Sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 38. seji, 19. 10. 2000
VSEBINA
6. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA
8. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
9. VIRI IN LITERATURA ZA DIJAKE IN UČITELJE
"Geografska izobrazba omogoča, da se posameznik zave vpliva svojih dejanj oziroma ravnanja družbenega okolja ter da s pomočjo najnovejših informacij in veščin ter na temelju okoljevarstvene etike sprejema odločitve, ki ne zanemarjajo okolja!"
Geografija je v programu turistični tehnik predmet, ki mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira ter razume ožje in širše življenjsko okolje. Poleg tega ter ga vzgaja, da bi to okolje znal tudi pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato to znanje nujno potrebuje vsak mlad človek pred zaposlitvijo ali pred nadaljnjim izobraževanjem na kateri koli stopnji.
Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati prihodnjim »upravljavcem sveta« temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.
Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.
Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.
Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnost dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.
Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in vsakodneven utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne dogodke. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogodke v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah, kot je npr. varovanje zdravega okolja. Ravno zato pri spoznavanju fizično in družbeno geografskih pojavov in procesov navajamo primere z območja Slovenije! S tem dijaki pridobijo novo znanje in obenem poglobijo znanje iz zadnjega razreda OŠ, v katerem so se seznanili z osnovnimi geografskimi značilnostmi Slovenije.
Pouk geografije je v določenih temah zasnovan na značilnih problemih posameznih regij sveta. S tem dijaki spoznavajo medsebojno prepletenost in součinkovanje vseh geografskih dejavnikov v okolju v katerem živimo, obenem pa poglabljajo znanje iz osnovne šole!
Problemsko zasnovan pouk omogoča učitelju večjo kreativnost in nazornost pouka geografije, ki s tem pridobiva tudi na aktualnosti! Uporaba statističnih metod dela nadalje krepi korelacijo pouka geografije z ostalimi učnimi predmeti.
Navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšim neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku na terenu posvečamo veliko pozornost, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.
Geografija v programu turistični tehnik poteka od 1. do 4. letnika. V 1. letniku dijaki pridobijo temeljna znanja iz obče geografije. Poudarek je na znanjih in veščinah, ki jih bodo uporabljali pri svojem kasnejšem poklicu. V 2. letniku so teme iz regionalne geografije sveta, pri čemer so poudarki na deželah, ki so turistično bolj zanimive. V 3. letniku so teme iz Evrope in Slovenije v njej, v 4. pa sledi geografska predstavitev Slovenije s poudarkom na uporabi znanj v turistične namene. Pri regionalni geografiji sveta
Vsebinska razporeditev tem je naslednja:
VSEBINE UCNEGA NACRTA |
Število ur |
A. OBCA GEOGRAFIJA |
70 |
1. UVOD - predmet preučevanja geografije |
|
|
|
2. FIZICNA GEOGRAFIJA |
|
2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE |
|
|
2. 2 POVRŠJE ZEMLJE |
|
|
2.3 VREME IN PODNEBJE |
|
|
2. 4 PRST |
|
|
2. 5 RASTLINSTVO |
|
|
2. 6 VODOVJE |
|
|
3. DRUŽBENA GEOGRAFIJA |
|
3. 1 PREBIVALSTVO |
|
|
3. 2 NASELJA |
|
|
4. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI CLOVEKA |
|
4. 1 KMETIJSTVO |
|
|
4. 2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA |
|
|
4. 3 PROMET |
|
|
4. 4 TURIZEM |
|
|
5. STROKOVNA EKSKURZIJA |
