navedeni pojmi zadnji v hierarhiji podrobnosti. Če je v pojmovni mapi zapisan svetlobni sklop reakcij, potem to pomeni, da ne pozna drugih podrobnosti o teh procesih. Pri vseh procesih ostajamo na ravni osnovne formule.

    Bistven poudarek pri procesih je na njihovem pomenu in ne njihovem poteku.

    Drugi bistven poudarek naj bo na povezanosti življenjskih procesov.

    4.2.   II. MODUL - ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

    Dijake seznanimo z različnimi sistemi živih bitij ter kriteriji za razvrščanje živih bitij. Poudarimo bistvene značilnosti in razlike med organizmi posameznih višjih taksomov, s podrobnostmi pa jih ne obremenjujemo. Naučimo jih uporabljati dihotomne ključe ob konkretnih primerih.

    Izhodišče pri tem poglavju naj bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti - zlasti vaje, ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na uporbo. Pri tem mora zasledovati osnovni cilj, da dijaki usvojijo znanje z izkušnjo in ne zgolj verbalno.

    Pri tem poglavju je lahko učitelju v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov.

    Termin v vajah "prepoznavanje" pomeni, da dijak spozna določene organizme tako, da jih lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd.

    Cilji, ki so oblikovani kot "seznani se", pomenijo, da dijak to tematiko sliši, ni pa nujno, da jo tudi zna.

    Navajanje predstavnikov v pojmovnih mapah je samo opomnik za učitelja. Učitelj naj pri delu vključuje tiste naravne objekte, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu.

    Pri prepoznavanju "ogroženih in zavarovanih organizmov" naj učitelj vključuje znane primere iz bližnje okolice (na primer: barska sklednica, človeška ribica, ogrožanje dvoživk ob gradnjah avtocest - akcije za varovanje itd).

    4.3.   III. MODUL - EKOLOGIJA

    Dijakom razložimo pojme ekologija, varovanje okolja in varovanje narave. Pri tem izhajamo iz domačega okolja. Izpostavljamo interdisciplinarni vidik problematike. Osnovne ekološke pojme pojasnimo na posameznih primerih. Na podlagi poznavanja zgradbe in delovanja ekoloških sistemov vzbujamo pri dijakih zavest o neizogibni medsebojni povezanosti med organizmi in neživo naravo. Pri tem temeljito obdelamo samo en ekosistem, ostale ekosisteme obdelamo informativno.

    Pri obravnavi ekosistemov poudarimo pomen kroženja snovi ter pretoka energije in informacij

    4.4.   IV. MODUL - BIOLOGIJA ČLOVEKA

    To poglavje so dijaki obravnavali že v 7. razredu osnovne šole (70 ur) in že poznajo osnovno terminologijo in dejstva.

    Dijaki naj najprej osnovnošolsko znanje ponovijo, utrdijo in poglobijo.

    Učitelj naj vodi dijake tako, da bodo spoznali kavzalnost (vzroke in posledice) pri delovanju lastnega organizma.

    Vaje in laboratorijska dela so namenjena pridobivanju znanja o sebi, zlasti pa zavedanju lastnega telesa in spoznanju, da lahko marsikaj spoznamo, če opazujemo lastne reakcije.

    Velika pozornost naj bo posvečena zdravstveni vzgoji, s katero je modul v celoti usklajen. Prav to znanje je za vsakega izmed nas izredno pomembno. S tem pri predmetu zasledujemo cilj, da mora biologija dati tisto znanje in razumevanje bodočemu izobražencu, ki mu pomaga živeti s svojim telesom in z okoljem.

    Dejavnosti, ki dajo konkretne predstave o organih, se lahko opravljajo na "mrtvih" organizmih oziroma njihovih delih (volovsko srce, oko itd.).

    Učitelj ima pri poglavju Biologija človeka v 140 urnem programu na voljo za 40% večji obseg ciljev in vsebin, kot jih lahko pri pouku realizira. Za njihovo realizacijo bi potreboval 60 ur. Učitelj naj iz ponujenih ciljev in vsebin izbire le tiste, ki so glede na dijakovo strokovno usmeritev najustreznejši in jih lahko realizira v 35. urah.

    4.5.   IZBIRNI MODULI

    Didaktična priporočila so zapisana pred vsakim modulom.

    Praktično delo

    Bistveni sestavni del pouka biologije predstavlja praktično delo dijakov. Praktično delo sestavljajo vaje ter laboratorijska in terenska dela. Kot laboratorijska in terenska dela so tista praktična dela, ki po svoji zasnovi ustrezajo raziskovalnemu delu. Gre za kompleksnejše poskuse, iz katerih dijaki izdelajo poročila. Pri pripravi poročil se dijaki usposabljajo za:

  • načrtovanje opazovanj in poskusov,

  • izbiro ustreznih metod dela in ustreznega postopka,

  • iskanje, odbiranje in povezovanje informacij pri reševanju teoretičnih problemov,

  • pravilno, sistematično, strnjeno in natančno strokovno izražanje,

  • oblikovanje grafičnih prikazov, kot so skice, tabele in grafi ter

  • pravilno navajanje uporabljenih virov.

    Vaje so namenjene ilustraciji, prepoznavanju, urjenju veščin, utrjevanju in pridobivanju konkretnih predstav. O vajah dijakom ni potrebno pisati poročil.

    Pri delu vzbujamo etičen odnos do živih bitij in odgovornost do narave.

    5. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

    Učni cilji so postavljeni za celostni razvoj učenčeve osebnosti - od pridobivanja znanja in spretnosti do oblikovanja vrednostnega sistema o sebi in svetu.

    5.1. SPLOŠNI CILJI PREVERJANJA ZNANJ

    Dijak mora:

  • znati postavljati hipoteze in razpravljati o njih;

  • znati pojasniti pojme, dejstva in zakonitosti s področij celica, osnovni življenjski procesi, organizacijski tipi živih bitij, ekologija in biologija človeka,

  • znati proučevati izbrane življenjske procese in pojave,

  • biti sposoben oblikovati z iskanjem in proučevanjem sodobna spoznanja o zgradbi in delovanju žive narave,

  • biti sposoben povezovati znanja s področja biologije z drugimi naravoslovnimi ter družboslovnimi in tehniškimi znanji,

  • biti sposoben prepoznavati ekološke probleme v okviru svoje stroke,

  • znati opazovati in učinkovito ter varno raziskovati,

  • znati posploševati in uporabljati pridobljena spoznanja,

  • biti sposoben upoštevati pridobljeno biološko znanje za zavzeto varovanje okolja ter

  • razumeti medsebojne povezanosti med živimi bitji.

    Preverjanje znanja iz biologije obsega tri ravni:

    A. znanje in razumevanje,

    B. zajemanje in obdelava podatkov ter

    C. eksperimentalne veščine.

    A. ZNANJE IN RAZUMEVANJE

    Dijaki naj poznajo in razumejo:

  • naštete biološke pojave, zakonitosti, dejstva, definicije, pojme in teorije,

  • tehnike laboratorijskega in terenskega dela s pripomočki in aparaturami,

  • varnostne ukrepe pri delu v laboratoriju in na terenu,

  • vplive biološkega in tehnološkega poseganja v okolje ter njihove posledice za okolje in družbo ter

  • načine primernega ravnanja z živimi bitji oziroma naravo.

    Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto začenjajo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razloži, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj, naštej.

    B. ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV

    Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafično, numerično):

  • poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov,

  • preoblikovati informacije iz ene oblike v drugo,

  • smiselno uporabiti podatke,

  • smiselno razložiti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose,

  • postavljati napovedi in hipoteze,

  • reševati probleme s povezovanjem znanja iz različnih bioloških poglavij ter drugih predmetov in

  • uporabiti znanje v novih situacijah: zastaviti nove probleme, kritično analizirati, navesti razloge za in proti.

    Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto začenjajo z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, določi, razloži, uporabi, poveži, primerjaj.

    C. EKSPERIMENTALNE VEŠČINE

    Dijaki naj znajo:

  • načrtovati raziskave in/ali ovrednotiti metode ter predlagati možne izboljšave raziskav,

  • spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja,

  • oblikovati poročilo o eksperimentalnem delu (razložiti in ovrednotiti eksperimentalna opazovanja in podatke) in jih interpretirati ter

  • uporabljati tehnike laboratorijskega in terenskega dela ter pripomočke in aparature ter pri tem slediti navodilom, kjer je to potrebno.

    Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo te spretnosti, se pogosto nanašajo na prenos znanja na zglede. Pri odgovorih na vprašanja in reševanju problemov pri preverjanju sposobnosti in veščin morajo dijaki znanje logično in deduktivno uporabiti v novi situaciji.

    5.2.   MINIMALNI STANDARDI ZNANJ

    TEMATSKI SKLOP UVOD V BIOLOGIJO

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

    		    

  • opredeli mesto biologije v znanosti in njen pomen za vsakdanjem življenju,

  • poveže biološka spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih ter tehniških ved in znanosti,

    		•

    Biologija kot znanost in veda.

  • veda,

  • znanost,

  • stroka;

    		•

  • opredeli raziskovalni problem in postavi hipotezo glede na izbrano laboratorijsko delo,

  • zna poiskati informacije v zvezi z načrtovanjem biološkega poskusa in jih uporabiti,

  • opredeli razliko med dejstvom in podatkom,

  • pozna razliko med hipotezam, teorijo, naukom in zakonom,

    		•

    Načrtovanje biološke raziskave.

  • dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon,

  • znanstveni problem,

  • laboratorijsko delo,

  • terensko delo;

    		•

  • prepozna posamezne značilnosti živih bitij

  • je seznanjen z etičnimi načeli pri delu z organizmi in pri poseganju v naravo,

  • razume soodvisnosti živih bitij,

    		•

    Značilnosti živega.

  • celična organizacija, individualnost, presnavljanje, dražljaj, spremenljivost, rast, prilagodljivost, staranje,

  • razmnoževanje, umrljivost,

  • celovitost narave,

  • raznolikost narave;

    		•

  • pozna sestavo in uporabo svetlobnega mikroskopa,

  • zna pripraviti mokri mikroskopski preparate in

  • zna mikroskopirati ter natančno opazovati in skicirati opazovane objekte.

    		•

    Mikroskopiranje.

  • svetlobni mikroskop

  • mokri mikroskopski preparat;

    		•

    TEMATSKI SKLOP: CELICA

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

     

  •  

    		•

  • definira pojem celice,

  • pozna osnovno zgradbo celice,

  • razlikuje med zgradbo prokariotske in evkariotske celice,

  • razlikuje med zgradbo rastlinske in živalske celice,

    		•

    Celica - osnovna življenjska enota.

  • prokariotska celica,

  • evkatiotska celica,

  • zgradba celice;

    		•

  • razlikuje med plazmolizo in deplazmolizo pri rastlinski celici,

  • usvoji pojem selektivne prepustnosti celične membrane,

  • razlikuje med pasivnim in aktivnim transportom,

    		•

    Zgradba in vloga celične membrane.

  • celična membrana,

  • pasivni in aktivni transport,

  • plazmoliza in deplazmoliza;

    		•

  • pozna osnovno zgradbo in vlogo celične stene,

    		•

    Celična stena.

  • celična stena;

    		•

  • pozna osnovno sestavo citoplazme,

    		•

    Citoplazma.

  • citoplazma;

    		•

  • na sliki ali shemi celice prepozna celične strukture in organele,

  • razloži pomen jedra za celico,

  • opredeli vlogo kromosomov,                   

  • pojasni pojma haploidnost in diploidnost,

    		•

    Celični organeli.