|
B. REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA |
70 |
1 AZIJA |
|
|
2 AFRIKA |
|
|
3 LATINSKA AMERIKA |
|
|
4 SEVERNA AMERIKA |
|
|
5 AVSTRALIJA IN OCEANIJA |
|
|
6 POLARNA OBMOČJA |
|
|
7. STROKOVNA EKSKURZIJA |
|
C. REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE |
70 |
1. UVOD |
|
|
2. GEOGRAFSKE ZNACILNOSTI EVROPE |
|
2. 1 ZGRADBA IN POVRŠJE EVROPE |
|
|
2. 2 PODNEBJE |
|
|
2. 3 PRST IN RASTLINSTVO |
|
|
2. 4 VODOVJE |
|
|
3. SODOBNI GEOGRAFSKI POJAVI IN PROCESI V EVROPI |
|
|
4. REGIJE EVROPE, NJIHOV GOSPODARSKI POMEN IN RAZVOJNI PROBLEMI |
|
4.1 SEVERNA EVROPA - NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRŽAVE |
|
|
4.2 ZAHODNA EVROPA - GOSPODARSKE IN POLITICNE VELESILE |
|
|
4.3 JUŽNA EVROPA - SREDOZEMSKA CIVILIZACIJA IN TURIZEM |
|
|
4.4 SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE IN SLOVENIJA V NJEM |
|
|
4.5 JUGOVZHODNA EVROPA – PREBIVALSTVENA PESTROST IN POLITIČNA NENEMIRNOST |
|
|
4.6 VZHODNA EVROPA – POKRAJINSKA PROSTRANSTVA |
|
|
5. SLOVENIJA V EVROPI |
|
|
6. STROKOVNA EKSKURZIJA |
|
D. SLOVENIJA – DRUŽBENOGEOGRAFSKE IN POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI |
62 |
1. UVOD |
|
|
2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE |
|
|
3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNACILNOSTI SLOVENIJE |
|
3. 1 PREBIVALSTVO |
|
|
3.2 NASELJA |
|
|
3.3 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO |
|
|
3. 4 ENERGETIKA IN SUROVINE |
|
|
3. 5 INDUSTRIJA |
|
|
3. 6 PROMET |
|
|
3. 7 TURIZEM |
|
|
3.8 REGIONALNA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA V SLOVENIJI |
|
|
4. GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENSKIH POKRAJIN |
|
4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE |
|
|
4.2 SLOVENSKE ALPE – GORSKI MOST Z EVROPO |
|
|
4.2.1 JULIJSKE ALPE |
|
4.2.2 KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE |
|
4.2.3 KARAVANKE |
|
4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA – SRCE SLOVENIJE |
|
|
4.3.1 ZAHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
4.3.2 VZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
4.3.3 SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
4.3.4 LJUBLJANSKA KOTLINA |
|
4.4 SLOVENSKO PRIMORJE – OKNO NA MORJE |
|
|
4.4.1 FLIŠNE REGIJE |
|
4.4.2 KRAŠKE REGIJE |
|
4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA - KRAŠKE ZNAMENITOSTI |
|
|
4.5.1 VISOKE DINARSKE PLANOTE |
|
4.5.2 NIZKE DINARSKE PLANOTE NOTRANJE SLOVENIJE (NIZKI DOLENJSKI KRAS) |
|
4.6 SUBPANONSKA SLOVENIJA – VINOGRADNIŠKA GRICEVJA IN PLODNE RAVNINE |
|
|
4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU |
|
|
|
|
4. STROKOVNA EKSKURZIJA |
Dijaki:
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
Dijak: |
Dijak zna: |
Dijak: |
1.UVOD |
|
|
|
|
|
2. FIZIČNA GEOGRAFIJA |
||
|
|
|
3. DRUŽBENA GEOGRAFIJA |
||
|
|
4. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI |
||
|
|
|
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
Dijak: |
Dijak zna: |
Dijak: |
B. REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA |
|
|
|
|
1 AZIJA |
||
|
|
s pomočjo tematskih kart, statističnih in grafičnih podob ovrednoti gospodarsko usmerjenost in razvitost izbranih držav Azije v svetovnem merilu
|
2 AFRIKA |
||
|
|
|
3 LATINSKA AMERIKA |
||
|
|
|
4. SEVERNA AMERIKA |
||
|
|
6. AVSTRALIJA |
||
|
|
|
7. POLARNA OBMOČJA |
||
|
|
|
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
Dijak: |
Dijak zna: |
Dijak: |
EVROPA |
||
|
|
|
SEVERNA EVROPA |
||
|
|
|
ZAHODNA EVROPA |
||
|
|
|
JUŽNA EVROPA |
||
|
|
|
SREDNJA EVROPA |
||
|
|
|
JUGOVZHODNA EVROPA |
||
|
|
|
VZHODNA EVROPA |
||
|
|
|
5. SLOVENIJA V EVROPI |
||
|
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