    Celično jedro.

  • vakuola, plastid mitohondrij,

  • ribosom,

  • celično jedro,

  • haploidnost, diploidnost;

    		•

  • razloži način povezovanja nukleotido, na modelu ali shemi nukleotidne verige,

  • ob shemi DNK razloži njeno zgradbo,

  • razloži podvojevanje DNK in pozna njegov pomen,

  • pojasni pomen mutacij za življenje,

  • pozna mutagene dejavnike,

  • definira pojme gen, kromosom, genom,

    		•

    Nukleinske kisline

  • nukleinska kislina,

  • nukleotid,

  • nukleotidna veriga,

  • polinukleotid,

  • DNK (DNA) ,

  • gen, kromosom, genom,

  • mutacija;

    		•

  • opredeli pojem mitoza,

  • razlikuje stopnje celične delitve,

  • pojasni temeljno razliko med mejozo in mitozo,

  • zna opredeliti, kje v organizmu poteka mejoza.

    		•

    Delitev

  • celična delitev

  • mitoza

  • mejoza;

    		•

    TEMATSKI SKLOP: OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • opredeli pomen molekul ATP pri energijskih dogajanjih v celici,

  • pojasni proces prenosa energije v celici,

    		•

    Energijsko bogate molekule

  • ATP;

    		•

  • prepozna razlike in podobnosti v delovanju anorganskega in organskega katalizatorja-encima,

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov,

  • zna razložiti pomen encimov v celicah,

    		•

    Encimi

  • encim,

  • katalizator;

    		•

  • pozna vrenje kot proces biokemijskih in energijskih pretvorb,

  • ve, da so v procesu vrenja udeleženi encimi,

  • ve, da se pri energijskih dogajanjih sprošča toplota,

  • razlikuje med alkoholnim, ocetno- kislinskim in mlečno- kislinskim vrenjem,

    		•

    Vrenje

  • vrenje,

  • alkoholno, mlečnokislinsko in ocetnokislinsko vrenje,

  • anaerobnost,

  • biotehnologija;

    		•

  • pojasni pomen vezave ogljikovega dioksida in vode med fotosintezo za rastlino,

  • ve, da v procesu fotosinteze tvorita glukoza ter kisik kot stranski produkt,

  • pozna dejstvo, da se del svetlobne energije pretvori v kemijsko energijo ogljikovih hidratov, del pa se je sprosti kot toplota,

  • pojasni pomen fotosinteze za živa bitja na Zemlji,

  • pozna pomen ogljikovih hidratov kot enega osnovnih virov energije za živa bitja,

  • na osnovi rezultatov kromatograma sklepa, da so v zelenih rastlinah različna barvila,

  • pojasni vlogo klorofila in kloroplastov pri fotosintezi,

    		•

    Fotosinteza

  • fotosinteza,

  • kloroplast,

  • fotosintetsko barvilo,

  • klorofil;

  • kromatogram

  • avtotrofen organizem

  • svetlobna energija;

    		•

  • opredeli pojem celično dihanje,

  • pojasni pomen celičnega dihanja za živa bitja,

  • primerja avtotrofne organizme s heterotrofnimi ter pojasni podobnosti in razlike pri oskrbi z energijo in njeni porabi,

  • pojasni vlogo mitohondrijev pri celičnem dihanju.

    		•

    Celično dihanje.

    Povezanost življenjskih procesov.