Dijak: |
Dijak zna: |
Dijak: |
SLOVENIJA – DRUŽBENOGEOGRAFSKE IN POKRAJINSKE ZNAČILNOSTI |
||
1. UVOD |
||
|
|
2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE |
||
|
|
|
3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE |
||
|
|
|
4. GEOGRAFSKI PROBLEMI SLOVENSKIH POKRAJIN |
||
|
|
4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE |
||
|
4.2 SLOVENSKE ALPE - GORSKI MOST Z EVROPO |
||
|
|
4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA - SRCE SLOVENIJE |
||
|
|
4.4 SLOVENSKO PRIMORJE - OKNO NA MORJE |
||
|
|
4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA - KRAŠKE ZNAMENITOSTI |
||
|
|
4.6 SUBPANONSKA SLOVE-NIJA - VINOGRADNIŠKA GRI-ČEVJA IN PLODNE RAVNINE |
||
|
|
4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU |
||
|
|
|
Učni načrt za turistične srednje oziroma strokovne šole je oblikovan tako, da ponuja možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov v posameznih izobraževalnih programih. Takšno geografsko znanje je nujna osnova strokovno-teoretičnim predmetom.
Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Izbira učnih metod in oblik je prepuščena učitelju. Priporočamo pa, da izbere čim bolj aktivne oblike in metode dela. Izbrane metode in oblike naj na preprost, prepričljiv in zanimiv način približajo učencu geografske vsebine.
Frontalnemu pouku se lahko izogne na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo (politično in gospodarsko dogajanje, komentiranje vremena, naravne nesreče ipd.).
Geografsko in kritično mišljenje razvijamo predvsem s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Za uspešen problemski pouk je primere poleg iz literature mogoče vzeti tudi iz vsakdanjega življenja.
Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki. Ena od možnosti je argumentirana razprava.
Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva in računalniške tehnologije.
Posebnosti v izvedbi: ker je določene cilje možno kvalitetno realizirati le s poukom v realnem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in druge oblike terenskega dela.
Veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja) s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.
Takšne oblike pouka geografije omogočajo učencem pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju in kjer se urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, poročanje itd.
Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki razvijajo prostorske predstave ter utrjujejo geografsko znanje tako, da od blizu opazujejo in preučujejo pokrajino. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.
Celodnevne ekskurzije naj bodo interdisciplinarne. Načrtujejo jih učitelji geografije, zgodovine, sociologije, materinega jezika, umetnosti itd., ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in pot ekskurzije.
Vsako leto je treba izpeljati ekskurzijo (dvakrat v različne makroregije Slovenije, enkrat v zamejstvo in enkrat v tujino). Poleg geografskega je nujno treba slediti tudi poljudno turistični vidik, v katerem se dijaki preskusijo kot vodniki, ki pokrajino in procese v njej razlagajo in napravijo zanimivo turistom.
Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čim bolj uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, bodisi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali v skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo; če dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo. Tudi opazovanje in komentiranje vremena in drugih naravnih dogajanj lahko izvajamo na enak način. Posebej opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značaj naravnih nesreč. V takih primerih je o tem z dijaki koristno spregovoriti.
Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, geografskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, ki je brez dvoma pomembna sestavina geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske veščine (spretnosti), in to ne samo zaradi mature, ampak tudi zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepanje na temelju slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Dijaki naj imajo zato pri rednih urah čim več možnosti pogoste uporabe in utrjevanja s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake čim bolj spodbujamo k samostojnemu delu tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.
Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja, in to s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije, ter pri regionalni geografiji Slovenije poskušamo vsebine vedno konkretizirati. To je najboljša posredna pot za usvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk ne zadoščajo samo primeri v učbenikih, ampak jih je mogoče vzeti iz vsakdanjega življenja in iz primerne literature ali sodobnih medijev.
Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.
Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana razprava. Razpravo in njeno vsebino vnaprej najavimo, na kar se dijaki pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da razpravo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo razprave, mora biti praviloma lahko dostopno, zlasti če zahtevamo, da ga poznajo vsi dijaki. Argumentirano razpravo lahko vežemo tudi na okoljevarstvene probleme.
Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem, vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije ne samo na začetku pouka, temveč tudi vmes. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.
Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva, diapozitivov ali prosojnic, ki naj bodo čim bolj kakovostne, ali pa uporabimo videoposnetke. Vse je mogoče uporabljati bodisi v uvodnem delu učne ure bodisi pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v razpravo.
Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD-projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.
Tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju znanja (ustnem in pisnem) naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj vzgaja v razmišljanju o načinih reševanja problemov, o posebnem angažiranju in usposabljanju za lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, marveč tudi interese in sposobnosti dijakov.
Za izvajanje pouka geografije se zahteva izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije in najmanj dveh krajših terenskih del v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne, pokrijejo pa naj vse naravne enote Slovenije. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj se izvaja v najlaže dosegljivem naravnem okolju kakor tudi v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerne za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.
Nujno je, da dijaki Slovenijo spoznajo tudi v prostoru, saj le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter aktivno sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V učnem načrtu nismo posebej opredelili, kdaj naj se izvajajo in kako. Le-to je namreč odvisno od učiteljev samih in od letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene z učnimi načrti predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.
Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku navzoča čim bolj pogosto.
Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in najbolj občutljiva faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak tudi iz didaktike, psihologije in zakonodaje, ki ureja to področje.
Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (UL 49/97).
Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem strokovnih didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti učencev, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in javnost ocenjevanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo tako ustno kakor tudi pisno. Pisno preverjanje znanja opravljamo najpogosteje z objektivnimi testi, lahko pa izvedemo tudi test esejskega tipa.
Posebnosti v izvedbi: poleg ocen, pridobljenih kot to določa Pravilnik je možno ocene pridobiti tudi s poljubnim pisnim (seminarska naloga, poročilo o ekskurziji,…), grafičnim ali praktičnim izdelkom (model, maketa,…) ter projektnim delom, nastopom, zagovorom ipd.