  • celično dihanje,

  • aerobnost,

  • mitohondrij,

  • heterotrofen organizem;

    		•

    TEMATSKI SKLOP: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

    		    

  • na osnovo opazovanja opiše zgradbo tkiv, organov in organskih sistemov mnogoceličnega organizma,

  • našteje razlike med eno- in mnogoceličnimi organizmi,

    		•

    Nivoji notranje organizacije

  • celica, tkiva, organi, organski sistemi, organizem,

  • enoceličnost,

  • mnogoceličnost;

    		•

  • pozna strokovne kriterije za razvrščanje organizmov v sisteme,

  • ob primerjanju zgradbe različnih živih bitij ugotovi morfološke podobnosti in razlike med njimi ter jih zna razvrstiti v sistem,

  • definira pojem vrsta in pozna višje taksonomske enote,

    		•

    Sistemi živih bitij

  • vrsta,

  • rod,

  • družina,

  • red,

  • razred,

  • deblo,

  • kraljestvo;

    		•

  • pozna osnovne značilnosti virusov,

  • na primeru sheme bakteriofaga pojasni osnovno zgradbo virusov,

  • razloži princip razmnoževanja virusov,

  • pozna način okužbe, njene posledice ter zaščito pred okužbo z virusom HIV,

    		•

    Virusi

  • virusi,

  • virus HIV,

  • patogenost;

    		•

  • ob konkretnih primerih delovanja mikroorganizmov sklepa o njihovi raznolikosti in številčnosti,

    		•

    Mikroorganizmi

  • mikroorganizem;

    		•

  • pojasni značilno zgradbo in velikost prokariotske celice,

  • pojasni pomen bakterijskih razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi,

  • pozna vsaj tri primere patogenih bakterij,

  • pozna pomen modrozelenih cepljivk v naravi,

    		•

    Prokarioti

    CEPLJIVKE

  • prokariotska celica,

  • bakterije,

  • aerobnost in anaerobnost,

  • razkrojevalec,

  • modrozelene cepljivke,

    		•

  • pojasni bistvene razlike med prokariotsko in evkariotsko celico,

    		•

    Evkarioti

  • evkariotska celica;

    		•

  • na konkretnem primeru razloži princip mikorize in opredeli njen pomen za oba partnerja,

  • razloži bioindikatorski pomen lišajev,

    		•

    GLIVE

    Lišaji

  • glive, mikoriza,

  • bioindikator,

  • steljka,

  • lišaji;

    		•

  • prepozna glavne predstavnike alg, mahov, praprotnic in semenk domačega okolja,

  • na konkretnem primeru ugotovi pripadnost rastlin deblu oziroma poddeblu,

  • opredeli skupne značilnosti živih bitij, ki pripadajo posamezni taksonomski enoti,

  • pojasni pomen rastlin za življenje ostalih živih bitij na Zemlji,

    		•

    RASTLINE

  • alge,

  • mahovi,

  • praprotnice,

  • semenke,

  • vegetativni organ,

  • reproduktivni organ;

    		•

  • pozna nekaj predstavnikov večjih taksonomskih enot živali,

  • prepozna osnovne živalske skupine praživali, spužev, mehkužcev, nečlenarjev, kolobarnikov, členonožcev, iglokožcev in vretenčarjev,

  • na konkretnih primerih ugotovi pripadnost živali večji taksonomski enoti,

  • pojasni pomen živali za življenje ostalih živih bitij na Zemlji.

    		•

    ŽIVALI

  • enoceličarji: praživali,

  • spužve,

  • nečlenarji: mehkužci,

  • mnogočlenarji:

  • kolobarniki,

  • členonožci,

  • maločlenarji:

  • glokožci,

  • strunarji: vretenčarji;

    		•

    TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

    		    

  • opredeli pojem narava,

  • opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za vsakdanje življenje,

  • opredeli pojem življenjski prostor in življenjska združba,

  • našteje nekaj neživih in nekaj živih dejavnikov ter pojasni njihov pomen v ekosistemu,

  • pojasni pojma habitat in ekološka niša,

    		•

    Osnovni pojmi iz ekologije.

  • narava,

  • ekosistem,

  • življenjski prostor,

  • neživi dejavniki,

  • žividejavniki,

  • življenjska združba,

  • okolje, habitat,

  • ekološka niša;

    		•

  • opredeli glavne lastnosti populacije,

  • opredeli pojem ekološko ravnovesje,

  • opredeli pojem nosilnost okolja,

  • predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju,

  • uporabi znanje iz ekologije populacij in utemelji podobnosti in razlike med človeško in živalskimi populacijami,

    		•

    Ekologija populacij.

  • populacija,

  • ekološko, ravnovesje,

  • nosilnost okolja;

    		•

  • razloži pojme proizvajalec, potrošnik in razgrajevalec,

  • izdela shemo prehranjevalne verige in prehranjevalnega spleta,

  • opredeli vlogo in mesto človeka na izbranem primeru prehranjevalnega spleta,

  • razloži kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu na primeru prehranjevalne verige ter prehranjevalnega spleta,

    • Kroženje snovi in pretok energije v naravi.

  • proizvajalec, potrošnik,

  • razgrajevalec,

  • prehranjevalna veriga,

  • prehranjevalni splet,

  • energijska piramida;

    		•

  • pojasni medvrstne odnose in odnose znotraj vrste,

    		•

    Odnosi med organizmi.

  • medvrstni odnosi znotraj vrste;

    		•

  • skupne značilnosti kopenskih ekosistemov in glavne razlike med njimi na primerih razloži,

  • opredeli temeljne skupne značilnosti in glavne razlike med ekosistemi,

  • sklepa na raznolikost ekosistemov pri nas glede na geografsko lego in klimatske značilnosti,

  • na primerih ekosistemov izpostavi posledice človeškega poseganja v prostor,

    		•

    Ekosistemi.

  • ekosistem,

  • kopenski, vodni ter antropogeni, ekosistemi,

  • indikatorski organizmi,

  • ekološko zaporedje,

  • časovna struktura ekosistemov;

    		•

  • prepozna glavne vire onesnaževanja in predvidi posledice za okolje,

  • navede nekaj primerov posegov v okolje in posledice neupoštevanja biotskih zakonitosti,

  • opredeli možne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic za okolje na osnovi znanja iz ekologije,

    		•

    Glavni ekološki problemi.

  • onesnaževanje,

  • degradacija;

  • vnešeni organizmi,

  • polutanti,

  • samoočiščevalna sposobnost;

    		•

  • opredeli možne ukrepe za varovanje naravne dediščine oziroma za ekološko ustrezno ravnanje na osnovi znanja iz ekologije.

    		•

    Varovanje naravne dediščine.

  • naravna dediščina;

    		•

    TEMATSKI SKLOP: BIOLOGIJA ČLOVEKA (za 140 urni program 40 % izbirnost)

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

    		    

  • definira pojem tkivo,

  • definira pojma organ in organski sistem,

  • našteje organske sisteme človeškega telesa,

    		•

    Tkiva. Organi.

    Organski sistemi.

  • tkiva v človeškem telesu,

  • organi in organski sistemi;

    		•

  • pojasni pomen in vloge kože,

  • opiše zgradbo kože,

  • pozna kožne tvorbe in kožne žleze,

  • razloži pomen nege in zaščite kože ter vzroke in posledice najpogostejših kožnih bolezni in poškodb,

    		•

    Koža.

  • vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem,

  • zgradba kože, kožne tvorbe, kožne žleze,

  • nega kože, kožne bolezni in poškodbe;

    		•

  • pojasni pomen in vloge okostja,

  • pozna in poimenuje osnovne dele človeškega okostja,

  • pozna razlike med hrustancem in kostjo,

  • prepozna različne tipe kostnih stikov,

  • pozna zgradbo in delovanje sklepov,

  • pozna najpogostejše bolezni in poškodbe kosti in sklepov,

    		•

    Okostje.

  • vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov,

  • kosti glave, trupa in okončin,

  • kostni stiki: negibljivi in gibljivi,

  • poškodbe in bolezni kosti in sklepov;

    		•

  • pozna vlogo skeletnih mišic,

  • ve, kako deluje mišično vlakno in mišica,

  • pozna delovanje glavnih skeletnih mišic,

  • navede najpogostejše poškodbe mišic in vzroke zanje,

    		•

    Mišičje.