Uporabljeni viri:
1. Učni načrt Geografija, Gimnazijski program, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana 1992;
2. Geografija: Katalog vzgojno-izobraževalnih ciljev in katalog znanja za 4-letne srednje šole z 210 urami geografije; Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1996;
3. Delovno gradivo - akcijska raziskava o uresničljivosti ciljev, zastavljenih v katalogu za geografijo, izvajana leta 1996; gradivo je pri mag.Vera Bevc Malajner;
4. Geography in the National Curriculum (England); Department of Education and Science, HMSO, March 1991;
5. Lehrplan fuer das bayerische Gymnasium, Amtsblatt, Muenchen, 1990
6. Bildugsplan fuer das Gymnasium, Stuttgart, 1990
7. Mednarodna geografska listina, IGU, 1994, (prevedla Tatjana Resnik)
Literatura za učence:
Učbeniki:
1. Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marjan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1995
2. Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
3. Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
4. Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
5. Jurij Kunaver, Andrej Černe, Božidar Kert, Marijan M, Klemenčič, Franc Lovrenčak, Mirko Pak, sodelovanje Slavko Brinovec: Domača pokrajina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989
Delovni zvezki:
1. Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marijan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1996
2. Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
3. Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
4. Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993
Literatura za učitelje:
Učbeniki:
1. Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marjan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1995
2. Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
3. Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
4. Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
5. Jurij Kunaver, Andrej Černe, Božidar Kert, Marijan M, Klemenčič, Franc Lovrenčak, Mirko Pak, sodelovanje Slavko Brinovec: Domača pokrajina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989
6. Jurij Kunaver, Franc Lovrenčak, Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Marjan Luževič, Marijan M. Klemenčič: Geografija za srednje šole, DZS, Ljubljana, 1997
7. Jurij Kunaver, Franc Lovrenčak, Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Marjan Luževič, Marijan M. Klemenčič: Geografija za srednje šole, DZS, Ljubljana, 1997
Delovni zvezki:
1. Jurij Kunaver, Borut Drobnjak, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Marijan Luževič, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Obča geografija, DZS, Ljubljana, 1996
2. Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
3. Slavko Brinovec, Borut Drobnjak, Mirko Pak, Jurij Senegačnik: Geografija Evrope, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
4. Ivan Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993
Priročniki in ostala literatura:
1. Slavko Brinovec, Janez Godnov, Franc Lovrenčak: Terensko delo, Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1992
2. Slavko Brinovec, Igor Lipovšek, Tone Obreht: Video pri pouku geografije, Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1995
3. Slavko Brinovec, Marijan M. Klemenčič, Franc Lovrenčak, Matjaž Jeršič: Regionalna geografija sveta, Terra, Kranj, 1994
4. Svet v žepu - podatkovnik o 195-ih državah sveta, MK, Ljubljana, 1997
5. Pristopi k poučevanju geografije, Zavod RS za šolstvo, 1997
6. Zabavne geografske naloge, Zavod RS za šolstvo, 1997;
7. Vera Bevc Malajner: Pouk geografije v učilnici v naravi, Zavod RS za šolstvo, 1997
8. Svetozar Ilešič: Obča geografija , MK, Ljubljana, 1967
9. Vladimir Bračič, Avguštin Lah, Igor Vrišer: Sodobni svet, Obzorja, Maribor, 1983
10. Svetozar Ilešič: Pogled na geografijo, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1979
11. Mavricij Zgonik: Prispevki k didaktiki geografije, Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1995
12. Karel Natek, Drago Perko, Marija Huzjan: Države sveta, DZS, Ljubljana, 1993
13. Anton Melik: Slovenija (vsi zvezki), SM, Ljubljana
14. Splošna enciklopedija, CZ, Ljubljana
15. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 1972
16. Lokalni zborniki in monografije
17. Zborniki zborovanj slovenskih geografov
18. Dežele in ljudje, Zbirka, MK, Ljubljana
19. Atlas legendarnih krajev, MK, Ljubljana
20. Atlas sanjskih krajev sveta, MK, Ljubljana
21. Naravna in kulturna dediščina JV Evrope, DZS, Ljubljana
22. Naravna in kulturna dediščina JZ Evrope, DZS, Ljubljana
23. Slovenija – turistični vodnik, MK. Ljubljana, 1997
24. Natek in Natek: Slovenija, MK, Ljubljana, 1998,
25. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1996
26. Statistični letopisi, Zavod RS za statistiko
27. Vladimir Bračič in ostali: Sodobni svet, Obzorja, Maribor 1983;
28. Mavricij Zgonik: Prispevki k didaktiki geografije, ZRSŠŠ, 1995;
29. Avsenak in dr.: Podjetno v svet geografije, ZRSŠ, Ljubljana 1998
30. Zabavne geografske naloge; ZRSŠ, Ljubljana 1997
31. Vera Bevc Malajner: Pouk geografije v učilnici v naravi; ZRSŠ, Ljubljana 1997