    Skeletne mišice.

  • skeletne mišice

  • mišično vlakno, mišica,

  • delovanje skeletnih mišic,

  • bolezni in poškodbe mišic;

    		•

  • ve, kateri so regulacijski sistemi,

  • pozna pojem homeostaza,

    		•

    Regulacijski sistemi.

  • hormonalni in živčni sistem,

  • homeostaza;

    		•

  • definira pojem endokrina žleza,

  • pozna pomen hormonov,

  • pozna endokrine žleze človeka in zna opisati njihov položaj v telesu,

  • poimenuje hormone in žleze, ki jih izločajo,

  • pozna nekatere najpogostejše bolezni in nepravilnosti v delovanju hormonalnih žlez,

    		•

    Hormonalni sistem.

  • endokrina žleza,

  • hormon, hormonalna regulacija,

  • ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika, spolne žleze, hipofiza;

    		•

  • pojasni pomen živčne celice, živčnega tkiva in živčnega sistema,

  • loči pojma dražljaj in vzburjenje,

  • pozna delovanje živčevja,

  • razloži delovanje refleksnega loka,

  • pozna somatsko in vegetativno živčevje,

  • pozna zgradbo centralnega živčevja,

  • pozna najvažnejše poškodbe in bolezni živčevja,

    		•

    Živčni sistem.

  • živčna celica, tkivo,

  • dražljaj in vzburjenje,

  • refleksni lok,

  • somatsko in vegetativno živčevje,

  • možgani (možgansko deblo, mali in veliki možgani), hrbtenjača,

  • poškodbe in bolezni živčevja;

  • pozna pomen in vlogo zunanjih čutil,

  • razlikuje glavne vrste receptorjev,

  • pozna osnovno strukturo, funkcijo in delovanje čutil,

  • pozna vzroke za najpogostejše poškodbe in bolezni čutil ter načine za varovanje čutil,

    		•

    Čutila.

  • vloga zunanjih čutil,

  • vrste receptorjev: foto-, mehano- kemo-, termoreceptorji,

  • čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži;

    		•

  • pojasni pomen obtočil za organizem,

    		•

    Obtočila.

  • pomen obtočil

    		•

  • pozna pomen krvožilja in našteje sestavne dele,

  • opiše sestavine krvi in njihove funkcije,

  • pozna krvne skupine,

  • pojasni zgradbo in delovanje srca,

  • razlikuje zgradbo in funkcijo krvnih žil,

  • zna opisati, kako teče kri po telesu,

  • ve, kaj je krvni tlak,

  • zna našteti najpogostejše bolezni krvi, srca in ožilja in razume pomen preventivnega varovanja,

    		•

    Krvožilje.

  • kri, srce, krvne žile,

  • kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine,

  • srce,

  • krvne žile : arterije, vene, kapilare,

  • telesni, pljučni krvni obtok,

  • bolezni srca in ožilja, krvni tlak;

    		•

  • pozna pomen mezgovnega sistema,

  • pozna sestavne dele mezgovnega sitema,

    		•

    Mezgovni sistem.

  • mezga,

  • mezgovni organi (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke) ;

    		•

  • pojasni pomen imunskega sistema,

  • pozna pojma antigen in protitelo,

  • primerja aktivno in pasivno imunost,

  • razume reakcijo organizma na okužbo z virusom HIV,

    		•

    Imunski sistem.

  • imunski sistem,

  • antigen, protitelo,

  • aktivna in pasivna imunost;

    		•

  • opredeli vloge dihal,

  • pozna zgradbo dihal,

  •  razlikuje med celičnim in pljučnim dihanjem,

  • pozna pomen hemoglobina za prenašanje kisika in ogljikovega dioksida v organizmu,

  • navede pogoste bolezni dihal in vzroke zanje,

    		•

    Dihala.

  • dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice),

  • pljuča: zgradba in delovanje,

  • bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka);

    		•

  • razume pomen prebavil in pozna njihovo zgradbo,

  • pozna vlogo in lego posameznih odsekov prebavne cevi,

  • pozna prebavne žleze in njihove funkcije,

  • razlikuje med mehansko in kemijsko prebavo,

  • navede najpogostejše bolezni prebavil, vzroke zanje ter načine varovanja pred boleznimi,

    		•

    Prebavila.

  • mehanska in kemična prebava,

  • prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje) požiralnik, želodec, tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepič), danka,

  • prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra,

  • bolezni prebavil (ustrezna prehrana);

    		•

  • pozna dele izločal, njihovo zgradbo in vlogo,

  • opiše zgradbo in delovanje ledvic,

  • navede vzroke in najpogostejše bolezni izločal,

    		•

    Izločala.

  • sečna pot: ledvica, sečevod, sečni mehur, sečnica,

  • ledvica (skorja, sredica, kotanja, sečna cevka),

  • bolezni sečnih organov;

    		•

  • pozna vloge in zgradbo ženskih in moških spolnih organov,

  • pozna menstrualni cikel in hormonske spremembe med menstrualnim ciklom,

  • pozna pomen higiene spolnih organov,

  • pozna vzroke in simptome spolnih bolezni ter načine varovanja pred okužbo z njimi,

    		•

    Spolovila.

  • moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo,

  • ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo,

  • menstrualni cikel,

  • spolne bolezni,

  • higiena spolnih organov;

    		•

  • pozna primarne in sekundarne spolne znake,

  • pozna vpliv hormonskih sprememb v obdobju pubertete,

  • pojasni pot semenčic in jajčeca v spolnih organih od spolne združitve do oploditve,

  • pozna razvoj osebka od spojka do poroda,

  • se zaveda odgovornosti in možnosti pri načrtovanju družine.

    		•

    Razmnoževanje človeka.

  • primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki,

  • puberteta,

  • spolna združitev, osemenitev, oploditev,

  • zarodek, plod,

  • zanositve, nosečnost, porod,

  • načrtovanje družine;

    		•

    TEMATSKI SKLOP: Evolucija človeka (za 175 urni program)

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

     

    		  

  • zna uvrstiti človeka v kraljestvo živali,

  • našteje nekaj značilnosti primatov,

  • pozna stopnje v biotskem razvoju človeka,

  • pozna pojem učlovečenje;

    		•

    Evolucija človeka

  • primat,

  • učlovečenje,

  • človečnjak;

    		•

    TEMATSKI SKLOP: humana genetika (za 175 urni program)

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

    		    

  • pozna mejozo in njen pomen,

  • razume pojem alel,

  • razume pojma fenotip in genotip,

  • pozna osnovne princip dedovanja,

  • pozna dedovanje spola pri človeku,

  • razloži dedovanje krvnih skupin,

  • pozna primere dednih bolezni človeka

  • pozna pomen genetskega svetovanja pri načrtovanju družine;

    		•

    Humana genetika

  • mejoza,

  • alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti,

  • spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih,

  • dedovanje spola,

  • dedovanje krvnih skupin;

    		•

    5.3. NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    5.3.1.   Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja

    Pri predmetu biologija preverjamo znanje na 3 možne načine:

  • ustno,

  • pisno in

  • preverjanje praktičnega dela (delo in izdelki).

    5.3.2.   Priporočeni načini preverjanja in ocenjevanja

    Priporočamo, da učitelji preverjajo z vsemi možnimi načini preverjanja in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno, kjer dijak lahko na najustreznejši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.

    Dijak je opravi obveznosti pri pouku biologije takrat, ko je usvojil minimalne standarde znanja.

    Učitelj oceni delo in poročila iz laboratorijskih in terenskih del po kriterijih, ki so navedena v poglavju Kriteriji za vrednotenje znanja.